PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana * gotovird t — i • Abb. costale ) gruppo L, CII a 15U II F Lelo XXXII. Št. 94 (9399) TRST, sreda, 21. aprila 1976 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izha.p-v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» mbra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZACCAGNINI SE DANES SESTANE S SARAGATOM IN DE MARTINOM «PAKET» GOSPODARSKIH IN DRUGIH UKREPOV ZA SREČANJA KD S SILAMI USTAVNEGA LOKA Za mnoge opazovalce gre v bistvu za «predvolilni program» - V predlagane ukrepe ne verjamejo niti ministri, ki so jih odobrili - Kaj pa splav ? (Od našega rimskega dopisnika) RIM, 20. — Zaccagnini se pripravlja na krog posvetovanj s strankami ustavnega loka, ki pomeni zadnji poskus, kako naj bi se izognili Predčasnim političnim volitvam. V popoldanskih urah so se na sedežu Kb, na Trgu del Gesù, sestali «gospodarski» ministri, da bi razprav-‘jah o najvažnejšem delu «paketa» ——T—TT-- ■ j „„ ukrepov, ki jih namerava Zaccagni-1 udl nekateri izmed voditeljev KD, n' predložiti svojim sogovornikom: Sre za gospodarski načrt, ki so ga Pripravili najvidnejši strokovnjaki Ve«inske stranke. «Paket» so pripravili Andreatta, ki je Morov gospodarski svetovalec, Vittorino Co-°mbo m Bodrato; vsebuje tudi ne-ai novosti v zvezi s kreditno po-•tiko, več investicij za Jug, ukre-P® proti davčnim utajam in v ko-•jft zaposlitve mladine ter kme-■'jstva. «Presplošno», so ugotavljali časni-aiJ* in komentatorji v tiskovnem radu KD, ki so čakali na sveže nvice. «Kdo naj jim verjame, to volilni program», je dodal drugi. se, da so iste pomisleke izrazili Francesco De Martino kj so se udeležili seje (minister za proračun Andreotti, za industrijo Do-nat Cattin, za državne soudeležbe Bisaglia, za zunanjo trgovino De Mita, za delo Toros, podtajnik za finance Pandolfi), mnogi niso niti skrivali svojega nezaupanja. «V redu, v redu, predlagajmo vse, saj vemo, da ne bomo naredili .ničesar», naj bi utrujeno zabrusil ministru Colombu po krajšem besednem spopadu minister Donat Cattin. Zaccagninijevi sodelavci pa so drugačnega mnenja: «To so realistični in konkretni predlogi, ob katerih se lahko zavzamemo zadnje leto mandatne dobe zbornic». Ni dvoma, da je gospodarski a-spekt vprašanja zelo važen, vendar je v «paketu», ki ga bo moral Zaccagnini orisati svojim sogovornikom prihodnje dni. V «paketu» so tudi stavki o «moralizaciji» političnega življenja, o javnem redu, tudi če ni znano, kaj je v tem konkretnega. V svežnju predlogov je tudi vprašanje splava in možnost «odpiranja» KD, o katerem je bil govor prejšnje dni. Zdi se, da nameravajo demokristjani predlagati, da bi med pogoje, zaradi katerih splav «ni kazniv» navedli tudi «socialne in gospodarske razloge», toda pod strogo zdravniško kontrolo. Predstavniki ostalih strank «paketa» Zaccagninija še niso komentirali, ker so vse informacije poluradne in bodo z njimi seznanjeni šele naravnost, na srečanjih. Tiskovni u-rad KD je že sporočil, da se bo Zaccagnini srečal jutri opoldne s sen. Saragatcm (PSDI), nato pa zvečer s tajnikom PSI De Martinom. S tem v zvezi so vprašali Zaccagninija, ali «upa na uspeh». Zaccagnini je lakonično odgovoril, da bi «brez upanja ne šel na pogovore». Vsekakor pa je težko, da bi sogovorniki lahko sprejeli demokrščan-ske predloge, vsaj take, kakršne poznamo sedaj, kajti nihče ne verjame, da lahko zavrejo val nezaupanja, ki se ruši na vlado in zajema tudi možnost, da bi lahko ohranili zbornici do rednega izteka mandata. Dokončni odgovor bomo vsekakor imeli konec tedna ali prve dni prihodnjega tedna. Toliko časa bodo verjetno trajala posvetovanja Zaccagninija. Medtem pa, v pričakovanju tudi zadnje formalnosti, narašča v Italiji predvolilno vzdušje, ki ga — kot vedno — spremljajo atentati proti sindikalnim sedežem in delavskim strankam (zadnji primer je atentat proti «Manifestu» in re- r blikanskem glasilu). V Rimu je že polno volilnih lepakov in pojavile so se že kovinske table, ki bodo uradno služile za doslej še nenapovedane, vendar verjetne upravne volitve v prestolnici, pa tudi za predčasne volitve novega parlamenta. V rimskih sedežih vodstev glavnih strank na veliko razpravljajo, kako pripraviti volilno kampanjo, kot tudi prva ugibanja o rezultatih. Zanimive so, s tem v zvezi, izjave socialdemokratskega podtajnika Di Giesija, ki pripada levi struji v PSDI. Za Di Giesija je nov premik na levo tako logičen, da daje že predlog o «tretji rešitvi» med zgodovinskim kompromisom s KPI in «alternativo», za katero se ogrevajo socialisti. Di Giesi meni, da bi lahko v Italiji — po volitvah — oblikovali «socialistično • vlado» (misli koalicijo PSI - PSDI) z zunanjimi podporami, tudi komunistov. «Repubblica» je že objavila vest. da se na volitve zelo resno pripravljajo republikanci, ki računajo na okrepitev v okviru laične skupine. Zato namerava PRI kandidirati znana imena iz vrst gospodarskih strokovnjakov. Napovedali so kandidaturo biv- šega guvernerja državne banke Guida Carlija, sedaj pa že krožijo glasovi o možnih kandidaturah Giannija Agnellija in Giorgia Mondadorijàl Neki republikanski poslanec je, s tem v zvezi, vzporejal Agnellija z Giscar-dom D'Estaingom: «Ko umre De Gaulle se vedno najde Giscard za nasledstvo». De Gaullova prikazen naj bi, v tem primeru, bila krščanska demokracija. CANDIDA CURZI Delegacija KPI na obisku v Angoli RIM, 20. — Danes je odpotovala v Angolo na uradni obisk delegacija. italijanske komunistične partije. Obisk bo trajal do 25. t.m. Voditelji KPI se. bodo sestali z voditelji IVjiP LA in angolske vlade. Delegacijp, ki jo vodi Tullio Vecchietti, sestavljajo še član vodstva partije D A lema, član centralnega komiteja in podpredsednik poslanske skupine Rubbi in član centralnega komiteja ter namestnik odgovornega za zunanje zadeve pri KPI Bottarelli. SAMO ŠE NEKAJ DNI VOLILNE KAMPANJE NA PORTUGALSKEM i|m««iiiiiiiiiiiiI„|||||II,m,|in111,11,1,nun,ninniniiiHfiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiuiiiiiinitiii BmzmSKl: NOBENE NEVARNOSTI ZA NATO Trezna ocena iz ZDA ^ vstopu KPI v vlado kjsve Cene Ulja in A mondo k za «Washington Post» «o^ASHINGTON- 20- - Po k°Pici tepiZord>>’ ki so jih ameriški vodi-Up ~~ Predvsem Gerald Ford in ian«? ^ssinger — naslovili itali- komunsjti!n°-St-'ana^Se <. i-. Posebno zanimiva pa bo popolne in da torej ni sposoben, da bi I danska retrospektiva v dvorani «Ex-upravljal pokrajino. 1 celsior« posvečena desetletju, v V časnikarskem krožku so imeli. katerem se je najbolj razvil itali- llmrla je Pina Caftaruzzi V NABREŽINI USTANOVILI URBANISTIČNO KOMISIJO Komisija ima posvetovalni značaj in je pristojna za vrsto važnih vprašanj • Številni upravni sklepi Predsinočnjim je v tržaški bolnišnici umrla v starosti 78 let Pina Bencina vd. Cattaruzzi. Poslednjič se bomo poslovili od nje in jo spremili na njen; zadnji poti danes ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Dotrpela je, uboga Pina. Vsi, ki smo jo poznali, spoštovali in cenili, jo bomo ohranili v trajnem, najlepšem spominu, zlasti bivši deportiranci, svojci žrtev koncentracijskih taborišč, aktivisti in borci. Kljubovala in vztrajala je do zadnjega, pomagala je v združenju bivših deportirancev ANED, pisala prošnje in dajala nasvete s toplino in globokim čutom tovarištva. Vsak dan je sledila poteku procesa o Rižarni, dokler je niso nujno odpeljali v bolnišnico, nekaj ur pred odhodom na vsedržavni kongres združenja ANED v Modeni, kamor si je tako želela. Ni ji bilo dano, kot ni dočakala zaključka procesa, na katerem je tudi nastopila kot prizadeta stranka po hčerki Luigii, vrli kurirki, ki je v cvetu svoje mladosti zgubila življenje v krematoriju Rižarne v noči med 21 in 22 junijem 1944. V presledku tedna je Collottijeva banda da aretirala hčerko, Maraspinova banda pa mater, ki so jo nato odvedli v taborišče Auschwitz, kjer je preživela vse grozote tega taborišča smrti. O mučenju in junaški smrti svoje hčerke je Pina izvedela šele po povratku iz taborišča, medtem pa se je srečno vrnil domov tudi sin, ki se je boril v partizanskih vrstah. Pina je izhajala iz zavedne delavske družine in se je že kot dekle aktivno vključila v vrste komunist'č-ne partije. Zato se tržaška federacija KPI klanja njenemu spominu in vabi antifašiste, da se udeleže njenega pogreba. Svojcem in sorodnikom izrekamo globoko sožalje. Občinski svet devinsko - nabrežin-ske občine je včeraj sprejel vrsto sklepov upravnega značaja. Najvažnejši je sklep o ustanovitvi urbanistične posvetovalne komisije, ki jo poleg župana in odbornika