Leto XXII., št. 170 Ljubljana, torek 28. julija 194Z-XX Cena cent. 80 UpiavniJcvoi Liubliana, foconijeva ulica J. Tdefoc k. 51-22. 31-23. 31-24 Inseratm oddelek: Ljubljana. Hocctaiiei« oH> a 5 — Telefon h. »1-25. »1-26 Podružnica Noro mesto i Lfubliaoska cesta 42 Salonit za Ljubljansko pokra lino pri pofroo-čekovnem zavodu b. 17.749. za ostale krajt Italiir Snroio Crmn Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ^SIOPSTVO a oglas« a Kr. Italije in inozemstva ima (Jnion. »hihhlicirt Italiana S. A. MILANO Izhaja viak dan razen ponedeljka Naročnina mafe mesečno Lit 18.—% a inozemstvo pa Lir 22.80 Uredniitvo: Ljubljane. Pucanijeva a lica Jtev. 9. telefon feev. 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARLA ESCLUSIVA pet la pub- blicitž di provenienza italiana ed estera: Unione PubblicitJ Italiana S. A. MILANO Effkace azione delPaviazione Un tentativo dl attacco nemico inSranto dalla pronta reazione dei reparti delPAsse E! Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 27 luglio il seguente bollettino di guerra n. 790: Un tentativo di attacco nemico contro il settore meridionale del fronte egiziano č sta1;o infra nto dalla pronta reazione di no-stri reparti. Abbiamo preso altri prigio-nieri. L'aviazione ha appoggiato le operazioni terrestri e ripelutamente battuto ie retro-vie avversarie. Una incursione britannica su Tobruk causava lievi danni e qualche vittima, un velivolo partecipante alI'azione veniva distrutto dalTartiglieria contraerea della piazza. Formazioni di Spitfire, che tentavano di intercettare i bombardieri dell'Asse di ri-torno dall'avere efficacemente colpito le attrezzature belliche di Malta, sono state attaccate dalla caccia italiana e germanica. Quest'ultima abbatteva in combattimento due apparecchi neraici. Uspešno delovanje letalstva Poskus sovražnega napada strt ob takojšnji reakciji oddelkov osi Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 27. julija naslednje 790. vojno poročilo: Poskus sovražnega napada proti južnemu odseku egiptskega bojišča je bil strt zaradi takojšnje reakcije nažlh oddelkov. Zajeli smo še nadaljnje ujetnike. Letalstvo je podprlo op';ra1 jenih več sovjetskih bataljonov. Nemški lovski oddelki so včeraj ob izgubi samo treh lastnih letal sestreliii 120 sovjetskih letal. Razen tega so italijanski lovci sestrelili še tri sovjetska letala. V Egiptu je bi! v južnem odseku postojank pri E! Alameinu sovražni napad /a-vrnjen, število v obrambni od '11. ju- lija uničenih angleških tankov se je povečalo na 146, število ujetnikov pa na 1400. Na letališčih na Malti je bilo z bomba- mi uničenih več angleških letal na tleh. V borbi proti Angliji so bombardirala bojna letala včeraj vojaško važne naprave na južni obali Anglije in v Midlandu. Nad Rokavskim prelivom in v Nemškem zalivu je izgubil sovražnik v letalskih borbah šest letal. Po brezuspešnih dnevnih motilnih napadih na zapadno Nemčijo so angleški bombniki v pretekli noči napadli Hamburg in okolico z rušilnimi in zažigalnimi bomb-bami. Civilno prebivalstvo je imelo večje izgube. Skoraj izključno v stanovanjskih okrajih so bile številne hiše porušene ali poškodovane. Nočni lovci, protiletalsko topništvo, topništvo mornarice in stražne ladje so sestrelili 37 napadajočih letal. Kako je bil zavzet Rostov Berlin, 27. jul. d. Nemški vojni poročevalec Arndt objavlja naslednje podrobnosti o prodoru nemšKih tankovskin oddelkov v Rostov in o srditih pouličnih borbah, ki so zaključile okupacijo tega važnega sovjetskega mesta. Vojni poročevalec pravi, da so se proti Rostovu privalile skupine nemških tankov hkrati iz zapadne, severne in vzhodne smeri. Tankovski oddelki so neubranljivo pogazili sleherni odpor sovjetskih čet v okolici Rostova in se končno približali samemu trdnjavskemu sistemu okrog mesta, ki je bil posebno močno zgrajen na zapadni strani, toda tudi na severu v teku zadnjih mesecev močno ojačen z betonskimi utrdbami, globoko razčlenjenim sistemom bunkerjev in z globokimi jarki proti tankom. Ti jarki so bili v več pasovih izkopani med utrdbenimi postojankami. Sodeč po fotografskih posnetkih, ki so jih napravila nemška izviciniška letala, pravi nemški vojni poročevalec, se je zdel Rostov zaradi svojega gigantskega obrambnega sistema skoraj nezavzetno mesto, toda po zavzetju Sevastopolja seveda o taki neza-vzetnosti ni moglo biti več govora. S severa prodirajoči nemški oklopni odelki so se Rostovu približali v ogromnem, proti vzhodu usločenem krožnem loku. Ti oddelki, ki so v preteklih clneh opravili skoraj neverjetno dolge pohode med neprestanimi borbami in prevalili v celoti nad 500 km dolgo razdaljo cd izhodišča do Rostova, so prodrli do rodtovskega utrdbenega sistema nekaj ur prej, preden so prispele do tjakaj oklopne kolone od zapada in severovzhoda, ki so imele krajšo pot. Nemške oddelke je sprejel hud topniški ogenj sovjetskih baterij kot znamenje, da sovjetsko poveljništvo ni voljno predati Rostova brez borbe. Pričeli so se postopni napadi na utrdbeni sistem. Najprej so nemške čete osvojile širok prekop, izkopan preko dokaj visokega griča, utrjenega z mnogoštevilnimi poljskimi postojankami in strojniškimi gnezdi. Po srditih borbah moža proti možu je bil sovražnik vržen s tega važnega položaja. Medtem ko so se v prekopu še razvijale borbe pehotnih oddelkov, so nemške pionirske čete prodrle že naprej in pričele z ročnimi granatami in metalci plamenov uničevati posamezne bunkerje in strojniška gnezda med neprestanimi protinapadi sovražnikove pehote, ki je skušala izgubljene postojanke zmerom znova osvojiti. Kočno so v stene globokega prekopa, ki naj bi branil prehed tankov, izvrtali pionirji luknje za razstrelivo in silne eksplozije so zrušile strme pre-kopove stene. Pionirske čete so nato s trdim delom v pekoči poletni vročini zasule globeli in pol ure po pričetku teh del so bile preko bivšega prekopa že položene tirnice, po katerih so se pričela oklopna vozila pomikati proti nadaljnjim utrdbenim črtam. Na ta način se je Rostov postopno bližal napadajočim oddelkom. Napad na vsako novo utrdbeno črto so pripravljala nemška strmoglavna letala, ki so z bombami in strelnim orožjem ravnala pot sledečim oklopnim oddelkom in pehoti. Zmerom znova so se pojavljali oddelki teh letal izza osvojenega pobočja, se spuščali v strmoglavili polet in spuščali bombe, ki jih je bilo mogoče povsem jasno opazovati. Visoki stebri rjavega dima ob zamolklih eksplozijah so kazali uničujoči učinek težkih letalskih bomb. Nad bojiščem so se neprestano pojavljali oddelki novih bojnih letal, ki so leteli dalje proti samemu mestu, kjer so s točo bomb rušili sovražnikov odpor. Medtem so tankovski oddelki prevalili drug za drugim protitankovske jarke, ki jih je sovražnik branil z izredno srditostjo. Pri tem je topniški dvoboj ponekod dosegel nepopisen obseg in srditost. Zrak in zemlja sta se tresla od grmenja ogrcn:nega števila topov. Na obeh straneh ozkega pasu, kjer so oklopni oddelki najprej prodrli, so bile medtem zaposlene pionirske čete z odstranjevanjem min. Ozki pas, po katerem so se oklopna vozila lahko pomikala dalje proti Rostovu, je bil označen z belimi progami. Onkraj teh belih prog je bil teren še zmerom »okužen« od brezštevilnih sovjetskih min. Dolge ure je trajalo to skrbno pripravljeno in na vse strani zavarovano prodiranje. Kot ogromna siva gosenica se je napadajoča nemška tankovska divizija počasi ovijala okrog rostovskega mesta. Ponoči je iz mesta žarel odsvit ogromnih požarov, znak, da sta nemško letalstvo in topništvo s svojimi projektih zadela sovražnikova skladišča goriva m municije. V tej medlordeči svetlobi so pionirji in motorizirani strelci postopno prodirali zmerom globlje v sovražnikov utrdbeni pas. Vso noč je grmel topniški ogenj, neprestano so projektili vseh kalibrov tulili skozi noč. Ob jutranjem svitu so pionirji in motorizirani strelci obvladali poslednjih 8 protitankovskih jarkov in dosegli prve hiše v rostovskih predmestjih. In tu šele se je pričel pravi peklenski boj. Iz vseh mogočih zaklonišč so streljali sovjetski tanki. Pokalo je iz hišnih dvorišč in lop. Dva nemška izvidniška oklopna vozova sta se vnela in pogoltnili so ju plameni. V predmestjih Rostova so se pričele nepopisno ogorčene poučilne borbe tanka proti tanku, medtem pa so pešci z orožjem v roki prodirali v skokih od hiše do hiše, od enega zaklonišča do drugega, vsak trenutek v popolni negotovosti glede položaja nasprotnika. Te poulične borbe so ponoči zavzele še večji obseg. V temi se je pričelo sovražnikovo streljanje iz vseh hiš, kleti, izza zidov, kakor je običaj sovjetskih čet v obrambi mest. Mestni deli, ki so jih nemške čete podnevi zasedle, so bili ponoči blokirani s tanki in po nočnih urah neprestanega streljanja se je naslednjega dne nadaljevalo očiščevanje, dokler ni bil zavzet tudi zadnji severnovzhodni del polmilijonskega mesta, ki ga je sovražnik branil najdalje ki z največjo Ogorčenostjo. Vrata do Kavkaza Pariz, 27. jutL d. Padec Rostova. na katerega so se opirale nade sovjetske obrambe na južnem delu vzhodnega bojišča, so vsi pariški listi zabeležili kot nemški vojaški uspeh največje važnosti. Taiko piše med drugim list »La France Socialiste«, da je mogoče važnost Rostova, vrat do Kavkaza, skozi kateer so pravkar prodrle nemške čeet, prav oceniti samo z upoštevanjem izredne trdovratnosti, s katero so sovjetske čete branile to izredno važno ključno postojanko. Nemška ofenziva aa jugu, katere prvi cilj je bil Rostov, se je pričela 1. julija in nemško vojno poveljništvo je izpolnilo dano obljubo, da bo Rostov še ta mesec zavzet. »Petit Parisien« opozarja posebno na veliki pesimizem v anglosaškem taboru, ki je po padcu Rostova dobil neprikrit izraz v .vsem angleškem in ameriškem tisku. List pripominja, da je istega dne, ko so nemške čete zasedle Rostov, sin britanskega min. predsednika Randolph Churchill podal zelo značilno izjavo, da so britanski vojaški voditelji samo navdušeni amaterji, ki ao se znašli v borbi s poklicnimi stra*-tegi. »Matin« objavlja komentar o padca Rostova pod naslovom »Bilanca zanage« in označuje osvojitev Rostova kot zmago spretnih vojaških manevrov. List naglaša, Nadaljevanje na 2. strani CosDOdarstvG Razdelitev premoženja in dolgov bivše Jugoslavije Nadaljevanje s 1, strani da so vse tritedenske nemške ofenzivne operacije na južnem delu vzhodnega bojišča stremele po zavzetju Rostova, vendar sovjetsko poveljništvo namena nemške borbe dolgo časa ni spoznalo. Osvojitev Batajska Berlin, 27. jul. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta objavljene poslednje vesti o razvoju nemške ofenzive v južnem odseku vzhodnega bojišča javljajo, da so nemške čete v naskoku zavzele strateško važno točko in železniško križišče Batajsk, vzhodno od Rostova. Nemške in rumunske čete so nadalje v Široki fronti prodrle do reke Dona na mestu, kjer tvori veliko koleno in se obrne v jugozapadno smer. S frontnega področja pri Voronežu javljajo, da so nemške čete zavrnile nove sovjetske napade, usmerjene proti nemškemu mostišču na Donu pri Voronežu. Pri zavrnitvi teh napadov je bilo uničenih 21 sovjetskih tankov. Zasledovanje umikajočih se sovjetskih čet Z vojnega področja ob Donu. 26. jul. s. Posebni poročevalec Agencije Štefani javlja: Sovražnik se neprehoma umika proti vzhodu. To je najznačilnejši dogodek teh dni na vzhodni fronti. Razbit od bliskovitih akcij nemških oklopnih divizij, pritiskan v svojih obrambnih položajih od italijanskih čet, ki dan za dnevom osvajajo najvažnejše točke, se skuša sovražnik rešiti na levi breg Dona. Zmagovite osne stile ga vztrajno zasledujejo in ruske vojske nudijo sliko sovražnika na brezupnem begu. Imel sem nenadno srečo, da sem kot edini vojni poročevalec pristal na najbolj sprednjem letališču nekoliko desetkov kilometrov od Dona. Tako sem edini novinar, ki je tako daleč prodrl na ruski vzhod. Na krovu brze izvidnice sem sledil delovanju naših lovcev in podvigu nemških oklopnih sil. Ko sem pristal v Vorošilovgrad komaj dva dni po zasedbi mesta, sem nadaljevali polet proti vzhodu. Vojna. ki se razvija na tisoče kilometrov daljave, se iz zraka opazuje mnogo bolje nego na tleh. Na poletu se lahko ugotavlja, kako brezpomembne so bile ruske obrambne utrdbe, zgrajene pozimi. Topniške postojanke, strelski jarki, globoki jarki proti tankom niso niti za eno uro ustavite zmagovitega pohoda oklopnih in motoriziranih zavezniških divizij. Namestu razbitih mostov drže sedaj preko rek brzo sestavljeni mostovi na ladjah in zasledujoče stile so bežeč emu sovražniku neprestano za petami, da ne more izvršiti vsega uničenja, ki ga ima v načrtu. Videl sem vandailsko opustošenje na letališču v Vorošilovgradu in naravnost satanske zvijače, ki se jih Rusi poslužujejo, ko nastavljajo mine svojim zasledovalcem. To vse kaže zločinsko miselnost in zlobno premetenost kajti nekoliko slučajno ubitih ne more šteti pri končni odločitvi vojne. Vsega vandalskega dela pa Rusi niso mogli dovršiti. Na letališču se vidijo jame. ka-moT bi morale biti položene mine. toda mm ni. Nedaleč od Vorovšilovgrada smo videli nekoliko ruskih vlakov, ki so jih pogodile bombe nemških letal. Razbiti vagoni leže na nasipu, nekateri so še mailoeni s topovi, z letalskimi motorji, toda vse to je sedaj uničeno. Nemški bombniki in lovci so noč in dan zasledovali neprijatdja ter ga obstreljevali s topovi in strojnicami. Nekoliko ur po umiku sovražnika se je na tem področju začelo živahno vrvenje. Priletelo je na stotine nemških letail in preskrbovalna služba že deluje brezhibno. Nove jate nemških letal že brne na drugo stran Dona, zadajajoč bežečemu sovražniku silne udarce. Tudi italijanska letala se takoj pridružijo napadalnim poletom. Z naravnost čudežno brzino dovažajo tromotorniki municijo in hrano za letalsko osebje. S finskega bojišča Helsinki, 27. julija s. Finsko vojno poročilo pravi: Finsko topništvo je na bojišču ob Karelijski ožini uspešno obstreljevalo in razpršilo oddelke in skupine sovjetskih pionirjev, pri čemer je poškodovalo utrjevalna dela v teku. V vzhodnem odseku bojišča v ožini Aunus je bil zavrnjen nočni sovražni napad. Na, * tallih bojiščih nič posebnega. V letalskem spopadu nad ožino Aunus so finski lovci sestrelili brez lastnih izgub tri sovjetska izvidniška letala. Razočaranje v Moskvi nad zavezniško Anglijo Bern, 27. jul d. Londonski dopisnik švicarskega lista »Neue Ziircher Zeitung« posnema vesti, ki jih objavljata angleška ilista »Times« in »Manchester Guardian« iz Moskve o naraščajočem nerazpoloženju sovjetske javnosti proti svojim britanskim zaveznikom. Po teh poročilih poudarjajo v sovjetskih krogih, da je minilo že 8 tednov, odkar je bila v Londonu podpisana nova pogodba med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo, v kateri je Anglija direktno priznala potrebo po ustanovitvi tako zvane druge fronte v Evropi. V tem času pa se vprašanje obljubljene druge fronte, ki naj bi razbremenila vzhodno bojišče nemškega pritiska, še ni premaknilo z mrtve točke. V sovjetski javnosti se pojavlja zaradi zavlačevanja britanskih zaveznikom, kakor pravi dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« na osnovi informacij angleškega časopisja, zmerom večja razburjenost in nepotrpežlji-vost. In to razburjeno javno mnenje postaja zmeron važnejši činitelj v notranjempolitič-nem položaju Sovjetske zveze. Po pričakovanju zboljšanja položaja, ki so ga gojili v Moskvi neposredno po sklenitvi nove sov-jetsko-britanske pogodbe, se sedaj jasno izraža zelo neugodna reakcija tako v sovjetskih vojaških kakor tudi v industrijskih krogih- Odmevi sovjetskih porazov Rim. 27. jul. s. Vsi londonski nedeljski listi smatrajo položaj Sovjetske zveze za »alarmanten«. List »Daily Mail« paiše, da so že sedaj posledice neprestanih nemških zmag mogočne. Iz Moskve neprestano pošiljajo vedno nove pozive za pomoč in sedaj zahtevajo celo že živila, toda vprašanje trgovskega brodovja igra pri vsem tem odločilno vlogo. Ameriško uradno priznanje, da so pomorske izgube v preteklem tednu hujše kakor kdajkodi cd začetka vojne, potrjuje ogromne izgube zaveznikov na vseh oceanih sveta. Madrid, 27. julija s. Zasedbo Rostova in zmagovito nemško prodiranje prikazujejo španski Listi na vidnem mestu in z največjim poudarkom ter izvajajo v svojih komentarjih zaključek, da je položaj Rusije izredno težak, češ da so se Timošenkove armade znašle v zelo kritični situaciji. Glede Egipta opozarjajo isti listi na strateško važnost zasedbe zelenice Siva in poudarjajo, da pomeni navzočnost Italijanov na tej zelenici resno opozorilo za britansko vrhovno poveljništvo. ki mu Italijani lahko pripravijo še zelo bridka presenečenja. Ankara, 27. jul. s. Nekateri turški listi opozarjajo na lažnivost sovjetske in anglosaške propagande v pretekli zimi glede na položaj na vzhodnem bojišču. Pri tem omenjajo vrsto sovjetskih poročil o neprestanih zmagah in sovjetske trditve, da so bili doseženi odločilni uspehi z izčrpanjem nemške vojne sile, tako da je bilo že splošno razširjeno mnenje, da si Nemčija ne bo upala pričeti nove ofenzive in da se bo kvečjemu omejila na kako krajevno akcijo, medtem ko bo sovjetska vojska podvzela pobudo za veliko poletno ofenzivo, ki bo dokončno pregnala oborožene sile osi iz Rusije. Temu naj bi seveda sledila še kazenska ekspedicija v srednjo Evropo in zasedba Berlina. Nasprotno pa sta pomlad in začetek poletja privedla nemške in zavezniške oborožene sile na Kerč in v Seva-stopolj, medtem ko se vsa nadaljnja nemška ofenziva razvija z izredno naglico. Rim, 27. jul. s. V pregledu položaja na vzhodnem bojišču piše znani angleški vojaški pisec polkovnik Liddel Hart med drugim: Najhujše za Ruse niso toliko teritorialne izgube, ki so same posebej ogromne, temveč gospodarske in industrijske izgube. Znatne količine ruskih proizvodov ne bodo mogle več prihajati ruski vojski in ruskemu civilnemu prebivalstvu. Nad 50 milijonov Rusov je že za nemško bojno črto, kar pomeni veliko izgubo delovnih sil za Sovjetsko zvezo. Razen tega je Rusija izgubila polovico svoje težke industrije in svoje proizvodnje aluminija, medtem ko so najbogatejša poljedelska področja še v sovražnih rokah, tako da bo oskrba sovjetske vojske s hrano od dne do dne težja. Onemogočeni ameriški transporti na Bližnji vzhad Carigrad, 27. julija d. Že več ko tri tedne ne prihajajo v luke vzhodnega dela Sredozemskega morja nobene ladje z ameriškim blagom. V gospodarskih krogih Bližnjega vzhoda sodijo, da je izostanek ameriških pomorskih transportov treba spravljati v zvezo z zaporo Sueškega prekopa. S poučene strani se je zvedelo, da je zaradi težavnega vojaškega položaja britanskih sil v Egiptu Sueški prekop že mesec dni popolnoma zaprt za vse trgovske ladje, razen za parnike, ki prevažajo čete in vojne potrebščine. Dasi zapora Sueškega prekopa traja šele razmeroma malo časa, je vendar gospodarska škoda, ki je zaradi tega nastala v deželah Srednjega vzhoda, že sedaj zelo velika. Gospoda,rsko življenje je v mnogih panogah popolnoma zastalo. Naročeno in tudi že plačano ameriško blago, ki se potrebuje v raznih industrijskih panogah teir pri gradnjah, se od drugod ne more nadomestiti in tako so že mnoga podjetja morala ustaviti svoje poslovanje. Novi zvezni tajniki Rim, 27. julija s. Naredbeni Msit Nacionalne fašistične stranke poroča: Duoe je na predlog Tajnika stranke imenoval naslednje fašiste za zvezne tajnike federacij borbenih fašijev: v Aquili Vittorija Mantija, vpisanega v stranki od 23. marca 1928 na drugem fašističnem naboru, topniškega poročnika, prostovoljca v vzhodni Afriki, Španiji in v sedanji vojni, odlikovanega s srebrno in bronasto kolajno ter z vojnim križcem za vojno hrabrost, vojnega ranjenca in doktorja prava, bivšega tajnika GUF-a v Reggio Calabria ter zveznega pod tajnika v Bariju; v Reggio Calabria Arduina Pascotta, vpisanega v stranko od l. 1935. topniškega poročnika, ranjenega in dvakratnega vojnega invalida, odlikovanega s srebrno kolajno za vojaško hrabrost in dvema vojnima križema za zasluge, prostovoljca v Španiji in v sedanji vojni, doktorja prava in političnih ter socialnih ved, publicista, bivšega dodeljenega zveznega podtajnika v Reggio Emilia in sedaj dodeljenega podtajnika v Nacionalnem direktoriju in šefa kulturne službe Nacionalne fašistične stranke; v Rc/vigu Sergija troppiana, vpisanega v stranki od 21. aprila 1934. pehotnega poročnika, vojnega prostovoljca in borca v Španiji in sedanji vojni, odlikovanega z dvema srebrnima kolajnama za vojaško hrabrost, bivšega tajnika GUF-a v Venezii. Razen tega je Duce na predlog Tajnika stranke potrdil za zvezne tajnike: v Parmi Marija Macolo iz Veneri ie, v Veneziji Gustava Pivo iz Revi ga, v Zari Paola Quaran-totta iz Reggio Calabria. Fašistična vzajemnost Dejanje, ki dokazuje veliko vzajemnost med Fašisti, je dar dr. Campodonica, ki je o priliki svoje poroke z gdč. Nemčevo. poslal Zveznemu Tajniku 500 lir z naročilom, naj razpolaga z njimi po svoji uvidevnosti. Zvezni Tajnik je takoj nakazal vsoto v korist bojevnikom. Ni navada Fašistov pisati slavospeve tovarišem, niti ob priliki radodarnih gest. S tem samo naglašamo spontanost darila, ki ima čisto značaj fašističnega temperamenta, kajti za Fašista ni popolnega veselja, ako radosti niso deležni tudi drugi tovariši. Fašisti, ki so strnjeni v bolečini. v sovraštvu in v osveti, so radi združeni tudi v veselju, čeprav so njihovi čini po velikem delu anonimni. Vsota, ki jo je Zvezni Tajnik nakazal bojevnikom. se pridružuje znatnim številkam, ki jih Narodna Fašistična Stranka daruje za moralno in gmotno pomoč italijanskim vojakom na raznih frontah. Ta darila, izpremenjena v podporev obleke in v predmete vsakdanje praktične potrebe, dokazujejo vrlo vzajemnost italijanske notranje fronte z bojevniki. Vzajemnost se kaže vsak dan v tisočih primerih. Primer, ki ga navajamo. je eden izmed n jih. Obletnica smrti kralja Umberta I. V sredo 29. t. m. ob obletnici smrti Nj. Vel. Kralja Umberta L morajo vsa javna poslopja izobesiti zastave na pol droga. Dne 22. julija so predstavniki osmih držav, prevzemnic področja bivše Jugoslavije, podpisali v Berlinu pogodbo o premo-ženjko-pravnih in finančnih vprašanjih bivše Jugoslavije. Pogodbo so podpisale naslednje države: Italija, ki je istočasno zastopala Albanijo in Croo goro, Nemčija, ki je zastopala tudi Srbijo, Madžarska, Hrvatska in Bolgarija. Za Italijo je pogodbo podpisal poslanik dr. Marchese Dtfana, za Nemčijo poslanik dr. Fabricius, za Bolgarijo poslanik Vačov, za Hrvatsko poslanik dr. Straznicky in za Madžarsko eekcijski šef dr. Sebestyen. Medtem ko je po končani prvi svetovni vojni trajalo vrsto let, preden so se uredila finančno-pravna vprašanja med na-sledstvenimi državami, je bala ureditev tega vprašanja po razpadu Jugoslavije naglo izvršena. Pogodba daje podlago za gospodarsko ohnicvo in za stabilno ureditev razmer na bivšem jugoslovanskem področju. Vse države pridobiteljlce so interesirane, da se ta vprašanja zaradi ureditve stabilnih gopodar kih razmer čim prej rešijo. Pri tem ne gre samo za vprašanja razdelitve državnega dolga bdvše Jugoslavije, temveč tudi za ureditev ostalih finančnih vprašanj, zlasti v zvezi s premoženjsko ureditvijo velikih centralnih denarnih zavodov in ustanov za socialno zavarovanje (Državna hipotekama banka, Poštna hranilnica), ki so znaten del svojih sredstev naložili v državne papirje. Pri pogajanjih je bil izločen pojm na-sledstvene države, ki je igral važno vlogo ob razpadu avstro-ogrske monarhije in je bil že takrat sporn. V novi pogodbi na na-sledstvenih