za javna dela sestavljajo svetovalci Pase (KD), Depangher (KPI), Brezigar (SSk), Colja (PSI) in Zanevra (PSDI) : komisija bo pristojna za vrsto pomembnih vprašanj, med katerimi naj navedemo proučevanje pripomb k splošnemu regulacijskemu načrtu, lotizacijske načrte in podrobnostne načrte, sestavo gradbenega higienskega pravilnika, spremembe k splošnemu regulacijskemu načrtu in večja javna dela. Ker je komisija tehničnega značaja, bo vsak svetovalec lahko povabil na sejo strokovnjaka: komisija bo tako dejansko štela dvanajst članov. Občinski svet je tudi odobril prodajo dela stavbe bivše bolniške bla-ganje na glavnem trgu v Nabrežini krajevni Kmečki in obrtniški posojilnici. V kratki razpravi o tej točki sta svetovalca Colja (PSI) in Terčon (SSk) naglasila pomen, ki ga ima ta ustanova za krajevno gospodarstvo. Omenimo naj še, da je občinski svet na osnovi novega regulacijskega načrta izdal domačinu iz Praprota dovoljenje, da na kmetijskem področju zida enostanovanjsko hišo. Regulacijski načrt namreč omogoča domačinom, da zidajo hišo za lastno uporabo tudi na kmetijskem področju. Ob koncu moramo povedati, da je odbornik Caldi med odgovori na vprašanja v zvezi z osnovno šolo v Devinu obrazložil, da je šolsko skrbništvo dovolilo v obmorskem kraju gradnjo šole z največ 11 učilnicami, medtem ko je občina nameravala zgraditi šolsko poslopje s 15 učilnicami. V kratkem bodo tudi kupili zemljišče za otroški vrtec v Devinu in začeli z gradnjo. DANES V KULTURNEM DOMU Predavanje Najdanovica o Svefozaru Markoviču Danes ob 18.30 bo v Kulturnem domu (Mala dvorana), predaval ob stoletràci smrti Svetnzara Markoviča univ. prof. dr. Milorad Najda-novič, pomočnik upravnika velike Narodne biblioteke v Beogradu Naše bralce želimo opozoriti prav na to največjo biblioteko SR Srbije, ker je pred 35 leti, 6. aprila 1941 med nacističnim bombnim napadom na Beograd biblioteka popolnoma zgorela do zadnje knjige. Zdi se nam, da je zelo primerno, ko ta 35-letnica sovpada z današnjim predavanjem njenega vice direktorja, seznaniti naše bralce tudi s tem, pri nas verjetno premalo znanim dogodkom. No, v teh 35 povojnih letih, je SR Srbija poskrbela obnovljeni biblioteki novo moderno palačo, kakršnih je v obeh obja-dranskih državah zelo malo. Zato bomo tržaški Slovenci z udeležbo na predavanju izkazali uglednemu predstavniku-obnovitelju te mogočne kulturne ustanove v matični domovini tudi vse svoje priznanje in solidarnost. janski fantastični film: -od leta 1957 do 1966. Retrospektiva, ki jo je festival organiziral s pomočjo nekaterih sodelavcev kluba La Cappella Underground, bo prikazala približno 30 filmov pomembnih režiserjev in raznih serijskih del. Poleg teh osrednjih manifestacij bo še pregled nekaterih klasikov filmske znanstvene fantastike, razstave prvih znanstvenofantastičnih revij in nekaterih slikarjev ter poseben filmski trg. specializiran za znanstvenofantastično področje. Po tiskovni konferenci, v kateri se ing. Tombesi in njegovi sodelavci napovedali zgornji program, je bila zanimiva okrogla miza o 50 letih znanstvene fantastike, ki so se je udeležili najbolj znani italijanski izvedenci in ki jo je vodil Giuseppe Lippi. Kljub številnim posegom in širokemu obsegu argumentov, se je vendar zanimanje posebno osredotočilo na en problem, ki se tiče .znanstvene fantastike: je opra-' vičen poskus, da se oplemeniti žanr kot tak, kakor delajo marsikateri pisatelji, kritiki in sineasti. Mnogi pa (na primer na tej debati izvedenec Princhofer) menijo, da je znanstvena fantastika kot taka in kot vsak žanr že sama na sebi kulturen pojav in da torej ne potrebuje oplemenitenja s strani «višje kulture»; mnenje se nam zdi danes posebno posrečeno in prav s tega vidika smo doslej izražali naše ocene na račun znanstvenofantastičnih in sploh žanrskih filmov, kakršni so tisti, ki nam jih vsako leto prikazuje tržaški festival. se bo zaključil v četrtek, bo največ govora o trenutnem stanju svetovnega gospodarstva s posebnim ozirom na surovine in gospodarskem sodelovanju med Italijo in Madžarsko. Vsaka delegacija bo imela deset tehničnih referatov. Ta seminar je v okviru povečanih gospodarskih izmenjav med obema državama. Odbomištvo za javna dela na tržaški občini bo poskrbelo za posaditev dreves v Ul. Battisti. Zato bo, samo za časa del, prepovedano parkiranje na strani Ul. Battisti, kjer bodo posadili drevesa. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Danes, 21. aprila, bo ob 16. uri odborova seja. Na dnevnem redu bo razprava o občnem zboru, ki bo v sredo. 28. aprila, ob 8. un v Mali dvorani Kulturnega doma. Ker gre za zadnjo sejo pred občnim zborom, priporočamo točno in gotovo udeležbo. Kdo ga je videl? • Svctoivanska rajonska konzulta se bo sestala danes ob 20. uri na svojem sedežu na Rotondi pri Bošketu 3/F. Na dnevnem redu bodo problemi hitre cestne povezave na področju Lonjerja in Ratinare in področja javnega interesa ter šolski problemi. Začetek seminarja o italijansko-madžarskem gospodarstvu Včeraj zjutraj se je v Budimpešti začel mednarodni italijansko-madžar-ski seminar, ki ga je organiziral Inštitut za dokumentacijo in študij za vzhodno Evropo (ISDEE) in Inštitut za svetovno gospodarstvo madžarske akademije znanosti. Na seminarju, ki 7. marca je izginil 40-letni Filippo Perna, doma iz Agire (Ernia), stalno naseljen v Trstu, Ul. Manzoni 2. Po poklicu je krojač. V Trstu je cesto obiskoval teto Giuseppino Puglia v Ul. Donadoni 5. Je čokate, nizke postave, kostanjevih las in rjavih oči. Obiskoval je bar Venier na Trgu Goldoni in lokale na Trgu Ponterosso. Teta ga je zadnjikrat videla 7. marca, mesec dni kasneje pa je prišla v Trst njegova mati, ki je tržaški kvesturi prijavila izginitev. Kljub vsem naporom ga policija še ni izsledila. Kdor ga je videl ali bi imel o njem kakršnekoli podatke, je naprošen, da to sporoči tržaški kvesturi ali telefonsko Pemovi teti na št. 796-182. VČERAl NA KAZENSKEM SODIŠČU Oprostitev petih redarjev obtoženih cestnega bloka Sodno obravnavo je sprožil podčastnik, baje član sindikata CISNAL, katerega naj bi stavkajoči... ovirali sili osebe k zgodovinski zavesti, k nujnosti odpora se odkrijejo predvsem njihovi osebni problemi: do-raščanje v zrela leta in ljubezenska doživetja. Izvrstno igro vodijo Milena Dravič, Polde Bibič in Snežana Nikšič. Prejšnji teden smo lahko gledali tudi dva Klopčičeva kratka filma iz 1961. leta, igrani film «Romanca o solzi» in dokumentarec «Vzpon na Trisul». Tokrat bo prav tako pred celovečernim filmom krajša režiserjeva stvaritev. «Ljubljana je ljubljena» (1965) je podobno kot «Sedmina» izraz Klopčičeve ljubezni do svojega mesta. Gre za igrani kratkometražni film o srečanju dekleta in fanta ter njunem sprehodu po ljubljanskih parkih, med katerim sta v mladeničevem notranjem monologu soočeni Ljubljana in njegova ljubljena. Tokrat bodo vsakomur dali brošuro o 10 filmih; na razpolago so tudi brošure Vibe-filma o posameznih filmih. Vsakdo se lahko udeleži predstave za 500 lir (izkaznica oz. vstopnica), lahko pa tudi nabavi abonma za 10 filmov (2.000 tir plus 500 za izkaznico). S.G. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU priredi danes, 21. aprila, ob 18.30 uri predavanje v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu: SVETOZAR MARKO VIČ IN TRST Predaval bo dr. Milorad Najdanovič iz Beograda ob priliki stoletnice Markovičeve smrti, ki ga je doletela v Trstu, kamor je prišel kot izgnanec zaradi svojih naprednih političnih idej in delovanja. SPOROČILO IZ BUKAREŠTE Naši izletniki se počutijo izvrstno Izlet Primorskega dnevnika v Romunijo poteka v najlepšem redu, ob krasnem vremenu in z velikim zadovoljstvom izletnikov. Tako sta nam sinoči javila po telefonu iz Bulla-reste vodja izleta Egon Kraus in naš urednik Jože Koren. Včeraj so si ogledali Brasov in letoviščarski kraj Pojano Brasov na Karpatih, zvečer pa so se vrnili v Bukarešto. Danes si bodo ogledali nekatere znamenitosti glavnega mesta Romunije in med drugim sloviti Aslanov inštitut, pozno zvečer pa se bodo vkrcali na letalo za povratek v domovino. Predvidevajo, da bodo izletniki v Trstu okrog 1. ure po pokioči. • Rajonska konzulta za Novo mesto -Novo mitnico se bo sestala danes ob 2C.30 na svojem sedežu v Ul. Battisti 14. Na dnevnem redu bo problem šolskih okrajev. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let nepretrganega delovanja JOSIP TAVČAR IGORJU UGAJA BACH Igra v-dveh.deiih Glasbena oprema Anton Natek Scena Demetrij Cej, Jože Babič Kostumi Marija Vidauova Režija JOŽE BABIČ Danes, 21. aprila, ob 20.30 ABONMA RED D . mladinski v sredo. Jutri, 22. aprila, ob 16. uri ABONMA RED a Jutri, 22. aprila, ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek. V petek, 23. aprila, ob 15.30 ABONMA RED I. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vljudno vabi vse Tržaškega na pevovodje s POSVET PEVOVODIJ ki bo danes, 21. aprila, ob 20.30 na sedežu SPZ v Trstu, Ulica Ceppa 9/II. Tržaško kazensko sodišče (predsednik Salerno, prisednika Giancot-ti in Fermo, državni tožilec Tavella) je včeraj popolnoma oprostilo pet mestnih redarjev, ki so bili obtoženi cestnega bloka. Gre za dogodke, ki so se pripetili 30. januarja 1975; med stavko občinskih uslužbencev se je večje število, kakih 150 ali 200 redarjev zadržalo pred poveljstvom na Trgu Granatieri in v Ul. Muda vecchia. Tedaj je privozil mimo «pajek» za odstranjevanje nepravilno parkiranih vozil, ki mu je poveljeval podčastnik mestnih redarjev Giovanni Rossi. Rossi, ki je baje vpisan v fašistični sindikat CISNAL, se ni udeležil stavke in je zato redno opravljal službo. Ni pa jasno, kaj je počenjal prav na tistem mestu, kamor «pajki» redkokdaj zaidejo, saj običajno parkirajo v Ul. Teatro Romano, ko mora posadka po opravkih na poveljstvo. Zato so stavkajoči ocenili to dejanje kot provokacijo in nadaljevali s hojo po ce- da je na tistem mestu prehod za pešce). To pa je razjezilo Rossija, ki je prijavil sodišču pet redarjev pod obtožbo cestnega bloka: na zatožni klopi so se tako znašli Ermanno Parente, Cesare De Martin, Valerio Guidi, Romolo Garofalo in Salvatore Vindigni. Iz včerajšnje razprave je bilo razvidno, da ni šlo za cestni blok. Dejansko je moralo kakih 300 ljudi v sprevodu v občinsko menzo, kar je seveda povzročilo zastoj v prometu in dejstvo, da je edini, ki se je na to obregnil, prav podčastnik Rossi, je dokaz, da je šlo dejansko za provokacijo. Že iz govora državnega tožilca je bilo jasno, da se bo sodišče odločilo za oprostitev. Dr. Tavella je namreč naglasil pravico do stavke, ki jo imajo vsi delavci. Nekaj se je v tem primeru res zgodilo, ni pa nobenih dokazov, da je šlo za cestni blok. (med drugim je treba povedati, j Zato je dr. Tavella predlagal opro- — ------ ------ —— stitev zaradi pomanjkanja dokazov. Drugačnega mnenja pa so bili zagovorniki odvetniki Longo, Carretti in Berretta, ki so naglasili, da niso hoteli poglobiti preiskave v zvezi z dejavnostjo Rossija, da bi ne dramatizirali vprašanja, ki, po njihovem mnenju, sploh ne obstaja. Vsi trije so namreč zahtevali popolno oprostitev, ker ni šlo za cestni blok, kajti nihče ni sedel na cestišču ali postavil barikad. Zato so se zagovorniki spraševali, čemu je pravzaprav prišlo do procesa, ki je naperjen proti petim politično natančno izbranim osebam, medtem ko je tam prešlo cesto kakih dvesto ali tristo ljudi. Sodišče je sprejelo tezo zagovornikov in oprostilo vseh pet obtožencev, ker dejanje ni kaznivo. To razsodbo je številno občinstvo — v dvorani se je kar trlo mestnih redarjev in občinskih uslužbencev — pozdravilo z dolgim aplavzom. Včeraj-danes Danes, SREDA, 21. aprila SIMEON Sonce vzide ob 5.08 in zatone ob 18.59 — Dolžina dneva 13.51 — Luna vzide ob 1.10 in zatone ob 11.21. Jutri, ČETRTEK, 22. aprila LEONIDA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21,2 stopinje, najnižja 12, ob 19. uri 20,8 stopinje, zračni pritisk 1011,7 mb, stanoviten, veter 12 km s sunki 36 km na uro vzhodni-severovzhod-ni, vlaga 41-odstotna, nebo 5/10 po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 13 stopinj. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12: Al Centauro, Ul. Rossetti 13; Madonna del Mare, Largo Piave 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. OBČINA DOLINA Obveščamo občane, da zaradi popravil na vodovni napeljavi bomo prekinili dobavo vode: danes, 21. a-prila, od 13.30 do 17. ure v Zabrež-cu. Borštu, Boljuncu in Dolini in jutri, 22. t.m., od 8. do 11. ure v Logu. župan Edvin Švab Vabljeni! Gledališča SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Daria Fo-ja «Burkaški misterij» v petek, 23. a-prila ob 20. uri v KOMNU in v nedeljo, 25. aprila ob 16. uri v LOKVI ter ob 20. uri v SENOŽEČAH. ROSSETTI 24. in 25. aprila Lucio Dalla v «H futuro dell'automobile». Cene: parter 2.000 (abonenti 1.500), galerija 1.500 (1.000). Rezervacije pri osrednji blagajni. AVDITORIJ Teatro stabile - Rassegna: od ju- tri do nedelje bo Cooperativa fabbrica dell’attore predstavila pod vodstvom Giancarla Nannija Schillerjevo delo «I masnadieri» z Manuelo Kustermann v glavni vlogi. Veljajo odrezki Rassegne in običajni popusti za abonente. Rezervacije v osrednji blagajni, Pasaža Pretti. Koncerti šola Glasbene matice — Trst priredi danes, 21. aprila, ob 20. uri v dvorani J. Gallus, Ul. R. Manna 29 koncertni večer mladih flavtistov — razred prof. Miloša Pahorja na glasbenem liceju v Vidmu. Vstop prost. Odbor NŠK Drevi ob 20. uri se bodo škedenjci sestali v Domu Jakoba Ukmarja, da izberejo svoji šoli primerno ime. Vse rojake vljudno vabimo k udeležbi Odbor za poimenovanje osnovne šole v Skednju Razna obvestila Prosvetno društvo Slavko Škamperle pri Sv. Ivanu se bo ob enaintri-desetletnici zmage nad fašizmom poklonilo spominu padlih svetoivanskih žrtev, pred spominsko ploščo na pročelju bivšega Narodnega doma na Vrdelski cesti 25. Svečanost polaganja venca bo v nedeljo, 25. aprila, ob 9.30. Prosveta PD «Rdeča zvezda» iz Saleža vabi na gostovanje Slovenskega amaterskega gledališča iz Trsta, ki bo jutri, 22. aprila, ob 20.30 v osnovnošolski telovadnici v Saležu. Tržaško gledališče bo predstavilo burkasto štorijo Daria Foja «Burkaški misterij». Kino La Cappella Underground 19.00—21.30 «Il vampiro del pianeta rosso». Barvni znanstvenofantastični film režiserja Rogerja Cormana. Ariston Zaprto zaradi počitka. Jutri: 16.00 «La luna nera». Barvni film režiserja Luisa Malie. Mignon 16.30 «Matrimonio di gruppo». Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «Bluff, storia di truffe e di imbroglioni». A. Celen-tano, Anthony Quinn, Capucine. Penice 16.00 «Ci rivedremo all’inferno». Lee Marvin in Roger Moore. Barvni film. Excelsior 16.30 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nichol-son. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.30 Walt Disneyev film «Bambi». Eden 16.00 «Il secondo tragico Fantozzi». Igra Paolo Villaggio. Ritz 15.30 «Salon Kitty». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «Quel pomeriggio di un giorno da cani». Igra Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «Come una rosa al naso». O. Muti in V. Gassman. Capitol 17.00 «L’uomo che volle farsi re». Sean Connery. Barvni film. Impero 16.30 «Profondo rosso». Režiral Dario Argento. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.00 «Il soldato di ventura». Bud Spencer. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Gola profonda». Igra Linda Lovelace. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «I gangster dalla faccia pulita». Igrajo: William Berger, Toni Baker, Giorgia Moll. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Il re della mala». Igra Henry Silva. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Radio 16.00 «Sedmina» (1969), režiserja Matjaža Klopčiča. Prej kratki film «Ljubljana ljubljena» (1965). Astra 16.30 «Li chiamavano i tre moschettieri invece erano quattro». Igra Tony Kendah. Barvni film. Abbazia 16.00 «Il giorno dei lunghi fucili». Dramatičen barvni film. Igrata: Oliver Reed, Candice Bergen. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta (Milje) 16.00 «Tom e Jerry in Top Cat». Barvna risanka. Razstave V galeriji Sant’Eiena (Ul. Artisti 2) bodo danes ob 18. uri odprli razstavo najnovejših del tržaške umetnice Re" nate Sirotich. Razstava bo odprta do konca meseca. V galeriji Forum je razstava del slikarja Afra. V galeriji Tribbio Giorgio Rocca je odprl razstavo svojih del. V galeriji Planetario so odprli kolektivno razstavo 11 umetnikov, med katerimi je tudi Jože Cesar. V Miljah je odpri razstavo svojih del jugoslovanski slikar naif Marko Skok. Do 23. aprila bo v tržaški občinski umetnostni galeriji razstavljala Agnese Pecorari Ruzzier. Izleti SPDT priredi 1. in 2. maja dvo" dnevni avtobusni izlet na Koroško. Postanki na Mokrinah s krajšim peš izletom, v Zahomcu z ^ gledom smučarske skakalnice P°“ vodstvom predsednika slovenskega planinskega društva Zahomc, Pre" nočevanje v Reki. Drugi dan vzpon na Dobrač, znani razgledni stolp» Vrbsko jezero, Celovec z obiskom nove slovenske gimnazije. Povratek čez Ljubelj in Ljubljano v Trst. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9. Namesto cvetja na grob Karla Pertota darujeta Boris in Demetrij Pertot 5000 lir za Dijaško matico m 5000 lir za sekcijo KPI v Barkov-Ijah. Raznašalec PD na Proseku Mih' voj žužič daruje 10.000 lir za Ku turni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina Mira Sanci na darujeta Kristina in Srečko Me lak 50.000 lir za Dijaško mat co. TRŽAŠKA OBČINA izraža svoje globoko sožalje ob smr ti someščana Cav. GIUSEPPA LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141: Božje polje ■ Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; žavlje: teh 213-137: Milje: tel. 271-121 bivšega odbornika žaške občine. svetovalca Člani pevskega zbora in odbor ^ svetnega društva France Pre<’ere. |!U Boljunca izrekajo pevcu ^am*-:eta Maverju ob smrti dragega iskreno sožalje. V ponedeljek nas je zapustil naš dragi MIRO SANCIN Pogreb bo jutri, 22. aprila, ob 12.30 iz mrtvašnice glavn bolnišnice v škedenjsko cerkev. Žalostno vest mentina, hči Mira, sestri sorodstvo sporočajo že™ ^ Trst, 21. aprila 1976 GORIŠKI DNEVNIK Nedaleč od Križa se je včeraj 2iutraj pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje tolad delavec iz Jametj, ki pa je 26 dalj časa stanoval v Miljah. Okoli 7. ure je 40-letni Renato 0-aretič iz Ul. Flavia di Stramare 32 v°zil svoj tovornjak OM 40 TS 178028 i*3 kraški pokrajinski cesti s Proseka proti Križu; namenjen je bil baje v Devin. Iz še nepojasnjenih Vzrokov je težko vozilo kakih 200 Petrov pred križiščem trčilo v obcestni zid in se nato prevrnilo v do-hnieo ob cesti, kjer je obstalo s kolesi navzgor. To je bilo za O-kretiča usodno; krhka voznikova ka-tnna se je zmečkala pod težo tovor-bjaka in Okretič je bil pri priči mrtev. Kot kaže, je nenadoma počila Pfednja guma, zaradi česar je voz-ik izguoil nadzorstvo nad vozilom. , ?d možnimi vzroki nesreče nava-jajo karabinjerji tudi trenutek nepa-sijivosti ali nenadno slabost; vseka-,°v treba še preveriti razne o-Koliščine, v katerih je prišlo do besreče, med temi tudi govorice, da ta bili pri nesreči lažje poškodova-i se dve osebi- tega pa karabi-Jprji, ki vodijo preiskavo niso mo-preveriti, ker o omenjenih dveh ranjencih ni bilo sledu. Na kraj nesreče so poleg reše-yalcev Rdečega križa in karabinjerjev prišli še tržaški gasilci, ki so Po skoraj dvournem delu z velikim serjavom dvignili tovornjak iz dolile in ga postavili na cesto, odkoder s« ga_ uslužbenci podjetja za cestno Pomoč prepeljali v mehanično delav-Jco na. Proseku, kjer je na razpo-aS° sodnim oblastem. , ^ Popoldanskih urah sta se javila karabinjerjem dva jugoslovanska rzavijana, ki sta se peljala v Okre-cevem tovornjaku, ko je prišlo do P ometne nesreče. Oba sta nepoško-. vana; potrdila sta, da je nenado-Počila guma in da je zaradi te-zaneslo tovornjak v obcestni zid. a smrt Renata Okretiča iz j Tragični .^olj se je včeraj predpoldne na-razširila po vsem zapadnem , su in Goriški, kjer je bil Renane r0 znan- Kdo iz naših vasi ga .pij1, poznal, ko je že pred dva.j-mi leti in več igral na harmoniko Že pred dvajsetimi leti je ustanovil «Doberdobski kvintet», ki je z uspehom nekaj let nastopal z lastnim programom slovenskih narodnih skladb. V tistih letih se je tudi zavzemal za ustanovitev kulturno prosvetnega društva v svoji rojstni vasi v Jamljah. Sčasoma se je Renato Okretič, ali kot so mu pravili domačini Renato Kaščev, začel ukvarjati tudi z podjetništvom, kjer si je najprej v družbi prijatelja, kasneje pa na lastno pest ustanovil podjetje za vrtanje rovov in izkopavanje temeljev. Kljub napornemu poslu, ki si ga je izbral, pa ni nikoli odložil harmonike za dolgo časa. Zapustil nas je sedaj, ko mu je življenje bilo najbolj naklonjeno, saj mu je lepo rasla mlada družina in velike začetniške težave pri ustanovitvi podjetja so začenjale dajati Okretičev! družini zasluženo zadoščenje. Pokojni Renato zapušča ženo Rito, sinčka Aleksandra in hčerkico Moreno, katerim gre v tako težkem trenutku naše sožalje. Tričlanska družina ranjena v trčenju pri Lipici Včeraj popoldne se je pripetila v bližini Lipice prometna nesreča, v kateri so bili ranjeni trije Tržača- ni. Okoli 17. ure se je 42-letni Giorgio Burlo (UL sv. Frančiška 70) ženo Lauro Gobat in 10-letnim sinčkom Robertom vračal iz Lokve proti mejnemu prehodu. Na križišču s cesto, ki vodi v Lipico, je — tako je Burlo izjavil italijanski policiji — privozil z desne strani avto z jugoslovansko registracijo, ki se na križišču ni ustavil kljub znaku za obvezno dajanje prednosti, in je trčil v njegov fiat 500. Vse tri Tržačane so z avtom Rdečega križa prepeljali v Trst; Laura in Giorgio Burlo se bosta morala zdraviti 20 dni na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice, mali Roberto pa 25 dni na ortopedskem oddelku pediatrične bolnišnice Burlo Garofolo. 30. mu SE NAGLO BUIA VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ BLIZU KRIZA Tovornjak trčil v zid in se prevrnil: štiridesetletni voznik na mestu mrtev za ustanovitev prevoznega konzorcija Gre za R. Okretiča iz Jameij, ki je stanoval v Miljah ■ Se nepojasnjeni vzroki nesreče Pospešiti je treba vse priprave Okulistični pregledi v otroških vrtcih V okviru okulistične službe v otroških vrtcih, ki jo upravlja tržaška občinska uprava, so doslej pregledali otroke, ki obiskujejo otroška vrtca v Istrski in Koprski ulici; v zadnjih dveh tednih so pregledali 80 otrok, izmed katerih so 35 napotili na specialistični pregled v otroško bolnišnico Burlo Garofolo. uiiiiiiuiiumiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiimiummiiiiiimniiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiMiiiiiiiimiii NENAVADNA RAZSODBA PRETORJA ROSARIA Obsodba zaradi odpusta bolnika iz umobolnice Primariju psihiatrične bolnišnice prof. Casagrandeju je pretor na osnovi zakona o birokratskem postopku opo-rekal utemeljenost odpusta nekega mladeniča Tržaški pretor Gianni Rosario je včeraj obsodil na 30.000 lir globe primarija Domenica Casagrandeja. ki je zaposlen v tržaški psihiatrični bolnišnici. Dogodek, zaradi katerega je poslal Rosario Casagrandeja na zatožno klop, se je pripetil 14. septembra lani, ko so agenti javne varnosti aretirali v Miljah 27-letnega Giorgia Scheichela, ki je imel pri sebi bodalo s 14 cm dolgim rezilom. Scheichel se je mirno sprehajal mimo avtobusne postaje v Miljah in sploh ni vznemirjal mimoidočih. To je potrdil na včerajšnji razpravi tudi policist, ki je aretiral mladeniča in ga pospremil v umobolnico. Pretor Rosario je med preiskavo, v kateri je bil Scheichel obtožen nedovoljene posesti orožja, menil, da je zagrešil kaznivo dejanje tudi prof. Casagrande. Proti zdravniku je pretor sestavil dokaj čudno obtožnico, v kateri trdi, da je Casagrande kršil člen 714 kazenskega zakona s tem, da je odpustil iz psihiatrične bolnišnice mladeniča, ki je bil sprejet v bolnišnico 16. julija 1974; «odpustitev pa je povsem neutemeljena, kar izhaja tudi iz zapisnika milj-skega komisariata javne varnosti», trdi na koncu obtožnice pretor. ./uzabnih večerih, oorokah, na- i nenavadna, kajti obtožnica pod pret-in veselih druščinah. Bil je vezo neupoštevanja birokratskega postopka (člen 714 se nanaša izključno na birokratski postopek) oporeka utemeljenosti odpustitve Do D----- VCV' 1®1CU lm tždl lllUIlllkU ^ ^ ^ . ln drn™ uVS!h PriredKvah, kulturnih | Rekli smo, da je obtožba dokaj ttorih Dra\ ‘ *** vcocuu ui uncinali, nu jt ko 1 V1.r*'u0z v igranju na harmonija' saj je z igranjem zaslovel vse-i Primorski in Furlaniji. nekega pacienta iz bolnišnice. Prav zaradi tega je Casagrande-jev zagovornik odv. Battello zahteval, naj pretor sprejme med akte zdravstveno kartelo Scheichela, o-benem pa naj pretor s pomočjo izvedenca preveri, če so podatki, ki jih je imel na razpolago dr. Casagrande, ustrezali odloku o odpustitvi. Pretor je branilčeve zahteve zavr-nil, češ da razpolaga z zadostnimi podatki in zaslišal zdravnika Casagrandeja, ki je potrdil, da je opravil vse birokratske formalnosti in naglasil, da mladenič pravzaprav ni bil sprejet v bolnišnico, ampak je bil le na opazovanju. Državni tožilec odv. Civello je zahteval za Casagrandeja popolno oprostitev, za Scheichela pa obsodbo na najnižjo kazen. Odv. G. Ghezzi, ki je branil mladeniča, je naglasil nujnost, da se minimizira dogodek in se ne odredi pshiatričnega pregleda mladeniča, kar bi lahko kvarno vplivalo na njegovo bodočnost. Odv. Battello pa je pravno utemeljil zahtevo po popolni oprostitvi Casagrandeja. Pretor Rosario pa je bil drugačnega mnenja: prof. Casagrandeja je obsodil na 30.600 lir globe, kar je, upoštevajoč olajševalne okoliščine, najvišja možna kazen, ki jo predvideva člen 714 kazenskega zakonika; pretor je še obsodil Scheichela na 10 dni pripora. 