držav, temveč so le države pri-dobiteljice bivšega jugoslovanskega področja. Obveznosti bivše Jugoslavije torej ne pridejo avtomatično na posamezne- naslednice, temveč se s pogodbo razdelijo med države-pridfobiteljice področja. Pogodba najprej določa, da preidejo obrati bivše jugoslovanske države, banovin itd., ki ®o bili 15. aprila 1941 na področju ene od držav pridobiteljic, z omenjenim dnem v last dotične države. Tudi posamezni obrati podjetij, pri katerih je bila udeležena jugoslovanska država, preidejo s 15. aprilom 1941 v last one države, na katere področju je bil dotični obrat 15. aprila 1941. Od terjatev bivše jugoslovanske države, ki izvirajo iz časa pred 15. aprilom 1941, preidejo hipotekarno zavarovane terjatve na državo pridobiteljloo, v kateri se nahaja s hipoteko obremenjena nepremičnina. Običajne terjatve preidejo na državo, v kateri ima dotični dolžnik svoje bivališče. S temi določbami je postavljeno glede razdelitve premoženja bivše Jugoslavije v celoti teritorialno načelo. Pri razdelitvi obveznosti bivše Jugoslavije je bilo uveljavljeno drugo načelo, ln sicer načelo števila prebivalcev, kar velja zlasti za finančne obveznosti. Pri tem je deloma upoštevana gospodarska moč posameznih področij. Finarčni dolgovi bivše Jugoslavije, ki obstojajo v obliki državnih obveznic ali ki nimajo oblike obveznic, se bodo obračunali stoodstotno preko obra- Razdeljevanje vina Dne 1. avgusta stopi v veljavo novi način razdeljevanja kontingentiranega vina na upravičence. P0 tem načinu bodo mogli nabavljati vino direktno pri producen-tih v pokrajini, ali pa pri dobaviteljih izven nje. vsi oni, ki so to v prejšnjih letih dokazano vršili. V to svrho jim bo izročena nakaznica z vpisano mesečno količino vina, ki jim pripada, na podlagi katere si bodo mogli dobaviti vino pri svojem prejšnjem trgovcu — dobavitelju. Kot dokazilo, da so si v prejšnjih letih resnično nabavljali vino direktno pri pro-ducentih v pokrajini, ali pa pri dobaviteljih izven pokrajine, naredba določa potrdilo o plačani trošarini in spremno bo-leto. To dokazilo je poslati Sindikatu, Go-sposvetska cesta 7, najkasneje do 31. t. m. Na dokaze, dospele pozneje, se za avgust ne bode moči ozirati. Ta dokazila bodo prišla v poštev šele za september. Gospodarske vesti = Postavitev v obvezno civilno službo. V »Službenem listu« z dne 25. t. m. so objavljene nadaljnje odločbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, s katerimi se postavljajo v obvezno civilno službo naslednje tvrdke: Združene papirnice Vevče, Goriča-ne, Medvode d, d. v Ljubljani; Dukič & drug, gradbeno podjetje v Ljubljani, in sicer za dela, prevzeta pri premogovniku Kočevje; Rižarna, družba z o. z. v Ljubljani, Azienda Generale Italiana Petroli v Ljubljani, in sicer za vsa podjetja s pravnimi učinki naredbe z dne 5. junija 1942-XX. = Nadrobna delitev skupnih zemljišč. Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887. je komisija za agrarne operacije v Ljubljani v izvršitev nadrobne delitve skupnih zemljišč oziroma ureditve užitkov in uprave na skupnih zemljiščih postavila pokrajinskega inšpektorja Ivana Pokorna kot komisarja za agrarne operacije za 82 skupnih zemljišč, pokrajinskega svetnika dr. Roberta Maršiča pa kot komisarja za agrarne operacije za 20 skupnih zemljišč. Vložne številke teh zemljišč navaja razglas, objavljen v »Službenem listu« z dne 25. t. m. Z dnem objave stopijo v veljavo določila zakona z dne 26. oktobra 1887 glede pristojnosti ob-lastev, glede neposredno in posredno udeleženih, kakor tudi glede izjav, ki jih ti oddajajo, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zavezanosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati zaradi izvršitve agrarne operacije ustvarjeni pravni položaj. = Italijansko - nemško sodelovanje pri pospeševanju kmetijstva. Te dni je prispela v Nemčijo delegacija italijanskega gospodarskega ministrstva pod vodstvom predsednika italijanskega kmetijskega sveta prof. Mariania. Po oficielnem sprejemu v Monakovem je delegacija odpotovala v Regensburg, kjer so se pričeli razgovori o sodelovanju obeh prijateljskih držav na področju oskrb« s selekcioniranim semenom. = Spor zaradi sedeža družbe sa sueški prekop. Poročali smo že, da je družba za Sueški prekop zaradi znatno zmanjšanega čunske blagajne, po ključu prevzetega Števila prebivalcev. Ti dolgovi bivše Jugoslavije pa se bodo poravnali samo osebam, tvrdkam državi pridobiteljicL To načelo se nanaša tako na notranji kakor tudi na zu-n a,7! j i dolg Mvše Jugoslavije. Ureditev se torej ne nanaša na obveznosti bivše Jugoslavije, pri katerih ima upnik evoje bivališče in svoj sedež Izven področja držav pridobiteljic. Tako bo pretežni del notranjega dolga bivše Jugoslavije v višini okrog 30 in pol milijard dinarjev urejen po določbah pogodbe. Po pogodbi bodo urejene tudi obveznosti na podlagi obveznic zunanjega dolga bivše Jugoslavije (n. pr. Blai-rovo pos.), pri upnikih, ki imajo bivališča ali sedež na področju držav pridobiteljic. V skladu s prevzetim številom prebivalcev odpadejo na posamezne države pridobiteljlce po pogodbeno določenem ključu naslednji odstotki: Italija, skupaj z Albanijo tat čmo goro 8®/o Nemčija 5°/« Madžarska 8»/. Bolgarija 8»/» Hrvatska 42»/o Srbija 29«/, Državne obveznice bivše Jugoslavije se bodo preračunale na enotni tip po določenih načelih. V vseh državah pridobiteljicah so državni papirji ki jih je izdala bivša Jugoslavija že popisani, odnosno so jih morah lastniki deponirati. Ugotovitve teh popisov v posameznih državah tvorijo izhodišče za celotno postopanje. Kako se bodo v posamezni državi poravnale popisane odnosno deponirane državne obveznice Mvše Jugoslavije, je stvar dotične države in to vprašanje nI enotno urejeno. Države pri-dobiteljice. ki bodo državne obveznice bivše Jugoslavije zamenjale za lastne obvezni-ce, bodo zamenjane obveznice izročila fkupni obračunski blagajni v Beogradu, kjer se bodo knjižile na račun kvote dotične države. Enak postopek je predviden za deleže posameznih držav pridobiteljic glede ostalih dolgov bivše Jugoslavije, ki ne obstojajo v obliki obveznic, če s temi dobropisi ne bo pokrita kvota, bo morala dotična država primanjkljaj plačati skupni obračunski blagajni v gotovini ali pa z izročitvijo kratkoročnih lastnih obveznic, tel sicer v korist onih držav pridobiteljic, pri katerih bodo dobropisi presegali kvoto. S pogodbo je urejeno tudi vprašanje upravnih dolgov bivše Jugoslavije. Upravne dolgove poravna ona država, na področju katere je imel dotični upnik 22. julija 1942 svoje bivališče ali svoj fedež. Posebne določbe veljajo tudi za dobro-imetja in dolgove bivše Jugoslavije pri državnih denarnih zavodih (Državni hipotekami banki, Poštni hranilnici in Privilegirani agrarni banki). Tu je bilo določeno načelo, da se obveznosti in dolgovi bivše Jugoslavije pri teh zavodih najprej kompenzirajo, tako da se zmanjša celotna znesek dolga. Poseben postopek je predviden, tudi za likvidacijo jugoslovanske Narodne banke. ladijskega prometa skozi prekop zašla v finančne težave. Sedaj pa je prišlo še do spora med glavno direkcijo družbe v Parizu in direkcijo v Port Saidu. Velika Britanija izvaja pritisk na direkcijo družbe v Port Saidu in si prizadeva, da bi se ustanovila nova delniška družba odnosno da bi se direkcija v Port Saidu spremenila v samostojno družbo s sedežem v Aleksandri j i. Glavna direkcija v Parizu pa proti temu odločno protestira. Odkar so prekinjeni diplomatski odnosa j i med Egiptom in Francfjo, je Velika Britanija prisilila direkcijo v Port Saidu, da je prekinila od-nošaje z glavno direkcijo. Dejansko torej že obstojata dve družbi, stara s sedežem v Parizu, ki upra-vlja znaten portfelj vrednostnih papirjev in družba v Egiptu, ki ima le majhne dohodke od skrčenega prometa. Vojni dogodki v Libiji in Egiptu so zaenkrat preprečili načrt, da bi se direkcija preselila iz Port Saida v Aleksandrijo. = Ljubljanska kreditna banka bo izplačevala s 1. avgustom 1942 stara dobro-imetja kakor sledi: 1. vsem starim vlagateljem do L 50.000 se izplača nadaljnja 5% kvota na kapital; 2. vsem starim vlagateljem nad L 50.000 se izplača nadaljnja 3% kvota na kapital. Izplačila kvot se izvršijo od sedanjega salda po stanju vlog na dan 26. maja 1932, pri čemer se predčasno izvršena izplačila odbijejo. Po 30. septembru 1942 nedvignjene kvote se prenesejo na nove, vsak čas razpoložljive račune. = Obnova tobačne industrije v Ukrajini. Iz Berlina poročajo, da je v zadnjem času pričela obratovati večina tobačnih tvornic v Ukrajini. Nedavno je bil vzpostavljen obrat tudi v največji tvornici cigaret na polotoku Krimu, ki izdeluje sedaj po 600.000 cigaret na dan za potrebe nemške vojske. Poleg tega so dobave tobaka iz krimskega polotoka v Nemčijo dosegle že več 100.000 kg. = Sintetična vanilija. Poročali smo že, da so v Nemčiji pričeli izdelovati sintetično vanilijo, tako zvani vanilin, ki v polnem obsegu lahko nadomešča naravni proizvod in je verjetno, da bo ta sintetični proizvod po vojni izpodrinil naravno vanilijo. Tudi v Zedinjenih državah in Kanadi so pričeli izdelovati umetno vanilijo, čeprav imajo možnost uvoza naravne vani-lije. V Nemčiji je bila sedaj ustanovljena posebna tvorni ca za izdelovanje vanillna, ki ji je nemški kemični koncem IG Far-benindustrie odstopil pravico do izdelovanja in ima na razpolago tudi izkušnje drugih tvrdk. Po celotni izgraditvi bo tvor-nica lahko krila vso evropsko potrebo va-nilina. Umetno vanilijo izdelujejo iz lužila, ki ostane pri izdelovanju celuloze iz smrekovega lesa, medtem ko lužilo, ki ostane pri izdelovanju celuloze iz drugega lesa ni dovolj izdatno. Oglasi v »Jutro« imajo vedno uspeh! Anglija pripravlja nova nasilja proti Indiji Crippsove napovedi odločnih ukrepov angleške vlade prati Gandhijevim zahtevam Rfim, 27. jul. s. V pričakovanju sklepov vseindskega kongresa po znani resoluciji v Warthi, ki poziva Anglijo, na zapusti Indijo, se je britanskih krogov polastila huda nervoznost. To nervozo še povečujejo poročila iz Indije, ki pričajo o vedno večjem odobravanju Indijcev warthske resolucije. Sir Stafford Cripps, ki je po svojem neuspelem poslanstvu velno zatrjeval, da še niso zamrle vse nade za sporazum, in dokazoval, da je z glavnimi predstavniki Indijcev sklenil o priliki svojega bivanja v Indiji tajne dogovore, je bil prisiljen včeraj priznati popoln neuspeh svoje misije. V govoru po radiu, namenjenemu Zedinjenim državam, je ostro kritiziral Gandhija in se v kaj nejasnih besedah izrazil o Indiji za primer, če bi ne hotela osvojiti načel znanih vladnih britanskih predlogov, ki j-h je, kakor znano, Indija o J bila. Stockholm, 27. jul. d. Anglija pripravlja novo nasilje nad Indijo, ki si hoče izvoje-vati svojo neodvisnost, švedski listi javljajo iz Londona, da je imel sir Stafford Cripps v nedeljo zvečer na Zedinjene države naslovljen radijski govor, v katerem je napovedal nov korak Anglije v Indiji, ki naj predstavlja pričetek »nove faze angleške politike v Indiji«. Kakor javljajo švedski listi, je treba kot posebno značilno okoliščino v Chrippsovem snočnjem govoru podčrtati njegovo prošnjo za ameriško razumevanje in podporo pri ukrepih, ki jih namerava podvzeti Anglija v zatiranju indijskega pokreta za neodvisnost. Po vesteh švedskega časopisja bosta »trdota in odločnost nameravanih ukrepov z angleškega stališča v vsakem pogledu popolni«. Nadalje opozarjajo švedski listi tudi na dejstvo, da je britanski vojni kabinet izbral pozno Crippsa za osebo, ki naj. izposluje naklonjenost Zedinjenih držav in pripravi teren za nameravane britanske ukrepe proti Indijcem. Nadalje podčrtavajo Crippsovo ugotovitev, da bi sleherno popuščanje Anglije proti Gandhijevim zahtevam v sedanjem trenutku dovedlo do kaosa v Indiji. V svojih