16 občinskih svetov mora šele proučiti in odobriti statut novega konzorcija ■ V četrtek sestanek tajnikov strank ustavnega loka Vprašanje ustanovitve medobčin-. tem ko je demokristjansko stranko skega avtobusnega konzorcija za se- zastopal načelnik svetovalske skupi-verni del goriške pokrajine stopa j ne v pokrajinskem svetu Reverdito. v ospredje, ker se naglo bliža 30. ! Poleg omenjenih so bili prisotni še i ENEL ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini, 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Po izžrebanju, ki je bilo 12. aprila 1976, ter v smislu zakonskih predpisov in ustreznega pravilnika bodo od 1. julija 1976 vnovčljive obveznice v spodaj navedenih serijah, pri običajnih poverjenih blagajnah: 6% 7% Naziv posojila Št. serije «Europa» 6% 1965-1980 (Volta): 6°/° 1966-1986 n. emisija (Ferraris): 1968-1988 II. emisija (Fermi): 3 -84 - 6 -13 - 14 -86 - 17 -29 - 25 -93 - 63 -72 - 53 -97 61 - 78 - 82 90 - 111 - 126 - 140 1969-1989 H. emisija (Ohm) : 1972-1992 B. emisija (Watt): 9% 1974-1994: 47 - 77 - 86 - 107 - 133 - 145 10 - 57 - 111 - 130 - 176 - 197 - 205 - 220 - 261 - 283 38 - 85 - 117 Obveznice se morajo predložiti v izplačilo opremljene s kuponi z zapad-lostjo ocj u januarja 1977 dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se k° odštela od vsote dolžnega kapitala. junij, datum ko bi moral konzorcij prevzeti v svojo režijo avtobusne prevoze na vsem področju v trikotniku Gorica - Krmin - Gradišče. To je bila namreč obveza deželne vlade lanskega 31. decembra, ko je podaljšala za šest mesecev podjetju RIBI dovoljenje za vožnje na vseh avtobusnih progah v goriški pokrajini in v nekaterih primerih tudi izven goriške pokrajine. Dežela je pripravljena, po besedah odbornika za prevoze Cociannija, vložiti precej denarja v ta konzorcij, da bi kupili nove avtobuse in tudi, da bi vsaj delno krili režijske stroške. Priprave pa potekajo prepočasi. Na občinski seji v Gorici 2. aprila je goriški občinski odbornik Moise dejal svetovalcem, da je statut novega konzorcija v pripravi in da bo prišel kmalu v razpravo v občinski svet. V četrtek zvečer se bodo na sedežu KD v Gorici sestali tajniki strank ustavnega loka, da bi se pogovorili o ustanovitvi tega konzorcija. Na sestanku bo seveda govor o vseh aspektih tega vprašanja. Koledar pa kaže, da smo že pozni. Statut novega konzorcija mora odobriti kar 16 občinskih svetov s celotnega severnega področja goriške pokrajine. Jasno je, da bodo o vsebini statuta vsaj nekoliko razpravljali najprej v ožjih občinskih odborih teh občin, kajti logično je, da bodo stvar temeljito preučili, saj pomeni konzorcij finančno breme za vse prizadete občine. Če občinski sveti odobrijo statut v prvih desetih dneh maja, bo ta sklep občin dokončno odobren konec maja. Nato se bodo morali občinski sveti še enkrat sestati, da izvolijo svoje zastopnike v novoustanovljeni konzorcij. To bo trajalo spet nekaj tednov, kajti spet bo treba čakati na odobritev nadzarnega odbora in nato bi bilo treba še sklicati nov upravni svet avtobusnega konzorcija. Stvari so torej že tako zakasnele, da v nobenem primeru ne bo konzorcij deloval pred 30. junijem. Ostaja le možnost, da prevzame avtobusne proge začasno goriško mestno avtobusno podjetje, vendarle mora tudi to imeti posebno dovoljenje go-riškega občinskega sveta, kajti po sedanjih pravilih lahko vozijo avtobusi tega podjetja le v mejah goriške občine. Kot vidimo, so stvari birokratsko precej zapletene. Seveda pa mora priti na pomoč s konkretno finančno podporo deželna uprava. Brez te pomoči ne bo nič. drugi člani pokrajinskih tajništev o-menjenih strank. Sinoči sestanek petih strank za pokrajinsko upravo V prizadevanju, da bi ohranili izvaljeni pokrajinski svet, so socialisti, kot smo že v nedeljo poročali, sklicali za včeraj zvečer izredni sestanek zastopnikov strank ustavnega loka. Pokrajinski svet še ni namreč odobril letošnjega proračuna in obstajajo težave z izglasovanjem tega proračuna, kajti demokristjani, socialdemokrati in republikanci, ki podpirajo sedanji enobarvni demo-kristjanski odbor, razpolagajo le z 12 svetovalci. Nimajo torej absolutne večine, s katero je treba izglasovati proračun. Na sinočnji sestanek so prišli povabljeni zastopniki petih strank u-stavnega loka, ki imajo svoje zastopstvo v pokrajinskem svetu. Poleg socialistov so bili prisotni še komunisti, demokristjani, socialdemokrati in republikanci. Posamezne delegacije so vodili politični tajniki Del Ben (PSI), Paizza (KPI), Bianconi (PSDI), Luciani (PRI), med- Proslave 25. aprila v Štarancanu Praznik osvoboditve bodo v občini štarancan proslavili zelo svečano. V petek zvečer bodo odprli v občinski biblioteki razstavo knjig s protifašistično tematiko, isti večer bosta o tržaški Rižarni predavala dva zastopnika tržaškega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja. V nedeljo zjutraj pa bodo običajne slovesnosti z mašo, polaganjem vencev in priložnostnimi govori. Prenovljen odbor sekcije PSI v Štandrežu Člani socialistične sekcije v Štandrežu šo imeli prejšnji večer svojo letno skupščino. Uvodno poročilo je imel dosedanji tajnik dr. Vladimir Nanut, ki je podrobno orisal prizadevanje socialistične stranke in njene svetovalske skupine v občinskem svetu, kjer so bila v zadnjem času v ospredju številna vprašanja, ki zanimajo Štandrež. Tajnik je tudi poročal o položaju v državi in naglasil možnost, da pride do predčasnih volitev in s tem v zvezi dejal, da morajo biti socialisti nanje tokrat zelo dobro pripravljeni. Člani prisotni na skupščini so Nanutovo poročilo odobrili Nato je bila še podrobna razprava o vprašanjih rajonske konzulte v Štandrežu, ki je v komaj letu dni obstoja pod predsedstvom Danila Nanuta dobro delovala. Člani štandreške sekcije PSI so nato sklenili razširiti število odbornikov od pet na sedem in jih tudi izvolili: dr. Vladimir Nanut, Karlo Nanut, Walter Reščič, Danilo Nanut, Darij Nanut, Ivo Berdon in dr. Marjan Roner. Za novega tajnika je bil izvoljen Walter Reščič, ki bo tudi zastopal štandreško sekcijo v mestnem odboru PSI. Dosedanji tajnik dr. Vladimir Nanut je zaprosil za razreš-nico, ker je preobremenjen z občinskim svetom in drugimi funkcijami. V PRIREDBI KPD «HRAST» V DOBERDOBU PRIREDILI «PRAZNIK POMLADI» Nastopili so folkloristi iz Sovodenj, ansambel «Igo Radovič» iz Nabrežine ter odbojkarice Velikonočni ponedeljek je bil verjetno prvi dan v letošnji pomladi, ki so ga meščani izkoristili za izlete v naravo. Da so se odločili za takšen način preživljanja tega dne, sta pomagali dve okolnosti: zadovoljivo vreme in gospodarska kriza, ki nas sili k premišljenemu trošenju. Če se omejimo na Goriško, potem je bilo velikonočnega turizma še kar največ na goriškem Krasu, kjer so se številne skupine Tržačanov ustavljale ob cestah in na travnikih ter si «privezovale dušo» kar pod milim nebom. Na goriški Kras pa so v velikem številu prišli tudi prebivalci iz Laškega, se pravi iz Tržiča, Ronk in drugih krajev. Na takšne pomladanske izlete pa so prebivalci teh krajev hodili tudi pred vojno. Za svoj cilj so si izbirali Doberdob, ki je bil na velikonočni ponedeljek prava sejemska vas s stojnicami in množico obiskovalcev. Ker takrat ni bilo avtomobilov, so se pripeljali z vozmi, tako da je bila cesta od Selc do Doberdoba polna izletnikov. Da bi ohranilo to navado, je katoliško prosvetno društvo «Hrast» iz Doberdoba pred nekaj leti vpeljalo «praznik pomladi» ter ga obogatilo s prireditvami, v katerih nastopajo naše 'skupine. Tudi letos so priredili takšen praznik, ki je zadovoljivo uspel. Obiskalo ga je veliko niiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiminniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBČNI ZBOR DELOVNE ZADRUGE, KI DELUJE V VSEJ DEŽELI Iz majhne zadruge z nekaj člani je ITE prerasla v veliko in spoštovano podjetje Nad sto članov - Dvesto delavcev za razna dela za telefonsko družbo SIP, v zadnjem Času pa so prevzeli tudi dela za ENEL sto članov delovne zadruge kov, kar pomeni da so se plače ------J— -j-'-»--'---------j dejansko zvišale za petnajst odstotkov. V predsedniškem poročilu je tudi rečeno, da imajo člani te zadruge boljše pogoje kot delavci drugih podobnih tvrdk, istočasno pa so tudi zelo navezani na svojo zadrugo - podjetje in so zategadelj vestni pri delu. Zadruga je lani uvrstila skoro šestdeset milijonov lir čistega dobička. Zadruga se ne nahaja v finančnih težavah. Z dobrini upravljanjem imajo pri kraju ves denar, t. j. nad 180 milijonov lir, ki je potreben za izplačila odpustnega sklada; plačujejo vestno vse socialne dajatve in nimajo dolgov pri zavodu za socialno skrbstvo; dobili so za gradnjo svojih skladišč posojila po zelo u-godnih plačilnih pogojih. ITE je ena izmed maloštevilnih delovnih zadrug na našem področju. Njen uspeh je tudi uspeh samoupravnega dela med članstvom, kajti, kot je bilo na občnem zboru poudarjeno, odločitve ne sprejema o-zek krog ljudi, marveč o njih razpravljajo med vsemi člani in samo če je večina za to se odločitve tudi sprejemajo. Nad ITE se je prejšnji dan udeležilo red nega občnega zbora, ki je bil v veliki dvorani trgovinske zbornice. Zadruga je lani prvič presegla število sto članov, istočasno pa je presegla tudi število dvesto zaposlenih. V zadrugi so namreč člani delavci, ki imajo v njej nekajletno delovno dobo in šele ko so bili nekaj let v stalni službi lahko zaprosijo za članstvo. Zadruga ITE je nastala pred 27 leti v Gorici in že od vsega začetka si je prevzela nalogo izvajanja raznih del za takratno zasebno telefonsko društvo Telve, kasneje pa je isto delo nadaljevala za podržavljeno telefonsko družbo SIP. Od skromnih začetkov se je zadruga precej razširila in pred dvema letoma, ko je obhajala petindvajsetletnico, so po goriških ulicah pokazali svoj vozni park, ki je precej obsežen. Razna zemeljska dela in postavljanje telefonskih linij izvajajo na celotnem področju naše dežele. Sam predsednik zadruge Culot je v svojem poročilu na letošnjem občnem zboru povedal, da je v teku gradnja stavbe zadruge v goriški industrijski coni, da si pa prizadevajo urediti skladišča tuci v Trstu in v Vidmu. V zadnjem letu so prevzeli zelo veliko del od telefonske družbe SIP, istočasno pa so prevzeli tudi nekatera dela od električne družbe ENEL. Zaslužek z e-lektrično družbo pa ni tako velik kot oni s telefonsko, je dejal predsednik v svojem poročilu, zato bo lahko v bodočnosti prišlo do manjših zaslužkov. Zadruga je lani vnovčila 1 milijardo 379.000.000 lir za razna izvedena dela. V primerjavi s prejšnjim letom je povišek znašal 22 odstotkov. Zelo veliko vsoto so porabili za plače članom in drugim usluž-benim, in sicer nad 570 milijonov lir. To je kar 40 odstotkov več kot v prejšnjem letu, vedeti pa je treba da se je v tem razdobju število zaposlenih povečalo za 25 odstot- skem slogu bi verjetno bila predraga in zato neizvedljiva. Vprašljivo pa je tudi, če bi taka akcija ne pospešila izseljevanja v dolino. Na srečanju so sestavili odbor, ki naj bi zaenkrat zbiral želje domačinov, ki bi radi obnovili hiše, le tem pa bi pomagali, seveda brezplačno, z nasveti strokovnjaki zavoda za spomeniško varstvo. Tako je upati, da bodo, kljub težavam uspeli, če ne v celoti vsaj deloma ohraniti pomemben kulturni spomenik.--------------- Včeraj okoli 13. ure so v goriško splošno bolnišnico sprejeli na zdravljenje 44-letno gospodinjo Luigio Ro-manzin iz Gorice, Drevored Colombo 34. Žensko je v Ul. Mameli v Gorici podrl osebni avtomobil, ko je hotela prečkati cesto. Pri nesreči je Ro-manzinova zadobila lažji pretres možganov ter udarce po kolenih, zaradi katerih se bo morala zdraviti deset dni. iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiimjimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinijiiHitnmimimi SPD SPOŠTUJE SVOJE TRADICIJE Prvi spomladanski izlet goriških planincev v naravo Srečanje z beneškimi planinci -13. junija bo planinsko srečanje na Matajurju Komaj je prišla pomlad so goriški planinci že pogledali v naravo s tradicionalnim spomladanskim izletom na velikonočni ponedeljek. Če nas spomin ne vara, so goriški slovenski planinci začeli s tem tradicionalnim izletom takoj po obnovitvi društva in so se prvič zbrali na Ka-tarinijevem griču na velikonočni ponedeljek leta 1946. Tradicija je ostala, prva leta so si izbirali za cilj izletnikov bližnjo goriško okolico, kasneje jih je pot popeljala dlje. Tako je bilo tudi letos, ko si je SPD izbralo za cilj prvega spomladanskega izleta našo prelepo Kobariško. Goriški planinci so jo tja gor mahnili kar z avtobusom, ki je «pobral» ljubitelje narave tako v mestu kot v nekaterih vaseh našega podeželja. V Kobaridu so se goriški planinci, kot že tolikokrat, ustavili na glavnem trgu, in se poklonili goriškemp slavčku Simonu Gregorčiču, tako da so pred njegov spomenik položili šop nageljnov. Po kratkem postanku je avtobus nadaljeval pot proti Robiču in v nekaj minutah so bili Goričani na cilju, pred gostiščem «Pri Franku» v Starem selu. Popoldne je šlo hitro mimo s srečelovom in tokrat so bile nagrade čokoladni pirhi, ki jih je bilo kar enajst na razpolago. Za poskočno zabavo pa je potem skrbel harmonikar in pevec Jože Breškon iz bližnje Borejane. Na prireditev so prišli tudi člani Beneškega planinskega društva iz Čedada, ki so bili ta dan na spomladanskem izletu na Stolu. Pridružili so se goriškim planincem, njihovo zastopstvo s predsednikom Jožkom Poldržavni nameščenci zahtevajo preureditev javne uprave V sindikalni kroniki moramo omeniti, da se je sestalo pokrajinsko vodstvo CGIL poldržavnih nameščencev. Obravnavali so nekatera vprašanja, ki se tičejo vsedržavne pogodbe. Razpravljali pa so tudi o vprašanjih preureditve javne u-prave. Predvsem so kritično ocenili zadržanje vlade, ki z neverjetno počasnostjo uresničuje sprejeti sporazum. Govorili so nato o nujnosti takojšnje in splošne preureditve javne uprave v korist skupnosti. Ob taki ureditvi bi morali dokončno u-kinitj številne nepotrebne ustanove ter preurediti nekatere ostale. Ta vprašanja bodo ponovno na dnevnem redu 23. t.m., ko se bodo v Tržiču zbrali sindikalni predstavniki državnih uslužbencev, krajevnih uprav ter bolniških uslužbencev. Ob koncu so ponovno poudarili namen sindikalne organizacije FIDEP-CGIL, da se tudi v goriški pokrajini čimprej ustanovi enotna sindikalna federacija poldržavnih nameščencev. V Breginju sestavili odbor strokovnjakov za obnovo Prostorsko načrtovanje in zaščita kulturnih spomenikov. Tako bi lahko imenovali srečanje, ki ga je pripravila skupščina občine Tolmin. Sodelovali pa so domačini iz Breginja in sodelavci Zavoda za spomeniško varstvo iz Nove Gorice. Poskušali so se dogovoriti, kako bi Breginj zavarovali pred propadom. Vas Breginj je namreč prvorazredni kulturni spomenik in bi ga bilo treba o-hraniti. Seveda pa ob tem vprašanju nastajajo nova. Dolga desetletja so se prebivalci tega zaprtega “*"«» “jev««: i»«" £» stopniki goriškega SPD za letošnje sodelovanje. Med večerjo so si zastopniki obeh društev izmenjali tudi zdravici. Goriško društvo bo sodelovalo na 5. srečanju slovenskih zamejskih planinskih društev s planinskimi društvi iz Slovenije, ki bo 13. junija na Matajurju. SPD že sedaj obvešča goriške planince naj si rezervirajo datum za izlet na Ma tajur. J. S. pa zemlja je nudila zelo tanko rezino kruha. Da bi zaustavili izseljevanje so se v nekaterih delovnih organizacijah dogovorili, da bi v Breginju odprli delovna mesta za domačine. Zamisel je uspela in tako že stoji tovarna. Začeli so se vračati tudi nekateri domačini. Tudi asfalt že sili v ta, do sedaj osamljeni kot. Zaščita celotnega naselja, ki šteje okrog 150 hiš, v beneško sloven- • ENAL prireja od 17. do 20. junija avtobusni izlet na Dunaj. Podrobnejše informacije v pisarni ENAL, Korzo Verdi 115. Hude poškodbe v prometni nesreči v Gabrjah Poročati moramo o hudi prometni nesreči, ki se je dogodila v ponedeljek proti večeru, v bližini gostilne pri Tomažu v Gabrjah. Okrog 18.30 je iz Gorice proti Trstu peljal fiat 128 - TS 116371. V bližini gostilne pri Tomažu se je voznik. 