komentarjih naglašajo švedski listi, da namerava angleška vlada poseči v indijske razmere »z obžalovanjem, toda s trdo in brezobzirno roko«, ako bi glavni odbor kongresne stranke odobril Gandhije-vo proteiangleško resolucijo in sprejel sklepe za njeno izvedbo. Crippsova svetohlin-ska teza je, da »Anglija že glede na svoje zaveznike v Ameriki in Kitajski, ne more Indije prepustiti same sebi, marveč jo mora izgraditi v oporišče za svoje operacije proti Japonski«. Ta Crippsova teza se iznaša vedno znova kot nekakšno predhodno opravičilo za najbolj brezobzirne angleške ukrepe v Indiji, čeprav celo več treznejših angleških listov svari vlado, naj ne napravi iz Gandhija Indijskega narodnega mu Cenika. V posameznostih je Cripps v svojem pozivu po razumevanju Zedinjenih držav zmerom znova pogreval svojo staro frazo, da je bil vedno vnet prijatelj Indije in da j« vedno pod vzel najboljše, kar je mogel za dosego Indijske svobode. Nadalje je omenjal svoje pomladansko potovanje v Indijo in v imenu britanske vlade Gandhiju dano ponudbo, da bo takoj po končani voj- ni Indija dobila popolno svobodo za ustvaritev svoje lastne vlade. Na to ponudbo je že ponovno razočarani Gandhd zahteval, da morajo Angleži Indijo izprazniti. Cripps je v svojem radijskem govoru dejal o tej upravičeni Ganlhijevi zahtevi, da »nobena odgovorna vlada ne bi mogla izvršiti tega koraka in še posebno ne sredi vojne, ker bi to — seveda samo po Crippsovem prepričanju — moralo dovesti do kaosa, češ, da je sam Gandhi nedavno izjavil, da je za rešitev indijskega vprašanja anarhija edina možna pot. Nadalje je Cripps v svojem govoru označil Indijo kot »potreben in življenjsko važen del svetovne fronte proti silam osi, brez katerega Anglija ne bi mogla izpolniti svojih obveznosti proti svojemu ameriškemu in kitajskemu zavezniku«. Cripps je nadalje izdal angleški načrt, po katerem bi se morala Indija izgraditi v važno oporišče za skupne operacije zaveznikov proti Japoncem, in je svojo napoved novega nasilja nad Indijo zaključil z ugotovitvijo, da se indijsko vprašanje ne tiče samo Anglije, marveč je tudi za Zedinjene države in vse ostale zaveznike življenjskega Interesa, 35 angleških bombnikov sestreljenih Berlin, 27. jul. d. Davi so s pristojne vojaške strani v Berlinu objavili, da je nemška protiletalska obramba med napadom britanskega letalstva na Hamburg v noči na ponedeljek sestrelila 18 britanskih bombnikov. Berlin, 27. jul. d. Dodatno k jutranjemu poročilu o napadu angleškega letalstva na Hamburg v noči na ponedeljek javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da je bilo ob tem napadu sestreljenih vsega skupaj 35 britanskih bombnikov. Berlin, 27 julija s. Iz vojaškega vira se doznava, da so se britanske izgube zaradi letalskih napadov nad Pcrenjem in West-falijo v noči od 25. do 26. t. m. povzpele na 13 bombnikov. Zelo verjetno je nadalje uničenje treh drugih angleških letal, ki so jih sestrelili nemški nočni lovci. Nemška letala nad Anglijo Berlin, 27. jul. d. Oborožene izvidniške akcije nemških letal nad Anglijo so ugotovile, da je bila pri napadu nemškega letalstva na mesto'Middlesborough v noči na nedeljo povzročena zelo velika škoda. Požari v vojaških in drugih gospodarskih središčih tega mesta še niso bili pogašeni, kakor so ugotovili nemški izvidniški letalci. Ugrabljen ameriški novinar Lizbona. 27 julija s Senzacijo dneva v New Yorku pomeni ugrabitev znanega novinarja Williama Grifitha, ki je napiaal članek proti t Churchillu Novinar Grifith pripada skupini 28 izolacijonistov, proti katerim je biilo uvedeno postopanje zaradi »ločina agitacije proti Rooseveltovi vojni. Ljubljana dobi posebno ribjo tržnico. Zato ni odveč, če se spomnimo, kje in kako so nekoč prodajali v našem mestu ribe. Teh ni manjkalo v prejšnjih časih Ljubljančanom. Ljubljanica in Sava s svojimi pritoki sta bili namreč zelo bogati rib in rakov. Povpraševanje po njih pa rri bilo posebno. Le za petke in večje poste so si boljše družine privoščile ribe in rake. Morske ribe niso v prejšnjih desetletjih iz prevoznih ozirov prihajale za Ljubljano v poštev, pa jih tudi treba ni bilo pri obilici domačih. Ribiške „škatle" Ribji trg je bil v Ribji ulici. Tja so vozili po vodi ob petkih in postnih dneh krakovski (trnovskih je bilo malo) ribiči žive ribe v svojih »škatlah«. Tako se zo-vejo kratki ribiški čolni. Delali so jih sami iz smrekovih desk. Ce si jo je pa dal kdo narediti, ga ni veljala več ko 15 goldinarjev. Ška+1e so dolge do 5 metrov in široke okror ~ T centimetrov. Kljun jim je majhen in prav malo upognjen. Škatle so lahko vodljive in zato za lov prav pripravne. Do 6 oseb se lahko vozi v škatli, a biti morajo pametni, da ne izgube ravnovesja. Pred kakim 20. leti je padal iz škatle in utonil ribič Sedej, ko je opit ribaril ob veliki vodi. Pri ribolovu sedita v škatli navadno dva: eden vesla, drugi ravna z mrežami. Lovili so skoraj izključno s temi, z lov-nicami. s stavami in s saki. Na trnkar-jenje je malokdo mislil. Pristanišče in ribji tsrg Ob Ribiški ulici je bilo tudi ribiško pristanišče. Polne ribnjače (4—5) so imeli privezane ob čolnih. Iz ribnjač so nos-ili ribe na trg v z vodo napolnjenih pločevinastih kanglah. Na trgu je imel vsak ribič svoj prostor. Tržnine niso plačevali. Poleg Krakovčanov so nosili na trg ribe tudi Posavci od Šmarne gore in St. Jakoba. Ker so pa prinašali mrtve ribe, katere so ogledovali Ljubljančani z nezaupanjem, je bila njihova kupčija slaba. Vendar so se gledali Krakovčani in Posavci postrani. Stanovski klic krakovskih ribičev je bil: uj! Z uj so pristajali, z uj so se domenili za kozarec vina, z uj so delili svojim protivnikom zaušnice. Razen na trgu so prodajali ribe tudi po gostilnah in hišah, toda samo po naročilu. Krakovčan je bil preponosen. da bi ponujal svoje blago. Tudi ni rad videl, da so mvi ogledovali plen, če se je pripeljal z lova. Pred radovednimi očmi ga je kaj hitro pokril z mrežo sli s čim drugim, kar mu je bilo pri roki. Prodajali so ribe vseh vrst: sulce (teh so prodali največ pod roko), lipane. postrvi, ščuke, krape, rr^rene, menke in druge belice. Dokler ni bilo račje kuge, ni manjkalo na trgu tudi plemenitih rakov. Ttsdi rakov bilo @bilo Rake je imel stolno v zalogi Leveč, čigar trgovina poljskih pridelkov je stala tam. kjer je zdgj Leustekova lekarna. Ta mož je še zdaj pri starih Dolenjcih v spominu, da jim je uničil ves češmin, ki ga je kupoval s koreninami. Žive rake je shranjeval v ribnjačah kar v Ljubljanici pod hišo. Tatov se ni bilo treba bati niti njemu niti Krakovčanom. Do svetovne voine so puščali lahko polne ribnjače brez strahu v strugi. Ribje in račje tatvine iz ribnjač so se pričele šele s svetovno vojno. Rake so lovili največ ponoči z bakljami. Navadno so se odpeljali na račji lov v eni škatli štirje: eden je vodil škatlo, drugi je svetil, ostala dva sta pobirala z brega rake. Bilo jih je toliko, da sta jih lahko nabrala na poti enega kilometra 3 do 4 škafe. Z jekovicami (račjimi mrežami) so jih lovili le po zatonih in ribnikih. Rib so pripeljali ribiči ob svojih dneh po nekaj sto kilogramov. Tržnega nadzorstva ni bilo nobenega. Le na pobudo očeta slovenskega ribar-stva prof. Franketa je pazil na predpisano mero in na lovni čas veseljak Raj-mund Z e v n i k, ki je začel s tovarno žebljev v Komenskega ulici, a je nehal kot ribiški in lovski paznik. Za nadzorstvo ga je plačeval Kranjski ribarski odbor. V pol ure sedem sulcev Kako ribovite so bile še pred petdesetimi le+i ljubljanske vode, naj priča to, da je 'ijv strup je bilo dobiti že za nekoliko centov. A že pred prepovedjo aflkoholnih pijač se je kult pejolte v južnih državah zelo riL Propagirali »o ga vsakovrstni verski za-nešenci in sektarji, ki so ga priporočali kot reševalo za duše in nadomestek za alkohol. Prišlo je tako daleč, da so ustanavljali cclo pejotne cerkve ter jih proglašali za na~»>-naino ameriške cerkve. V borbi proti prohi-bicijskifm zakonom so navajali kot argument tudi zlorabo s pejoto. ki se i e brzo šm-ria. Ko so prohibicijske zakone odpravili, je čudežna kakteja izgubila končno mnogo svojega pomena kar je bflo pri živilu z mačkom v naprej pač samo pričakovati ZA SMEH IN KRATEK ČAS PRI ZDRAVNIKU Bolnica: Gospod doktor, rekli ste mi, naj pokažem jezik, zdarj ga pa sploh ne pogledate. — Da, je že v redu tako. Hotel sem namreč napisati recept. • Avtor je napisal itovo dramo ki jo predložil založniku. Ta je prišel si posebnem predlogom: »Bolje bi bfflo, če bi dali junakinji v zadnjem dejanju umreti od strelam * Zakaj ?« »Zato. da ba se občinstvo zbudilo..jk NEPRAKTIČEN DEČEK Mimoidoči jokajočemu dečku: — Zakaj pa tako tuliš? — Ker sem izgubil liro. — Ne bodi žalosten. Evo ti druge ... Zakaj pa še vedno jokaš? — U—u—u—u ... ker nisem rekel, da sem jih izgubil deset. ANEKDOTA Mark Tvain se je seznanil z znamenitim klavirskim virtuozom, ki je hotel vedeti, kako mu kaj klavir ugaja. »Imenitno,« je odgovoril humorist. »Klavir visoko cenim, ker mi je ob neki priliki rešil življenje.« »Kako to?« »Ko sem bil majhen, je v mojem rojstnem kraju nastala velika poplava, tako da je voda segla v prvo nadstropje, kjer smo stanovali. Moj oče se je popel na omaro in na tej plavajoči omari si je rešil življenje.« »A vi?« »Jaz sem ga spremljal na klavirju ...« VSAK DAN ENA »Kam sem neki dal svoje nalivno pero?« »Saj ste mi ga vtaknili vendar pod pazduho, gospod doktor!« zove kumarica in tudi plodove imenujemo kumare. Ne bomo torej rekli: kumarični list — ampak: kumarni ali kumarov list. Ali pa: pravilno je kumarni mozaik in kumarni virus, ne pa kumarični virus, ker so to virusno obolenje (virozna bolezen) pojavlja na vsej rastlini in celo na paradižnikovih listih, ne pa na kumaricah. Podobno kot o virusnih obolenjih lahko govorimo tudi o humusnih snoveh, o humusni kislini itd. Humus, ta črni vrtnarjev čudodelnik, povzroča nekaterim piscem takisto kaj neprijetne težave. Zemlji, ki je bogata humusa, lahko rečemo, da je humozna. Takisto je pravilno: humusne sestavine vrtne prsti, humusova barva je črnikasta. Moramo pa reči: humusna prst in ne »humusova« prst — kajti šele sprste-nele organske snovi imenujemo humus (čeprav sicer govorimo tudi o »nezrelem humusu«). »Humusna prst« je torej nekaj drugega kot »humozna prst«, ki ima v sebi lahko še dobršen del peska ali gline. Humus si prideluje vrtnar na kornpo-stišču. Iz zmesnega gnoja (komposta) nastane kompostnica, ki je zelo humozna, včasi celč sama humusna prst. Beseda kompostnica je izpeljana, na isti način kot gnojnica od gnoja. Ne bi pa bila odveč še nova beseda gnojevka. Navadna gnojnica iz hlevov je pomešana s scalino (scalnico). Vrtnarji si pa često sami napravljajo »umetno gnojnico«: v jami ali pogodi zmešajo z vodo zrelega živalskega gnoja ali zagnojene šote ali morda samih kurjekov, ta gnojna brozga mora nekaj časa zoreti in včasih ji dodajo še malenkost gnojil. To bi torej bila »gnojevka«. Kangli, ki z njo zalivamo rastlinam, pravimo škropilnica ali zalivača. škropil-nik je pa stroj (z razpršilnikom) za škrop- opozorilo • General Gariboldi vrhovni poveljnjK italijanskih čet na vzhodu. »Corriere della Sera« poroča, da je bil general Gariboldi imenovan za vrhovnega poveljnika italijanske armade na vzhodni fronti. General Gariboldi je bil od februarja do julija lani generalni guverner Libije in vrhovni po-Jteljnik italijanskih čet v Severni Afriki. * K+Mlkii poročna s\ttujjtfii. V soboto dopoldne sta v katedrali v Ca-podistrii sklenila zakon znani borec in vojni invalid Giorgio Cobolli in gdč. Eugenia Lonza. Mašo in poročni obred je opiav.l mons. dr. Marussi, na kom pa je sodeloval orkester pod vodstvom maestra Milossija. ženinu je bil za pričo predsednik invalidske organizacije Delcro.x, v cerkvi pa so bili navzočni poleg množice občinstva številni predstavniki Vojske, uprave in fašističnih organizacij. Med darili, ki sta jih novopo-ročenca prejela od vseh strani, sta bili tudi fotografiji Kralja-Cesarja in Duceja z lastnoročnim posvetilom. Brzojavno je ženinu in nevesti čestital tudi Viscki Komisar Ljubljanske pokrajine Eksc. Grazioli. * Novi grobovi. Za vedno je zatisnil oči v starosti 56 let g. Karel Franzot. Zapušča soprogo, tri sinove in drugo sorod1 tvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v sredo ob pol 15. iz kapelice sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojo soprogo in sinčka čevljarski pomočnik g. Herman Ogrinc. Svoje zadnje počivališče je našel na viškem pokopališču. — V Novem našel na viškemu pokopališču. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje! * Smrt uglednega novinarja. V Rimu je umrl znani novinar Gaetano Campanile Mancini. Po gimnazijskih študijah si je na univerzi pridobil filozofsko in pravniško diplomo, nato pa je vstopil v uredništvo dnevnika »Mattino« v Napoliju. Pozneje je bil dopisnik raznih listov iz Rima, nekaj časa pa je bil tudi urednik »Tribune«. Od leta 1924. do 1927. je bil član tiskovnega urada pri Prelsedstvu vlade. Uspešno se je uveljavil tudi kot pisec komedij in filmskih besedil. ♦ Indijci v italijanski armadi. Z mero-dajnega mesta je bilo sporočeno, da je bilo gotovo število indijskih vojakov, ki so jih v severni Afriki ujele osne čete, izpuščenih na svobodo in zapriseženih na italijansko zastavo. Indijci so kot prostovoljci uvrščeni v italijansko armado in imajo vse pravice in dolžnosti italijanskih vojakov. Oblečeni so v posebne uniforme in se v prostih urah neovirano sprehajajo po Rimu kakor drugi vojaki. Spočetka so Rimljani z začudenjem gledali nove vojake, zdaj pa so se nanje privadili. Sodelovanje indijskih vojakov v italijanski armadi je nov dokaz prijateljstva med fašistično Italijo in narodno zavedno Indijo. * Strašna smrt s skokom iz vlaka. Na železniški progi blizu Firenze je z brzega tovornega vlaka, ki je bil v polnem diru, skočil neki potnik in je ves razmesarjen obležal kraj tira. Preiskava je ugotovila, da gre za vojaka-rekonvalescenta, ki je odhajal domov na daljši dopust. Ker na od-holni postaji ni imel potniškega vlaka pri roki, se je vtihotapil v tovorni vlak, da bi bil čim prej doma. Ko je pa vlak vozil mimo domačega kraja, je obupan opazil, da se ne ustavi, in je tvegal smrtni skok. ♦ Smrtna obsodba zaradi zlorabe uradne oblasti. Posebno sodišče na Dunaju je 47-letnega Otta Polta zaradi zlorabe uradne oblasti kot ljudskega škodljivca obsodilo na smrt. Polt je od februarja do maja letos kot nadzorni uradnik vojne pošte na Dunaju poneveril 70 voinih pošiljk in je njih vsebino porabil zase. * Smrtne obsodbe. Pred posebnim sodiščem v Gradcu je bil obsojen na smrt 36 letni Franc Bercnik iz Slivnice pri Mariboru. V bližini Voitsberga je bil napadel dve že:nski na samoti, ju podrl in davil. Po golen naključju sta se ga ženski rešili. Nadalje je bila obojena na smrt 281etna Berta Eberhardtova iz Nemške Bistrice, ki je bila že večkrat kaznovana zaradi tatvin in je zadnji čas, odkar je prestala triletno ječo. spet izvršila blizu 70 tatvin. • Pogrešana planinca. Preteklo soboto se je podal Jožef Gros s svojo spremljevalko v planine z namenom, da prepleza vzhodno steno Watzmanna. Plezalca pa ob določenem času nista bila v koči. kjer sta se najavila, in manjka za njima vsaka sled. ' _ ♦ V postelji jo je ubila strela. Nedavno noč je nad zapadno Prusijo divjala huda nevihta- Strela je treščila v neko domačijo ln ubila 211etno gospodarjevo hčerko. Star pregovor sicer pravi, da je človek v po- INSERIRAJTE V n JUTRU"! stelji najbolj varen pred strelo. V sedanji vojni pa je celo še ta pregovor postavljen na glavo. u— prva letošnja žrtev Ljubljanice. Nedelja, kakršna je bila včeraj, ni čuda, da je izvab la na bregove Ljubljanice in Gruberjevega prekopa na tisoče kopalcev. Kamor je človek pogledal, je videl brezskrbno mladino, vmes pa tudi precej starejših sonca in odmora potrebnih ljudi. Vedro razpoloženje pa je kopalce brž minilo, ko se je ob vsem Gruberjevem prekopu zvedelo o smrtni nesreči 181etnega posestni-kovega sina Antona Jerasa iz Most. V vodi je fant nenadno začel klicati na pomoč; ker pa je bil dober plavalec so v začetku navzočni mislili, da se šali. Ko se je v resnici začel potapljata, ga je šel eden njegovih tovarišev reševat, toda Jeraa se ga je tako tesno oprijel okoli pasu, da se je reševalec iz trdnega objema komaj rešil, Jeras pa je tedaj izginil pod vodo. Bližnji kopalci so ga po nekaj minutah potegnili iz vode in ga z umetnim dihanjem skušala obuditi k življenju. Bilo pa je zaman. Zdravnik, ki je prihitel na kraj nesreče, je ugotovil, da je Jeras izdihnil že v vodi, ker mu je voda prišla v pljuča. — še dvema kopalcema je pretila nevarnost, da najdeta prezgodnjo smrt v vodi. Iz Ljubljanice so rešili neko gospodično, ki se je že potapljala, ter 51etnega otročička, ki je zašel v pregloboko vodo in je tudi že napravil nekaj globokih požirkov. u— S travo porasli hodniki so večkrat razburjali preveč natančne Ljubljančane, da smo morali pogosto čitati pritožbe, kako mestno cestno nadzorstvo zanemarja red po mestu. Časi so se pa spremenili in že smo brali, kakšna dobrota je trava na hodnikih, ker je odlična kima za zajce in druge male živali. Mestni tehnični oddelek je tuli že večkrat razmotrival vprašanje, če je cesto, poraslo s travo, treba smatrati za neurejeno, vendar je pa odločil, da v načelu take ceste nikakor niso neurejene, saj so pač nekatere ceste na periferiji preširoke za promet, pri tem pa bolj ustrezajo higienskim razmeram kot n. pr. ozke ulice v središču mesta. V ugodnejših razmerah bodo take za promet preširoke ulice obrobljene z zelenimi tratami, zožene s kolesarskimi potmi itd. Z estetske strani je gotovo lepši pogled na ozke zelene preproge ob cestah kot na puste ceste brez zelenega okrasa. Ker se pa sedaj prav znaten del mestnega prebivalstva peča z rejo malih živali, ima mestno cestno nadzorstvo gotovo tudi pri tem vprašanju večino razsodnega prebivalstva na svoji strani, da naj pusti kolikor mogoče več zelenih robov zlasti ob širokih cestah na robu mesta. Seveda moramo zaenkrat prepustiti mestnemu cestnemu nadzorstvu, da določa, katere ulice je treba popolnoma c-trebiti trave predvsem po vozišču, kar tudi samo opravi, hodnike pa radi otrebijo posamezni hišni posestniki. u— V kopališče ob Trnovskem pristanu in v senčno kopališče v Koleziji je nedeljska vročina prignala na tisoče in tisoče malih in velikih, a vse te množice so bile zadovoljne s preprosto ureditvijo začasnih kopališč. Ob Trnovskem pristanu so kopalci dobili tudi pitno vodo, ki jo imajo seveda tudi v Koleziji. Posebno so pa kopalci ob Trnovskem pristanu zadovoljni, ker je mestna občina pod Prulskim mostom dala napraviti jez, ki zadržuje vodo, da je med mostom in zatvornico ob Šp;ci globoka od50—80 cm ter se lahko v njej okop-ljejo tudi odrasli in plavači. V Koleziji bi občina rada okoli bazenov navozila še drobnega belega peska, vendar pa sedaj ni mogoče, zato bodo pa obiskovalci sončnega kopališča v Koleziji za sedaj morali biti zadovoljni z mivko v malem bazenu, radi bodo pa potrpeli tudi z debelim obrobkom ob bazenih, čeprav sta veliko mladinsko kopališče ob Trnovskem pristanu in tudi sončno kopališče v Koleziji samo improvizirani in za silo urejeni, vendar se v obeh kopališčih zbirajo predstavniki najrazličnejših stanov ter se poleg preprostega delavca brez ponižanja sončijo soproge veljavnih meščanov ter krepe svoje živce ugledni duhovni delavci, da ste obe kopališči v resnici popolnoma ljudski. u— Poročila sta se g. Franjo Mihelčič, uradnik in gdč. Antonija Lavrih, hči posestnika. Bilo srečno! u— Višji tečajni izpit na I. ženski realni gimnaziji (Poljanski) se je vršil od 13. do 23. julija t. 1. pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. prof. dr. Umberta Ur-banija. Prijavilo se je k maturi 92 rednih učenk in 4 privatistke. Od teh je doseglo priznanje zrelosti 93 pripravnic, in sicer iz Vin. a razreda: Bevc Maj I a, Brezovnik Jana (oproščena ustnega izpita), černigoj Ijenje. Voda za zalivanje se ogreva v vodnem bazenu. Vodene so pa n. pr. divje, bohotno sočne mladike na sadnem drevju, ki poganjajo iz debla pri koreninah (»roparji«). Vodeni-často sadje. Vodeničav krompir. Okrasne rastline gojimo največ zaradi cvetja. Mnoge vrtne cvetlice imajo »dvojno« ali »polno« cvetje. V Wolfovem besednjaku stoji za gefiillte Blumen: polno, dvojno cvetje; pitoma, pitana cvetlica Ple-teršnlk omenja: pitano drevje, pitana roža — durch die Kultur veredelt. Glonar pa tolmači besedo pitom: pitan, domač, kro-tak, žlahten, plemenit (nasprotje divjega, samoraslega). Ta razlaga ustreza tudi za »pitam« pri Hrvatih, ker tudi Hrvati označujejo »topelt« cvet z besedo »pun«. Toda Slovenci imamo za pojem polnega cveta mnogo točnejšo, nazornejšo in lepšo besedo, ki je žal zelo pozabljena in na katero me je že pred leti spomnila dr. A. Pis-kernik; vrstnat cvet, vrstnata potonka. Kaj je pa »rožni ohrovt«, ki ga ponuja neki vrtnarski cenik in se je vtihotapil ce-16 v strokovno pisanje? Nerazumljiva prikazen — če bi te rastline ne poznali in na-tura. Je to nemški Rosenkohl (Sprossen-kohl), italijanski cavolo a germoglio in francoski chou rosette, pri Hrvatih je pa postal ružičasti kelj in kelj pupčar. Ta kapus dela na steblu glavščaste brste, rožice, ki jih obiramo za jelo- Zato sem ga v knjižici »Pridelujemo več dobre zelenjadi« imenoval brstnati kapus; Vardjan mu je dal naziv popčar. V Pleteršniku najdemo glagol »brstnatiti se«, omenjena je »brstnata vejica«, ima pa tud ibesedi brsten in brsten — knospenreich. Mislim, cla »brstnat« najbolj živo kaže na to, kar hočemo pri tej rastlini označiti že z imenom. Tudi »kapus« (ki ima v sebi slovanski koren kap) se ji bolje prilega kot »ohrovt«, ker ohrovt je pojem za sebe, kapus pa širši pojem. Kapus je botanična vrsta (brassica olera-cea, Kohl), njegove zvrste so pa zelje (var. capitata), ohrovt (var. sabanda), nadzemna koleraba (var. gongylodes), brstnati kapus (var. gemmifera) i. dr. Potem pa imamo še razne sorte zelja in tudi rdečega zelja, razne sorte karfijole, brstnatega ka-pusa itd. Ampak — vedno znova prihajajo puristi in nam velevajo: proč s »sortami«, to ni slovensko, saj so to le »vrste«, kakor jim pravi naš kmet! Bog pomagaj! In prizanesite, gospodje puristi, pustite nam vrtnarjem tu:li sorte, kakršne imajo vsi kulturni narodi, sicer nam boste napravili preveliko zmešnjavo! Ne smemo govoriti, kakor je napisano kot ime v nekem ceniku: »koleraba nad zemljo« in »koleraba pod zemljo«. Lahko tudi nadzemno kolerabo spravimo čez zimo v zasipnici pod zemljo ali pa podzemsko kolerabo prenašamo iz zakopa spet nad zemljo, v kuhinjo. Nekateri so začeli zelenjad nasploh nazi-vati sočivje. V Pleteršniku je pa zapisano: sočivje = Hulsenfruchte, sočivnina = das Legumin. Razumljivo je, zakaj bi se marsikdaj hoteli izogniti »zelenjadi« in »zelenjavi«: n. pr. bela čebula, česen in rdeči paradižnik niso nič zeleni. »Zelenjava« je dobro ustrezala, dokler so ljudje po vrtovih pridelovali le peteršilj, dišavno zelenje, solato Itd. Zato se je pri nas v novejšem času že močno pojavila povrtnina (hrv. povrče). Meni se pa zde primernejše vrtnine). Hrvatom pomeni »povrče« le užitno zelenjad, nam so pa vrtnine širši pojem, ki obsega vse pridelke z vrta. (Dalje prihodnjič.) Vsi otroci, ki so bili sprejeti za počitniško kolonijo ob morju, se morajo predstaviti v spremstvu staršev 28. t. m. ob 9. uri Zveznemu poveljstvu GILL na Cesti Viktorja Emanuela IH. 28 (bivši Bleiweisovi cesti). Jožefa, črepinko Zlatislava, Filipič Darinka, Golob Miroslava, Gorenec Ladislava, Gosak Metoda, Kapun Rosanda, Keršmanec Berta, Klanšček Danica, Kos Marija, Kovic Nada, Krautberger Eva, Krautberger Iva, Kržan Marija, Kutin Tatjana, Omer-zu Reg.na, Rojko Majda, Snoj Marija Ana, Stare Marija, Stelzer Daniela, Šaibee Zlat-ka, Uranič Zorka, Vadnal Terezija, Vouk Ana, Zajec Stanislava, Zakrajšek Zofija, Vizjak Nevenka, Ascher Alice (priv.); iz VIII. b razreda: Bulog Velena, Cernejšek Frančiška, Debevec Ana, Drenovec Andreja Fatur Viktorija, Gerdina Marija, Grčar Jelena, Irgolič Sonja, Jereb Veronika, . Kozjak Ruža, Kumer Frančiška, Legiša Rozalija, Legovič Grozdana, Markelj Marija, Mrak Danica, Nemanič Martina, Pahor Olga, Pančur Antonija, Petkovšek Darinka, Pogačnik Dragica, Prusnik Irena, Pucelj Sonja, Sajovic Valentina, Sark Tatjana, Slavec JeMca, štrukelj Miroslava, Urh Veronika, Valenčič Ana, Završan Majda, Iskra Vladimira (priv.); iz VIII.c razreda: Borštner Marija, Brajer Majda, Ci-goj Vanda, Cehun Helena, Erzin Jirina, Furlan Antonija, Hlepce Zvonimira, Jaz-binšek Slavica, Jež Marija, Kajzelj Marta, Kastelic Angela, Mastnak Gabriela, Pich-ler Ana Plešlto Julija, Požar Silva, Pru-dič Lidija, Puc Mira; Ravnikar Ružica, Ri-felj Vojinka, Rihtaršič Nada, Smrekar Danica, Srpan Zdenka, Stare Emilija, Stupi-ca Marija, Svetina Marija, štiukelj Helena, Velkavrh Frančiška, Verbič Ana, VVo-liinz Marija, Zalar Rozina, Zrimc Marija, Gogala Marija (priv.), Oblat Dragica (priv.). Popravnega izpita ni nobenega, za leto dni ni bila zavrnjena nobena. Dve pripravnici nista mogli priti k ustnemu izpitu, ena se ga pa sploh ni udeležila. — Ravnateljstvo. u— Na I. ženski realni gimnaziji (Poljanski) bo razdelitev letnih spričeval v petek, 31. julija t. 1. v Lichtenturnu za vse razrede. Služba božja za razrede I.