65-letni Arduino Stocco iz Trsta, odločil za prehitevanje. Pri tem ■ta je izgubil nadzorstvo nad vozilom, zavozil s cestišča ter treščil v obcestno drevo. Zaradi precejšnje hitrosti je voznik zadobil hude poškodbe. Zdravniki so mu v goriški bolnišnici ugotovili pretres možganov, nalom reber ter infarkt. Zaradi lega so odredili tudi takojšen prevoz v videmsko bolnišnico, ki ima sodobno urejen oddelek za intenzivno nego. ljudi in med njimi so letos prevladovali prebivalci slovenskih vasi. U-deležili so se ga predstavniki vaških društev, navzoč pa je bil tudi deželni svetovalec Drago Štoka. Napovedovalka Gergolet je predstavila občinstvu nastopajoče skupine, in sicer folklorno skupino jz Sovodenj ter obnovljeni zabavni ansambel «Igo Radovič» iz Nabrežine, ki je zvečer igral tudi na plesu. Poprej sta odigrali prijateljsko tekmo ženski odbojkarski ekipi «Hrast» iz Doberdoba in CUS iz Trsta ter jo zaključili neodločeno 2:2. Dosti zanimanja so udeleženci prireditve pokazali za slike Toneta Miheliča, manj navdušenja pa za nakup. Natečaj Furlanskega filološkega društva Furlansko filološko društvo je v okviru prizadevanj za uveljavitev furlanščine tudi letos razpisalo natečaj za zbirko neobjavljenih pesmi v furlanščini. Avtor zbirke, ki jo bo žirija o-cenila za najboljšo, bo prejel posebno nagrado v znesku 250.000 lir. Nagrado bodo podelili na društvenem zboru 26. septembra 1976. Dela pa je treba odposlati do 15. julija na sedež društva v Vidmu, Ul. Manin 18. V prihodnjem letu pa bo Furlansko filološko društvo razpisalo še dva natečaja in ricer za dramsko delo in za neobjavljen roman ali zbirko pripovedi. • Posoška zveza obrtnikov obvešča, da bo danes na razpolago vsem obrtnikom za sestavo davčnih prijav. Interesenti naj se zglasijo na sedežu v Ul. 24. maggio 18. Prosveta V Kulturnem domu v Sovodnjah bo drevi ob 20.30 predavanje o letošnji davčni prijavi. Na povabilo domačega prosvetnega društva bo dr. Štefan Bukovec obrazložil, kako se sestavi letošnja davčna prijava in kako je treba tudi izračunati višino davka, ki ga je letos treba plačati takoj. Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 «Bluff, storia di truffe e di imbroglioni». A. Celen-tano in A. Quinn. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «Luna di miele in tre». R. Pozzetto, S. Casini. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «L'uomo che volle farsi re». S. Connery in M. Caine. Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «L’ultima casa a sinistra». D. Hess in L. Grant-han. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 17.00-22.00 «Il mondo di notte oggi». Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. rt' v v J rzic EXCELSIOR 16.00—22.00 «Operazione Rosebrith». Barvni film. PRINCIPE 17.30-22.00 «Culastrisce, nobile veneziano». Barvni film. Nova Gorica in okolica SOCA «Winetou», 2. del. nemški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Kalifornijski poker», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Quo vadiš?», ameriški barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolò, UL 1. Maggio, tel. 73-328. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57 tel. 28 79. OBČIH ZBOR BANČNEGA PODJETJA Vsestranska pomoč Ljubljanske banke gospodarstvu na področju Nove Goriee Lani so se izposojena sredstva raznim podjetjem povečala za 55 odstotkov 9. aprila so se v Novi Gorici zbrali na rednem zboru upravljavci podružnice Ljubljanske banke v Novi Gorici. Razpravljali so o poslovanju v minulem letu. Predvsem velja omeniti, da se je banka tudi lani aktivno in vsestransko vključevala v reševanju gospodarske in splošne družbene problematike na Goriškem. O dobrem poslovanju zgovorno priča podatek, da so se sredstva, ki jih je banka upravljala, povečala v odnosu na leto 1974 za dobrih 37 odstotkov. Dobršen del zaupanih sredstev je banka namenila za kratkoročna posojila organizacijam združenega dela, ki delujejo na novogoriškem območju. V primerjavi z letom 1974 so se ta sredstva povečala za 55 odstotkov. Za nove naložbe in finansiranje starih investicij je banka odobrila za skoraj milijardo dinarjev posojil. Tudi sredstva iz tega sklada so se občutno povečala. V letu 1974 so za taka posojila odobrili le 314 milijonov dinarjev. Vsekakor pa je k takemu uspehu pripomoglo dobro organizirano varčevanje na novogoriškem območju. Slovenski ucenci na oddaji «Veseli tobogan» Prejšnji dan so otroci nekaterih slovenskih šol iz Gorice sodelovali na radijsko - televizijski oddaji ljubljanske RTV skupno s svojimi sošolci iz Nove Gorice. Snemanje je bilo v dvorani kina Soča v Novi Gorici, nastopili so z raznimi točkami dijaki slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» iz Gorice in učenci osnovnih šol iz Ulic Randaccio, Croce, iz Štandreža in Podgore. Kot smo izvedeli bodo oddajo predvajali v nedeljo, 2. maja popoldne. Na cesti iz Tržiča proti Gradežu je v ponedeljek pozno zvečer neki avtomobilist iz Gradeža podrl 63-letnega mopedista Giuseppa Tomasi-na iz Gradeža. Ta se je hudo poškodoval; prepeljali so ga z rešilcem v videmsko nevrokirurško kliniko. TAKO PRAVIJO RAČUNI STROKOVNJAKOV Kljub črnogledosti mnogih na svetu še veliko goriva V poprečju največ elektrike porabi Norvežan - Atomske centrale edina rešitev? - Bilten svetovne agencije za jedrsko energijo navaja zaloge surovin na svetu Včeraj smo govorili o nekakšni «jedrski eksploziji», do katere da je prišlo v ZDA v zvezi z gradnjo jedrskih central. Del ameriških strokovnjakov in ameriške javnosti je za to, da se gradnja jedrskih central nadaljuje, drugi pa so proti temu, ker da jedrske centrale pred-fstavljajo nevarnost za človekov obstoj ker pač kvarijo človekovo o-kolje. In vendar strokovnjaki ugotavljajo, da brez jedrskih central ne bo šlo, kajti še posebno v bogatem, razvitem svetu poraba energetike naglo narašča, zaloge klasičnih energetskih surovin pa usihajo oziroma se krčijo in dokler ne bo é'oveku uspelo najti kako drugo, boljše gorivo, bo prišla v poštev prvenstveno kolikor toliko nevarna ker.še ne dovolj preizkušena jedrska energija. V svetu je poraba energije neverjetno različna. Zaradi primerjave bomo navedli nekaj konkretnih podatkov: Naj večji porabnik električne energije je Norveška, seveda, če upoštevamo porabo na prebivalca, saj pride na Norveškem že nad 18 tisoč kilovatnih ur električne energije na leto. Na švedskem so prekoračili 10 t:soč kWh elektrike na leto, v ZDA so prišli že na malo manj kot 8 tisoč kWh na prebivalca na leto, na Finskem so se približali 6500 kWh, v Zahodni Nemčiji so šli čez 5 tisoč, pri nas, v Italiji je poraba električne energije lani prekoračila 3 tisoč kWh na prebivalca, v sosednji Jugoslaviji so prav tako lani prekoračili količino 2 tisoč kWh na prebivalca na leto. Kitajska, ki šteje kakih 800 milijonov prebivalcev, pa porabi neverjetno malo električne energije, saj pri njih še niso prišli do 20 kWh na prebivalca na leto. Za številne dežele nerazvite Afrike in Latinske Amerike nimamo podatkov, vsekakor se ne morejo kosati z evropskimi razvitimi deželami, pač pa so nekje nižje, morda tudi kje na kitajski ravni. Kot smo že rekli, se poraba ener-gije na svetu naglo veča in je le- | nih vsaj 556 naših študentov ožita 1950 vse človeštvo porabilo 2.6 j roma dijakov. V drugih pomor- tu potrebovali štirikrat več energije kot leta 1980. V zadnjih dveh desetletjih je premog zamenjala nafta, seveda pri proizvodnji električne energije. To pa iz dveh razlogov. Nafta je bila cenejša, hkrati je nafta bolj «praktična» .Toda leta 1972 in 1973 smo doživeli «energetsko krizo», to pa zaradi tega, ker so petrolejske države močno dvignile ceno nafti, tako da je ta dejansko postala črno zlato kot so nafti tudi rekli. In nobenega dvoma ni, da se bo cena nafti še dvignila. Odtod nujen prehod k atomskim centralam. Pri vsem tem se ponovno postavlja vprašanje, koliko je na svetu surovin, koliko je na svetu goriva za proizvodnjo energije konkretno električne pogonske sile? Bilten mednarodne agencije za jedrsko energijo, ki ima svoj sedež na Dunaju, v članku «The World Energy Contex» navedel nekaj konkretnih podatkov. Dunajska agenci- Hlavatyjevi akvareli v Kraški galerij i je človeštvo imelo na razpolago leta 1960, oziroma štirikrat več, kot smo je imeli pred petimi leti. Upoštevajoč naglo naraščanje prebivalstva in porabe energije, se logično postavlja vprašanje, odkod goriva, odkod surovine, v konkretnem primeru odkod nafta in plin ter premog za termične centrale, odkod uran za jedrske centrale, saj hidrocentrale, razen v nerazvitih predelih sveta, že ne pridejo več v poštev, ker so vodne kapacitete že izrabljene. V zvezi s tem je zanimiv podatek glede urana o-ziroma jedrskega goriva. Vtem ko je delež jedrskih central v letu 1970 razmeroma majhen v svetovnem obsegu proizvodnje elektrike, bo leta 2000 njegov delež že na drugem mestu in sicer koj za deležem, ki ga imajo premog, zemeljski plin in nafta. Največji boom jedrske energije se pričakuje v prihodnjem desetletju, za katerega strokovnjaki menijo, da bo potrebovalo iz-edno velike energije. Po nekaterih računih bodo leta 1990 na sve- (Nadaljevanje na zadnji strani) ........................................................................................................................................ Kot prvi umetnik v letošnji sezoni se je v Kraški galeriji v Repnu predstavil dr. Robert Hlavaty, ki je za to priložnost