— III. v kapeli Lichtent. zavoda se bo pričela ob osmih, za razrede IV.—VIII. pa v kapeli zavetišča sv. Jožefa; po službi božji pridejo ti razredi v Lichtenturn. Natančnejša navodila so objavljena na. raz-glasni deski v Lichtenturnovem zavodu. — Ravnateljstvo. u— Nesreče. Pri cepljenju drv se je vrekal v levico 171etni sin uradnika Vinko šparhakl iz Ljubljane. Nenavadna nesreča se je primerila 621etnl Uršuli Kekovi iz Ljubljane. Ko je zapirala okno v 1. nadstropju, je izgubila ravnotežje in padla na tla. S hudimi notranjimi poškodbami so jo pripeljali v bolnišnico. Pod voz, naložen s serucm, je padel in sli zlomil levo nogo 56 letni posestnik Jože Benčina z Blok. 77 letnega delavca Josipa Boškoviča iz Device Marije v Polju je pes ugriznil v nogo. Po stopnicah je padla in si zlomila desnico 29 letna žena železničarja Angela Drobeževa z Ježice. Pri igri Si je zlomil levo nogo 41 letni sin knjigoveza Mihec Kozamermi-k iz Ljubljane. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski splošni bolnišnici. i imi^fe štahzske Novi grobovi. V Celju je umrla v starosti 46 let uradnikova soproga Alojzija Ko-lenčeva, rojena Krešičeva. Pokopali so jo v nedeljo popoldne na okoliškem pokopališču. V Radvanju je umrla posestnica Viktorija Peskova, v Mariboru pa Pavlina Pin-terjeva, Antonija Golobova in železniški uradnik Jožef Kautzner. V starosti 73 let je umrl nagle smrti v Cirkcvc.ih upokojeni železniški čuvaj Gašper Sepan, V Zavodnji pri Celju je umrl 43-letni Alojz Mcšle, v Rogaški Slatini pa 90-letni Adam Medved. Monakovčani v Celju. Iz Monakcvega se je pripeljala večja skupina ljudskih poverjenikov v četrtek v Celje, kjer jih je sprejel vodja okrožnega urada Kullich. Povedal jih je na Grad, popoldne pa so si ogledali mesto pod vodstvom vodje celjskega kulturnega urada, pastorja dr. Gerharda Maya. Zvečer jim je v Nemškem domu predaval okrožni vodja Dorfmeister o političnem stanju v celjskem okrožju. V petek dopoldne so gostje spet zapustili Celje. Prve delavske knjižice v ptujskem okraju so bile razdeljene na delavskem zboru Pirichove usnjarne v Ptuju. V knjižice se zabeležujejo uspehi posameznih delavcev in po njih se ugotavlja strokovno znanje posameznikov, da pride vsakdo na svoje mesto po geslu: »Z dobrim delom je treba ustvarjati dobro orožje«. Na Teharju sta se poročila Anton Gobec iz Celja in Marija Greislova. V Rogaški Slatini so pretekli teden zabeležili 4 porode. Posestniku Eriku Mašeri se je rodil deveti sin. Posadka nemške podmornice v Mariboru v gosteh. Na povabilo mestne občine je v Maribor prispela posadka neke nemške podmornice, pod vodstvom korvetnega kapitana, da se pomudi tu nekaj dni na oddihu. Mesto je gostom priredilo prisrčon sprejem, ki so se ga udeležili tudi zastopniki štajerske domovinske zveze in vojske. Marioorski župan Knaus je v pozdravnem nagovoru izrazil svoje veselje, da so se gostje odzvali vabilu. Opisoval je borbo in tekmo, ki je nastala, ko je vsaka zavedna nemška družina v Mariboru hotela imeti enega moža s podmornice kot gosta. Opozoril je na posebni položaj Spodnje štajerske in je obisk nemških mornarjev v Mariboru označil kot simbolično združitev severa in juga. — Za tople pozdravne besede se je zahvalil korvetni kapetan v imenu svojega moštva. Posebno toplo se je zahvalil mariborskim ženam za njihova številna darila, na koncu pa se je spominjal vseh tovarišev, ki se na severu in zapadu. na jugu in vzhodu, na-kopnem, na morju in vzraku bore za boljšo usodo Nemčije. — Po sprejemu je sledil sprehod po mestu, obisk kopališča na mariborskem otoku in ogled šole v Vurbergu. Lovski filmi. Zveza nemških lovcev ja dala spodnještajerskim lovcem na razpolago dva poučna filma. Predvajali ju bodo v Mariboru. Udeležba lovcev iz Maribora je obvezna, gostje pa so dobrodošli. V zaščito vinske trte je objavil mariborski vodja vinogradniškega urada: Zadnje toplo deževje je znatno povečalo nevarnost p«ronospore. Zato je treba spet Škropiti z t i ULTIMO GI0RM0 per rinnovare 1'abbonamento jeraesfrate aile radioaudizioni senza dot« pafare k SOPRATTASSA «r .POVTA i. ZADNJI DAN za obnovitev polletne n*rol«t4*e za poslusanje radija brez pJaSftt doplačila M/i nm raztopino 1.05% bakrenega vitriola. Posebno važno je, da so grozdi dobro obriz-gani. Mlado grozdje je zlasti izpostavljeno oidiju, zato ga je treba žveplati ob lepem, vročem opoldnevu. Do konca avgusta mora biti prodanega 80% vinskega pridelka. Nesreče. 22 - letna Martina Prebilova v Bubakovi ulici v Mariboru se je po nesreči zastrupila s plinom. S plinom se je poškodoval tudi enoletni Tonček Bogme iz Studencev, ki so ga hudo opečenega pripeljali v mariborsko bolnišnico. — Pri nekem mariborskem podjetju je padel 34-letni delavec Leopold Javor šek iz Laj-teršperga z visokega ogrodja in obležal nezavesten z zevajočo rano na glavi. Pn napravljanju hlodov za popravilo Ruške koče na Pohorju je velik tram nevarno poškodoval 71-letnega drvarja Antona Ram-šaka iz Lobnice. — Na grajskem posestvu v Tresternici pri Mariboru je bik v nenadni besnosti napadel hlapca in ga nasadil na rogove. K sreči je bil hlapec toliko priseben, da se je znal z rogov rešiti z razmeroma lahkimi poškodbami. — 34-letna Ana Tiršičeva, zaposlena pri nekem mariborskem podjetju, je padla pri delu z lestve in si polomila noge. — 5-letni kmečki sinko Karel Rupnik iz mariborske okolice je padel v škaf z vrelo svinjsko pičo in se je smrtno nevarno opekel. — Progovni delavec Ferdinand Zorman iz Vuhreda je dobil drobec v oko in je v nevarnosti, da bo na prizadetem ranjenem očesu oslepel. Poškodovani so v mariborski bolnišnici. Z Gorenjskega Uradni zbor v Kranju. Uradne počitnice, ki jih je odredil za politične urade kranjski okrožni vodja, so trajale od 1. do 15. julija. Nato je kranjski krajevni vodja Koch sklical svoje sodelavce k prvemu službenemu apelu. Razpravljali so predvsem o ureditvi športnega prostora na stadionu. Posebej so bili vsi opozorjeni na razstavo »Od žrtve do uspeha«, ki jo je v soboto 25. t. m. popoldne odprl v novi šoli okrožni vodja Kuss. Prikazano je delo za narodno socialno skrbstvo. — V nedeljo popoldne je bila v Domu stranke svečanost, pri kateri so bile raznim povabljencem izročene članske izkaznice koroškega Volksbunda. O nabiranju borovnic, ki ga opravlja mladina na Gorenjskem kakor na Spodnjem štajerskem, poroča gorenjski tednik: »Nabiranje borovnic v kranjskem okraju, je bilo posebno uspešno. Okrožni vodja je obiskal različne krajevne skupine, med drugimi škofjo Loko, Staro Loko in žabnico. Prepričal se je o vkuhavanju marmelade in borovničnih sokov za ranjence, kar je izvedla ženska organizacija. Kranjski okraj bo prednjačil tudi v pridelovanju borovničnih sokov, kakor se je to že zgodilo pri darovanju ovratnih rut in pri šivanju copat. Na tisoče steklenic je že pripravljenih za odvoz, čeprav še zbirka ni končana. Vse krajevne skupine so zaposlene s pripravami za sprejem dijakov ter bo na ta način vprašanje nastanitve in najboljše razporeditve pri delu zadosti zgodaj urejeno«. Z Jezerskega poroča gorenjski tednik: »Okrožni vodja Kuss lahko na svojih službenih potovanjih po kranjskem okrožju ugotovi, da je strankino življenje v vseh odsekih napredujoče poživljeno. V Dvoru pri Kranju je bila ustanovljena otroška skupina Narodno socialistične stranke. Njena voditeljica vodi dnevno njej zaupane malčke na prosto, kjer jih z igrami in petjem vzgaja v narodno-socialistič-nem smislu. Nesreča v tovarni. Transmisija je zgrabila v neki tovarni tkanin v Kranju delavca Jožefa Bregarja in mu odtrgala roko. Ponesrečenec je bil z reševalnim avtom prepeljan na Golnik. »Starši, pazite na svoje otroke!«, poziva gorenjski tednik in pravi: Zadnji čas se je pogosto pripetilo, da so bili otroci poškodovani pri prometnih nesrečah, kar je v enem primeru imelo celo smrt za posledico. V zvezi s tem se opozarjajo starši in drugi vzgojitelji, da njim zaupane otroke pouče, kako je treba hoditi po cestah, in da jim dajejo v tem pogledu dober vzgled. Iz Hrvatske Poglavnik v Bosni. Te dni se je mudil v Bosni poglavnik dr. Ante Pavelič v spremstvu maršala Kvaternika in nemškega poslanika v Zagrebu Siegfrida Kaschea. Obiskal je nemške in hrvatske vojaške oddelke in nekatere nemške naselbine. Prišel je tudi v Banjaluko, kjer ga je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Poklonil se je na grobovih padlih vojakov za svobodo Hrvatske. Največja tobačna tovarna na Hrvatskem je ona v Sarajevu. Dne 2. avgusta bo minilo 62 let, odkar je bila ustanovljena. Spočetka so delali v dveh skromnih barakah, iz katerih se je pozneje razvila največja tobačna tvornica na Hrvatskem. Najprej so predelovali samo tobak za zvijanje, dve leti pozneje pa so že pričeli izdelovati cigarete, seveda na primitiven način s pomočjo majhnih ročnih priprav. Ena delavka je mogla tedaj izdelati le 800 cigaret na dan, medtem ko jih danes en stroj izdela nad 60.000 na uro. V tvornici je zaposlenih okoli 1000 delavcev in delavk. Ignacij Ahlin 70 letnik Novo mesto, julija Te dni poteče 70 let, kar je zagledal v Dobah pri Kostanjevici luč sveta upokojeni poštni zvaničnfk g. Ignacij Ahlin. Starše je izgubil že v rani mladosti. Po dovršeni osnovni šoli se je izučil krojaške obrti in leta 1894. šel k vojakom, kjer je dosegel narednlški čin, nakar je stopil v ^už-bo na ljubljanski pošti. Nato je služil nekaj časa v S. Pietro al Carso, nakar je bil leta 1907. premeščen v Novo mesto, kjer je ostal do svoje upokojitve. Med svetovno vojno je bil mobiliziran ter je prebil tri leta v vojaški suknji. V Novem mestu si je slavijenec ustvaril ognjišče z že pokojno gospo Nežo iz znane družine Mikec iz Malega Slatnika, V srečnem zakonu se jima je rodilo šest otrok, katere sta vzorno vzgojila in dobro preskrbela. Najstarejši sin Ignacij je davčni uradnik v Ljubljani, Rudolf je v železniški službi v Novem mestu, najmlajši Tomaž pa obiskuje še gimnazijo. Hčerka edinka je poročena ter gospodinji sedaj svojemu očetu, Jubilant je vsa leta užival sloves vestnega, marljivega in poštenega uslužbenca, ter je bil posebno priljubljen pri svojih stanovskih tovariših. Predstojniki so ga visoko cenili radi njegovih poklicnih zmožnosti ter je vedno užival neomajno zaupanje. Tudi vsi ostali sloji prebivalstva so ga imeli zaradi njegovega skromnega, odkritega in prijetnega značaja zelo v čislih. Vsa leta je bil jubilant vnet naročnik naših listov, ter mu zato želimo tudi mi ob njegovi 70 letnici, da bi preživel še mnogo srečnih let v zasluženem pokoju. Drama ostane zaradi snaženia od 27. julija do 10. avgusta zaprta. OPERA Torek 28. julija ob 17.: Trubadur. Red B. Sreda 29. julija ob 17.: Baletni večer. Iz- f ven. Cene od 20 lir navzdoL Četrtek 30. julija: Zaprto. Petek 31. julija ob 17.: Trubadur. Red Sreda. Sobota 1. avgusta ob 17.: Baletni večer. Lanskoletni red Četrtek. Red B bo imel v torek 28. t. m. predstavo Verdijeve opere »Trubadur« v naslednji zasedbi: grof Luna — Janko, Leo-nora — Heybalova, Azucena — Golobova, Manrico — Franci, Ferrando — Tone Pe-trovčič k. g., Ines — Polajnarjev^ Ruiz — Kristančič, cigan — M. Gregorin. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti. Premiera Baletnega večera bo v sredo 29. t. m. in ne, kot je bilo prvotno javlje-no, v torek. Večer obsega tri dele: Chopl-niano, Dohnanyjev: »Pieretin pajčolan« in Borodjnove »Polovske plese«. Kot solisti bodo nastopili: G. Bravničarjeva, S. Jap-ljeva, M. Remškarjeva, P. Golovin, Maks Ktirbos k. g., D. Pogačar. Dirigent: D. Zebre, koreograf: inž. P. Golovin, načrti za kostume v »Pieretinem pajčolanu«: Jeia Vilfanova- Važno za lanskoletne abonente. Ker lani ob sklepu sezone razen Premierskega abonmaja drugi abonmaji niso dobili predstave »Ero z onega sveta«, jim bo nadoknadila gledališka uprava to leto z »Baletnim večerom«. Vsi lanski abomenti razen Premierskega, torej redi Torek, Sreda, Četrtek, A in B, bodo dobili v času od 1. do 10. avgusta predstavo »Baletnega večera«. Prvi pride na vrsto lanskoletni abonma Četrtek, ki bo imel predstavo za svoj red v soboto 1. avgusta. V ta namen naj se zglasijo abonenti reda Četrtek v petek pri dnevni operni blagajni in naj dvignejo vstopnice za ta večer. Kdor bi se na ta dan ne zglasil, ne bo upoštevan pri dodelitvi sedežev. ŠPORT očifnic Tudi zadnja nedelja je imela bogat spored — po svetu Kadar nehajo zimski športniki, takrat začnejo spomladanski in ko se umaknejo ti, pridejo na vrsto poletni in brž ko spet tem zmanjka veselja. . . tako se razvija ta spored v športu leto za letom, zmerom bolj pestro, zmerom bolj na široko, pa tudi sedaj, ko velika vojna pretresa svet in je toliko športnikov že odšlo na druge terene. Mladina gre naprej! Tudi zadnja nedelja, ki jo je bilo najprijetneje preživeti ob bistri vodi ali v hladni senci, športnikov ni zadržala doma ali pri kopalcih. Po svetu, blizu in daleč okrog nas, so imeli svoje sporede, vse kakor je bilo določeno vnaprej, čeprav v resnici senzacije ni bilo nikjer nobene. Za marljivega kronista pa je bilo dogodkov dovolj, da lahko zapiše, da v športu res ni počitnic nikoli. Keg»8t na skromnem mestu Nogometaši meseca julija niso najbolj v modi. Mednarodnih srečanj v nedeljo ni bilo in tudi sami med seboj igralci okroglega usnja v tem času nimajo najbolj važnih opravkov. Edini dogodki, ki jim zdaj posvečamo pozornost, so izbirne tekme za vstop v italijansko divizijo B, v katerih se bori za boljšo srečo prihodnje sezone 7 moštev, med njimi tudi bližnja Pro Gorizia. To nedeljo je bilo na vrsti prvo povratno kolo, ki je prineslo Gorizianom prijetno — čeprav še ne dokončno — zadoščenje za prvi poraz v tem tekmovanju. Na domačih tleh so dobro obračunali z rimskim nasprotnikom Mater in morda bodo le predihali še dve nedelji uspešno in nadomestili potem v drugi diviziji letos izpadlo Fiumano. V številkah se ti dogodki lahko strnejo takole: v skupini A: Pro Gorizla-Mater 3:1; v skupini B: Varese-Cnneo 4:1 in Anco- nitana-Juventina Palermo 4:1. Točke: v skupini A: Pro Gorizia 4, Cre-monese in Mater 2; v skupini B: Varese 6, Anconitana 4, Cuneo in Juventina 3. * * * Zagrebška Concordia gostuje te dni v Bolgariji in je v nedeljo nastopila prvič proti sofijskemu moštvu Makedonije. Hrvati so po prav lepi igri zmagali neoporečno s 3:1 (2:1). Na tekmi je bilo do 8000 gledalcev, ki so prisrčno pozdravljali bratske goste iz Zagreba. Pri generalki za meddržavno tekmo med Nemčijo in Rumunijo, ki bo dne 16. avgusta v Bukarešti, sta v nedeljo nastopili izbrani enajstorici Dunaja in Bukarešte, tudi na igrišču rumunske prestolnice. Srečanje po lepi in napeti borbi ni prineslo odločitve, temveč je ostalo sploh brez zgoditka. Torej: Dunaj-Bukarešta 0:0. Vsjna vcžssja po Italiji Peta kolesarska dirka, ki so jo letos namesto vsakoletne vožnje po Italiji, ocenjevali skupno z dosedanjimi in nekaterimi, ki so še na sporedu, za vojno vožnjo po polotoku v etapah, je bila v nedeljo na 237.6 km dolgi progi po Benečiji s startom in ciljem v Padovi. Dva huda vzpona, med njimi najtežavnejši na planoto Asiago do 1075 m nadmorske višine, sta čakala na njej na okrog 50 vozačev, toda tudi vsi ti napori niso mogli preveč razredčiti vodilne skupine najboljših. Pred cilj na dirkališču v Padovi je okrog pol 20. privozilo okrog 20 vozačev naenkrat, med katerimi se je nato razvila zaključna borba za mesta. Tu je uspelo Favalliju, da je za pol kolesa ušel Biniju, precej za tem pa je smuknilo mimo cilja še šest drugih, katerim je bila tik za petami še tretja skupina, 10 vozačev. V tej slednji sta bila tudi Leoni in Toccaceli, oba dozdaj najbolje ocenjena vozača na tej vojni vožnji. Zmagovalec je vozil s povprečno brzino 31.90 km na uro. (Nekaj številk s te prireditve bomo še objavili, brž ko bomo imeli v rokah zanesljivejše vire. Op. ur.) Med ostalimi dogadki Atletske in plavalne prireditve po Nemčiji Velik športni dogodek zadnje nedelje je bilo tekmovanje za atletsko prvenstvo Nemčije v olimpijskem stadionu v Berlinu, že v soboto je nastop najboljših nemških atletov in atletinj prinesel več najboljših izidov v sezoni, še lepši pa je bil nedeljski zaključek te revije, ki ima spričo mednarodnega dvoboja z Italijo — ta bo konec tedna tudi v Berlinu — še večji pomen. Novih rekordov resda ni bilo, toda doseženi izidi kažejo, da nemška atletika kljub vojni dela in koraka vzporedno z ostalimi v Evropi. Nepopolni in za prvo silo nabrani izidi so bili tile: Na 100 in 200 m Mellerowicz 10.6 odn. 22.6, na 400 m Harbig 48.1, na 800 m Gies-sen 1:54.4, na 1500 m Kaindl 3:54.6, na 5000 m Syring 15:17.2, na 10.0000 m Eitel 31:50.8, na 110 m z zapr. Stefanik 14.8, na 400 m z zapr. Rommel 55.1, v skoku v višino Langhoff 1.94, v daljino Wageman 7.-36, ob palici 4.00, v metu diska Wotapek 47.59, v metu kladiva Storch 54.64, v metu kopja Pektor 65.58, v metu krogle Wollke 15.74, v štafeti 4x100 LSV iz Berlina 43.4 itd. Med ženskami sta bili najbolj uspešni znani atletinji Christl Schulz in Gisela Mauermeyer (prva v skokih z 1.48 odn. 5.99, druga v metih diska in krogle s 43.60 odn. 13.24). Na mednarodnem mitingu v Berlinu v dnevih 1. In 2. avgusta pričakujejo prireditelji tudi nekatere finske »kanone« (Kop-jaša Nikkanena in druge) ter holandskegn sprinterja Osendarpa. • * • V Hannovru so konec tedna slavili 501et-nico (to so jubileji, ki nas še vsi čakajo t tamkajšnjega plavalnega kluba z velikim plavalnim mitingom v četvero, na katerem so poleg domačinov nastopili tudi Madžari, Italijani in Španci. Kolikor smo slišali, so imeli v splošnem Nemci največ uspehov. Njihov novi prvak Schroder se je revan/i-ral za poraz v Darmstadtu na progi 100 m prosto, kjer je opravil z Madžarom Eleme-rijem v 1:01.7. Tudi na 200 nj prsno je moral Madžar Szigeti prepustiti prvo mesto Nemcu z 2:48. Zato pa je Tatos spet opravil vse brez težav; na 400 m v času 5:01.7 pred Lehlannom in na 200 m z 2:19.4. Schroder je bii uspešen še na 100 in hrbtno in tudi v štafeti 3X100 m je priložil levji delež, da so zmagali Nemci. V eni izmed tekem v waterpoolu so Italijani zmagali nad nemškim prvakom (LSV iz Berlina) s 5:3. Kolikor in kar še manjka s tega plavanja — prihodnjič! Damski teniški dvoboj med Italijo in Nemčijo v Vicenzi se je prvi dan zasukal visoko v korist domačih igralk. Bossi je porazila nemško prvakinjo Kappel, pa tudi Quintavalle je sledila vzgledu prve in od pravila nasprotnico Thiemen s 6:3. 6:8. 6:4. Po prvem dnevu je torej vodila Italija z 2:0. • * • Poleg zagrebškega letališča v Borongaju so v soboto otvorili majhen športni stadion s plavalnim bazenom, nogometnim igriščem in tekališčem, ki so ga zgradili nemški letalci. Svečani otvoritvi, na kateri se je zbralo okrog 1000 gledalcev, so prisostvovali številni visoki vojaški dostojanstveniki nemške in hrvatske vojske ter državni športni vodja NDH Miško Zebič. Mali oglasi I ggžHM Ueseda L —.60. taksa —.60 u daianie aasiova ali v-iifro L J.-. Gospodična ljubiteljica otrok, želi ltl k otrokdm boljše družine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9936-2 51,949.387 din so poslali srbski delavci, zaposleni v Nemčiji, v domovino od 1. sept. 1941 do 16. junija. Stalno gledališče v Cačku. Po vzoru več drugih mest v Srbiji, so tudi v Cačku ustanovili stalno amatersko gledališče. podružnice Kolarčevega ljudskega vseučilišča so bile otvorjene v Valjevu in Kra-gujevcu. Okrožno šerijatsko sodišče je z rešenjem ministra pravde ustanovljeno v Kosovski Mitrovici. Istočasno je ukinjeno vrhovno šerijatsko sodišče v Nišu in okrajno šerijatsko sodišče v Beogradu. Novo okrožno šerijatsko sodišče obsega področje dosedanjega vrhovnega šerijatskega sodišča. Stalna umetniška razstava v Beogradu. V lokalu »Badovinac« na Obiličevem vencu v Beogradu je bila otvorjena stalna razstava slik srbskih umetnikov. Galerija slik se bo stalno izpopolnjevala. Problem železniškega vozla v Beogradu. Za ureditev nekaterih delov Beograda je neobhodno potrebno, da se predhodno reši vprašanje beograjskega železniškega vozla. Že ponovno so bili stavljeni glede tega razni predlogi, vendar se strokovnjaki niso mogli zediniti in problem je ostal nerešen. Ministrstvo za promet je odločilo, da spravi zadevo z dnevnega reda. Imenovalo je posebno mešano komisijo, v kateri so zastopniki prometnega in gradbenega ministrstva ter mestne občine. Srbska deca na letovanju v Švici. V soboto 30. maja se je odpeljalo iz Beograda pet sto srbske dece, ki bo na stroške švicarskega Rdečega križa tri mesece letovala v švicarskih planinah. Združenje srbskih avtorjev, in sicer dramskih in glasbenih, se je 1. junija ustanovilo v Beogradu. Model nove parne lokomotive je izdelal dijak srednje tehnične šole v Valjevu Ne-nad Obradovič. Svoj izum je razkazal v prisotnosti okrožnega načelnika, mestnega župana, ravnatelja tovarne »Vistad«, okrožnega prosvetnega referenta i. dr. Model stabilne parne lokomotive je brezhibno funkcioniral. Za vedno nas je zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, tast, zet, stric in svak, gospod ran TOREK 28. JULIJA 1942-XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Koncert so-pranistke Nade Stritarjeve. 12.40: Trio Ambrosiano. 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Lahka glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Godalni orkester vodi dirigent Spa-giari. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert Tria Emone. 17.45: Komorna glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi in napevi. 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert Pavla Ran-čigaja iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. 21.10: Koncert sopranistke Sonje Ivanči-čeve. 21.35: Koncert violinista Alberta Dermelja in pianista Marijana Lipovška. 22.15: Orkester vodi dirigent Angelini 22.45- Poročila v italijanščini. Beseda t —.60. taksa —.60. ta daianie naslova tli ta Iifro l ».—. Boljše dekle za vsa dela v gospodinjstvu .iščemo. Nastop takoj. Oglasiti se pri: Ma-chiedo. Cesta v Rožno dolino 14. 9929-1 Služkinja pridna, poštena, za vsa hišna dela in za oskrbo malih živali, dobi takoj službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9928-1 Služkinjo za vsa hišna dela išče gospa z dvema otrokoma. Lep postopek. — Lukič, Vilharjeva 37. 9924-1 Sprejmemo takoj mehanika, ključavničarja, mizarja. Generator delavnica. Tyrševa 13. 9938-1 beseda l -.»O. taksa —-60. iaiamt naslova tli za tifro L t.—. Otroški voziček športni ali globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam« 9930-7 Kupim pernice in blazine. Po-nud na ogl. odd. Jutra pod »Perje«. 9926-7 Kleparja ln kleparskega vajenca sprejme E. Wostner, Zaloška c. 36, Ljubllana-Moste. 9931-1 Beseda L —.60. taksa —.60 •a daianie naslova tli za iifre t 5.—. Sedaj sejemo: Rdečo deteljo, repno seme, zimsko redkev, beli lukec, motovileč, endivi-jo, mačehe, levkoje, ci-nerarije. ciklame, primu-le. marjetice ln nagelj-čke. — Sever & Komp.. LJubljana. 9300-6 Beseda I. -.60. uksa —-6C »a daianie aasiova tli 7« iifro L . Veliko sončno sobo z uporabo kopalnice, j eventuelno s hrano, išče gospod. Ponudbe na ogl. ! odd. Jutra pod »Mirna«-, j 9925-23a i Prazno sobo s štedilnikom išče mlad i zakonski par, ves dan j odsoten. Ponudbe na i ogl. odd. Jutra pod »V stalni službi«. 9942-28a mmim Heseda I- —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za iifro l J.—. Opremljeno sobico takoj oddam. Židovska j ulica 6-1. 9935-23 J Lepo sobico pole" ^odnlje oddam so-lid. gospodu. Naslov v v t.i poslovalnicah Jutra. 9932-23 Sostanovalko mlajšo iščem. — Vegova ulica 10, Lokar. 9933-23 Opremljeno sobo oddam takoj boljši osebi za 15. avgust. — Eno prazno sobo. vhod s stop nišča, samski osebi. — Židovska 3. 9934-23 Zimo za modroce seh Kvalitet. Kupite naj-igodneje pri »Zima«. Ja-,-er Milan. Prva Ijubljan -ka mehanična predilnica žime. trgovina Sv. Pe-•ra cesta 17. tel 20-42 •iredilnlca Fužine telef ?0-45 J-102-6 Strešno lepenko domačega izdelka, vse debelosti, dobavlja Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška uliea 22, telefon 25-13. 113-6 ■ 1 _ . i 1 I'i \la it e lil a'- •■ - - t.j- - } Heseda L — .60. taksa —.60. ta daianie naslova tli zt - šifro L }.—. Filatelisti, pozor! Več serij srbskih avijon-sklh znamk prodam globoko pod nomlnalo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9690-39 Heseda t —.60. taksa —.60. ta daianie naslova ali ta iifro L J.—. Kupimo mali avto DKW, Topolino, Balilla, Elfel itd. Merkur. Miklošičeva 20. 9941-10 v 56. letu starosti. Leži na Žalah v kapelici sv. Petra in od tam ga bomo spremili k večnemu počitku v sredo, dne 29. julija ob %3. uri k Sv. Križu. Ljubljana, Beljak, dne 27. julija 1942. Žalujoči: TEREZIJA, soproga — LADO, KARLO, TONČEK, otroci BETKA, sinaha — in ostalo sorodstvo ZAHVALA. Hvala vsem, ki so našemu predragemu soprogu, očetu, bratu in stricu, gospodu kasacijskemu sodniku v pokoju i. t. d. izkazali svojo ljubezen, prijateljstvo in spoštovanje. Posebna hvala onim, ki so zanj skrbeli in mu požrtvovalno pomagali ob težki bolezni. Hvala gg. sodnikom in njegovim stanovskim tovarišem za poslednjo počastitev. Hvala vsem, ki so z dobrim delom osvetlili njegov spomin ali mu prinesli cvetja, ter vsem prijateljem in znancem za spremstvo k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. julija 1942. Žalujoči rodbini: NAGODE-DERC. KOLB m Beseda L —.60. taksa —.60. za daian'e naslova tli za iifro L > Očala sem našla. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9939-28 Otroški čeveljček bel, se je našel na Gruberjevem nabrežju. Dobi se v ogl. odd. Jutra. 9937-28 V nedeljo 26. julija od 9. do 10. ure, se je Izgubila zlata 14karatna zapestna ura od Hrenove ulice, ob Ljubljanici, čez most Sv. Jakoba, Breg, ob Ljubljanici do Marijinega trga. Ker mi je spomin. naprošam najditelja, da jo vrne proti lepi nagradi v trgovini »Ogled«. Mestni trg 3. 9939-28 ANCHE IL PH1MO CHE PASSA SA... TUDI PEVI MIMOIDOČI VE... che il miglior impiego che tu puoi fare di 12.- Lire e quello di compe-rare un biglietto della Lotteria di Merano. Con un risehio cosi minimo puoi diventare parecchie volte milio-nario. Non tentarlo sarebbe una colpa. da je najboljše opravilo, ki ga moreš opraviti z 12.- lirami, kupiti srečko Loterije di Merano. S tako majhnim rizikom lahko postaneš \ ečkratni milijonar. Greh bi bil ne poskusiti. R E G A L A M I L I O N I a chl acguista un biglietto per L 12.- DARUJE I ! L I J O N E onemu, ki si nabavi srečko za L 12.- Zanimivosti • žrtev karambola. V neki bolnišnici v Torinu je umrl 53 letni Luigi Carafa. S kolesom se je peljal po ulici, na križišču pa je trčil ob tovorni avto. Pri padcu si je prebil lobanjo. • Dobitek 85.000 Ur, ki znaman išče svojega srečnega lastnika. V loteriji v Paler-mu je bila pred tedni izžrebana tema na številke 2, 8 in 20 v znesku 85.000 lir. Ter-na je bila objavljena v listih, a doslej se srečni dobitnik še ni oglasil. Stava je bila naročena pri nekem prodajalcu srečk v Rimu. Ce se dobitnik v nekaj dneh ne javi, mu bo sreča osle pokazala, ker nedvignjen dobitek v enem mesecu zapade. Za vedno je naju zapustil najin zlati očka in nenadomestljivi mož čevljarski pomočnik K zadnjemu počitku je bil položen 24. julija 1942 na viško pokopališče. Žalujoči: IDA OGRINC roj. KRNC, žena; BOJAN, sin — in ostalo sorodstvo t V globoki žalosti naznanjamo, da nas je naš zlati očka, dobri mož, sin, brat, zet in svak, gospod VIKTOR HAJTNIK privatni uradnik v torek, dne 14. julija, v starosti 30 let, nepričakovano zapustil. Priporočamo ga v blag spomin! Novo mesto, Slovenjgradec, Črnomelj, Ljubljana, Split, dne 25. julija 1942. žalnjoči: PIA, roj. KUDER, žena; MARJAN in TONČEK, sinka; starši, sestri in rodbine: KUDER, KOS, SLOVENEC 36 Ob tej neskrbnosti je postala Na-neta spet tisto milo in lepo dekle kakor one dni, ko jo je Jackpine, stari Krijec, ki je bil zdaj že davno mrtev, imenoval hčerko cvetlic. Nazadnje je bilo vsakdanje kosilo pripravljeno, in v otrokovo veliko začudenje je Naneta povabila tudi Mikija. naj sede za mizo na stol. Toda Mikiju je bilo nerodno; tako neumno je gledal, da se je Naneta krčevito smejala in so ji bile dolge črne vejice vse mokre od solz; ko pa je Miki osramočen smuknil s stola, je skočila k njemu, mu vrgla roke okrog vratu in mu prigovarjala toliko časa, da se je vrnil na svoje mesto. Tako je dan potekal in bližal se je večer. Tedaj je Naneta pospravila vse sledove o prazniku in spet zaprla Mikija v kletko. Eil je skrajni čas, kajti kmalu nato se je pokazal onkraj jase Le Beau s svojim tovarišem in tekmecem Durantom, ki je živel na meji »hudih krajev«, više gori na severu. Durant je bil poslal svojo pasjo vprego v Fort 0'God k nekemu Indijancu, sam pa zavil z dvema psoma in enimi sankami na jugovzhod, da bi za dan ali dva obiskal nekega bratranca. Na poti k njemu je bil srečal Le Beauia, ki je pregledoval svoje pasti. Vse to je Le Beau pojasnil Naneti, ki je prestrašeno gledala Duranta. Čeprav se do danes ni bila sprijaznila z Le Beaujevim surovim obrazom, se ji ie vendar zdelo, da je Durant še bolj od njega podoben zve- rini. Groza jo je obhajala in kar odleglo ji ie. ko sta moža zapustila kočo. »In zdaj, ,mosje\« je zmagoslavno naznanil Jac-ques ter vzel gorjačo in korobač, »zdaj vam pokažem žival, ki bo vašemu cucku takisto zlahka zavila vrat, kakor ie preile vaš vajetni pes zadavil zajca.« Ko sta se pokazala, ie Miki zrasel kakor tiger, ki ie pravkar prišel iz džungle. Durant ie bil nad njegovo besnostio tako prevzet, da ie polglasno vzkliknil: »Bog in bogme! To ti ie živ peklenšček!« Naneta ie skozi okno videla, kai se godi, in prestrašeno zavpila. S tem vzkrikom se ii ie v duši kakor plamen sprostilo tisto, kar ie mož vsa leta teotal in zatiral: ženska neustrašnost, odločnost, vera in pogum! Skočila ie skozi vrata, planila po snegu k ogradi in prvikrat v svoiem življeniu napadla Le Beauja; z vso močjo ga ie udarila po desnici, ki ie vihtila gorjačo. »Živina!« je zakričala. »Nehai, če ti pravim! Razumeš? Nehai!« Le Beau ie od osuplosti kar zamrl. Ali ie bila to še Naneta, njegova sužnja? Naneta ie bila to bitje s plamenečimi, kljubovalnimi očmi? Ne, saj ni bilo mogoče! Z raziarienim zamahom silne roke io ie tako silovito pahnil od sebe, da ie vznak telebnila v sneg. Nato ie strahovito zaklel in odrinil zapah pri kletki. »Pri tei priči ga ubiiem!« ie zatulil. »In ti, ti, peklenska babnica, boš požrla niegovo srce: še vročega ti ga stlačim v grlo! Tako te...« Za verigo ie potegnil Mikiia iz kletke. Tisti mah, ko ie pes pokazal glavo skozi odprtino, ie vzdignil gorjačo. Še trenutek, pa bi mu bil razbil lobanio, a v tem ie Naneta kakor puščica planila med žival in moža, in ta ie udaril mimo. Tedaj ie usekal Naneto s pestjo po ramenu; nieno šibko telo se ie klavrno sesedlo v kotu ograde. Surovež se ie vrgel nanio in ii z obema rokama zagrabil v goste lase. Tedajci pa ... Durant ie svareče zakričal. Prepozno! Kakor maščevalen blisk se ie pognal Miki do konca verige in zgrabil Le Beauia za grlo. Nanete je slišala polom. Niene odprte oči so videle strahoto. Kakor slepa ie iztegnila roke, se s težavo pobrala in znova pogledala v sneg. Nato ie s strašnim vzkrikom opotekaie se planila proti koči. Ko se ie Durant ohrabril in zavlekel Le Beauja iz dosega Mikiievih napadov, se pes ni ganil, da bi mu kai storil. Morda mu ie Dobrotliivi duh tudi zdai pravil, da ie njegova dolžnost storiena. Vrnil se je v kletko in na trebuhu leže opazoval Duran-tovo početje. Ta pa ie še enkrat vrgel oči po okrvavlienem snegu in Le Beaujevem truplu ter zamrmral: »Bog in bogme! To ti ie peklenšček!« V koči je Naneta klečala pred razpelom. XVIII. So okoliščine, v katerih ie smrt bolj pretresliaj kot nesreča. Tako ie bilo tudi z Naneto in Le Beaujem. Čeprav ie bila na svoje oči videla možev grozni konec, ga vendar v svoii razboleli duši ni mogla ne obiokovati ne želeti, da bi še živel. Pra- vična kazen, ki mu io je namenil dobri Bog, ga je bila zadela. Durant, čigar duša sicer ni bila dosti boljša od mrtvečeve, mu ni utegnil zamr-mrati molitvice v spomin: kakor je vedel in znal, ie izkopal iamo v zmrzli zemlii in zagrebel truplo, ko se ie bilo komai ohladilo. Naneti niti to ni šlo do živega. Surovež ie bil odšel za zmerom, nikoli več ie ne bo pretepal; tako misleč je zahvalila Boga zase in za deklico. Miki v svoii kletki ie ležal ob koncu verige na trebuhu. Od strašnega trenutka, ko ie bil pre-griznil svoiemu rabliu grlo, se skorai ni bil ganil in niti zarenčal ni. ko ie Durant odnesel truplo. Neznana tegoba je bila legla nanj. Nič več ni mislil ne na silovitosti, ki jih ie moral prenesti, ne na to, da mu io Le Beau pripravlial pogin. Nič več ni čutil bolečine v izmučenih udih, v razbitih čeli ustih in v očeh, ki so ga skelele od udarcev s korobačem. Mislil ie na Naneto. Zakaj je tako strašno zakričala in pobegnila, ko ie zadavil človeško zver? Mar je ni bil surovež podrl na tla in zgrabil z rokami za beli vrat, ko ie on. Miki, planil vmes in mu pretrgal žilo na vratu? Zakai ie zbežala in zakai ie ni več nazaj? Tiho je cvilil sam pri sebi. Popoldan se ie nagibal h koncu in prezgodni a tema zimskih noči na severu ie legala na gozde. V tem polmraku se ie pokazal med koli Mikijeve ieče Durantov temni obraz. Pes ie imel do lovca na lisice isto nagonsko mržnjo kakor do Le Beauia, kaiti oba moža sta bila tako po vnaniosti k^kor po duši enako malo prida. Vendar ni ob pogledu nani niti zarenčal niti trenil. zaeio, uči ie tiuiam oc uui i uu zlitja pououen zve- vroetr^a u na siiaeim v uriu: j. ctis.u te...« mu^ia ne wiui\uvai.i ne tcicu, ua ^ — - - - --------------- | Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi ? Ljubljani,