pripravil poldrugi ducat svojih akvarelov. Hlavaty predstavlja v glavnem Kras, pa tudi nekaj marin in drugih motivov. Razstava vzbuja zanimanje, kot kaze naša slika. IZ PREDAVANJA DR. M. KORŠIČA Pomorska preteklost Slovencev Tri obdobja - Vzroki zastoja - Vpliv svetovne konjunkture na razvoj piranske družbe «Splošna plovba» - Nastanek in rezultati srednje in višje pomorske šole To pa ne pomeni, da Slovenci nismo bili pomorsko usmerjeni. Tu moramo spregovoriti o človeku. ki ni imel kapitala, ki bi ga vložil v pomorsko dejavnost, ampak samo roke, razum in ljubezen za pomorske poklice. Na pomorski šoli v Trstu je bilo od 1754. do 1914, leta vpisa- milijarde ton ekvivalentnega premoga (TCE). Navajamo premog kot osnovno merilo, ker se tudi v mednarodnih študijah uporablja izraz TCE, ki pomeni tona ekvivalentnega premoga, v kar se preračunajo kilovati električne energije, kalorije pridobljene iz premoga ali nafte oziroma plina itd. V to merilo se vključuje tudi električna energija iz jedrskih central. Leta ' 1960, ko je na svetu živelo tri milijarde ljudi, je proizvodnja in poraba energije znašala že 4.40 milijarde TCE, deset let pozneje, to-:ej 1970 se je poraba energije povzpela že na 7,2 milijarde TCE, po računih sociologov in ekonomistov, bo leta 1980 žVelo na zemlji štiri milijarde in 350 milijonov ljudi, ki bodo potrebovali že 11,80 milijarde ton ekvivalentnega premoga, to se pravi 11,80 TCE. Deset let pozneje bo na zemlji pet milijard 200 milijonov ljudi, ki bodo potrebovali 19 milijard ton ekvivalentnega premoga, ob prelomu stoletja, oziroma tisočletja, torej leta 2000 bo na zemlji nekaj nad šest milijard ljudi, ki bodo potrebovali 29 milijard TCE, torej 6,5-krat več kot je skih šolah (Mali Lošinj, Bakar, Kotor, Dubrovnik) pa od 1754. do 1941. leta nad 100. Tu niso šteti dijaki vojno-pomorskih šol. Ta podatek nam pove, da je bilo zanimanje za pomorske poklice v našem malem narodu zelo veliko in da je možnost šolanja slovenskih kadrov za trgovsko mornarico v Trstu pomenila velike vrzel v kontinuiteti te vrste izobraževanja pri nas. Ustrezno temu številu so dali Slovenci tudi kvalificirane kadre avstroogrski, bivši jugoslovanski in italijanski mornarici pomorski upravi in ladjarstvu. Nekateri so se izkazali kot poveljniki ladij, ladjarski inženirji in učitelji na pomorskih šolah. Naj omenimo tu še znanstvenike -oceanografe, ki so kot študentje dunajske univerze delali na Pomorski zoološki jjostaji v Trstu in pozneje, pod Italijo, na rovinjskem Istituto Italo Germanico di Biologia Marina. Največje število teh kvalificiranih ljudi pa je pozabljenih, da ne govorimo o množici Slovencev, ki so si poiskali kruha na morju kot navadni mornarji ali pa ki so de- lali v lukah in v ladjedelnicah, doma in drugje v svetu kot navadna delovna sila. Tik pred vojno je bilo v stari Jugoslaviji okoli 500 poklicnih pomorščakov Slovencev, če ne upoštevamo tistih, ki so bili v pomorskih poklicih v bivši Julijski krajini. Tudi to je znatna številka za narod, ki ni imel lastne mornarice, luk in drugih pomorskih u-stanov. Admiral v pok. Jernej Tomšič našteva v svoji knjigi «Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki» okoli 500 Slovencev, ki so neposredno ali posredno sodelovali v epopeji našega narod noos vo bod i 1 n e g a boja na morju ali so pluli na ladjah v službi zaveznikov. Ti ljudje so predstavljali slovensko pomorsko tradicijo, povezanost Slovenije z morjem, ki je pripomogla, da je socialistična republika Slovenija v relativno kratkem času 30, let, potem ko je dobila 42 km obale v Istri, razvila lastno pomorstvo, ki se izraža v dejavnosti «Splošne plovbe Piran», Luke v Kopru, v modernizaciji ribištva in v zadnjih dveh letih tudi v impulzih za razvoj ladjedelstva. V povojnem času moramo ločiti v glavnem naslednja obdobja: — od osvoboditve maja 1945 do mirovre pogodbe z Italijo v septembru 1947; — od septembra 1947 do sklenitve londonskega sporazuma o soglasju v oktobru 1954 ter — od tega datuma do danes. V prvem obdobju lahko zabele- žimo prva prizadevanja Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst, da bi navezali stike s tržaškimi pomorskimi krogi in zagotovili normalizacijo na tem življenjsko pomembnem področju gospodarskega in družabnega življenja na o-bali. Potem ko se je 12. junija 1945 jugoslovanska vojska umaknila za Morganovo črto, v nekdanjo cono B. se je vojaška uprava JA, v sodelovanju z zavezniškimi vojaškimi poveljstvi lotila čiščenja plovne poti, ki vodi mimo zahodne istrske obale v Trst in odstranjevanja minskih polj pred istrskimi pristanišči. Zagotovila je rednost potniškega in tovornega prometa med cono A in B (dnevna migracija prebivalstva med istrskimi mesti in Trstom je bila nekaj- let po vojni enaka tisti v letih* pred njo). Bistvenih jrosegov v pomorstvu pa še ni bilo. Že 25. septembra 1945 pa je Poverjeništvo Pokr. narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje v Ajdovščini izdalo odlok o ustanovitvi «Slovenske pomorsko - trgovske akademije» v Kopru. Odprta pa je bila šele 1. marca 1947. V prvi letnik se je vpisalo 29 dijakov, ki so prišli po večini iz krajev na Slovenski o-bali. Šola je torej začela delovati, ko je bila že podpisana mirovna pogodba z Italijo (Jamstva instrumentov STO). V drugi fazi, potem ko je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo — dobimo prve slovenske pomorske u-pravne organe. NA FILMSKIH PLATNIH . m i.m mlin....n.l.. i. lini.uimn.n. "mm."in.m. m......... m.mm.m »"mm Bo človek znal preživeti svojo omiko? Značdnost sleherne starejše generacije je, da toži nad «lepo preteklostjo», v resnici toži nad mladostjo, kajti znano je, da je vsaka novejša doba boljša, udobnejša, bogatejša od pretekle dobe. Po- Kolikšen za naše pojme še nedojemljiv napor je to zahtevalo, nam dokazuje dejstvo, da še danes niso te spremembe povsem usklajene. Menda je ni bilo v človekovem razvoju nobene faze, ki bi bila našo dobo in jo I povzročila tolikšne težave in spre- mislimo le na primerjajmo s polpreteklo ali preteklo dobo, pomislimo na naš način življenja in ga primerjajmo z načinom življenja naših dedov. Neprimerno večja pa je razlika med našim življenjem in življenjem naših prednikov pred sto, pred tisoč, pred desettisoči let. Kadar danes uživamo udobje moderne omike, se niti ne spomnimo na tegobno življenje našega prednika, od katerega smo se močno oddaljili tudi umsko, duševno. Morda nam ne bo odveč majhen sprehod v davno preteklost, sprehod, ki bo morda komu koristil pri prenašanju današnjih «tegob», ki praktično niso tegobe objektivnega pač pa le subjektivnega značaja. Ta sprehod nam bo hkrati pomagal pri razlagi nekaterih sodobnih pojavov. Človek meni, da je njegov organizem, da je njegovo telo neka popolna in zaključena oblika, ki jo je nespremenjeno podedoval iz davnih preteklih dni. Pa ni tako. Človek je podedoval le osnovno strukturo, v daljših razdobjih pa je prišlo do neverjetnih sprememb, ki se še niso končale in je zato današnja človekova podoba le prehodna podoba v verigi genetične evolucije, ki se nadaljuje in se bo še nadaljevala, kajti človekovo telo. podobno kot struktura slehernega živega bitja ni nikoli zaključena, dokončana. V svojem milijone let trajajočem razvoju je še zoološki človek šel skozi različne faze, ki so zapustile na njegovem telesu najrazličnejše «pečate». Biološko najbolj revolucionarna doba z velikanskimi posledicami je bila doba, ko se je človek začel postavljati na noge, ko se je začel dvigati na spodnji ali tedaj zadnji okončini. membe na človekovem organizmu, kot je bila prav faza, ko je poznejši človek, homo sapiens, začel hoditi le po dveh nogah. V času, v fazi ko se je človek začel postavljati na noge, so se roke spremenile od organa za premikanje oziroma stanje v organ za delo. Seveda so zato spodnje, nekoč zadnje okončine zadobivale povsem drugačno vlogo in so se zato morale krepiti in daljšati, vtem ko so se gornje ali nekoč prednje okončine — roke — začele krajšati in se prilagajati novi nalogi. Zato so mišice beder starejše, seveda biološko vzeto, mišičje rok pa je biološko novejše in razvito v smislu, da se prilagaja delu, to se pravi bolj izbrani funkciji. Palec na nogi je hkrati izgubil svojo funkcijo, ki jo ima palec na roki, kajti nekoč so bile tudi spodnje, oziroma zadnje okončine prilagojene «oprijemanju», to se pravi da so bila tudi današnja stopala bolj podobna roki. Palec na nogah se je torej približal ostalim prstom in tako je nastajalo stopalo. Do bioloških sprememb je prišlo tudi v hrbtenici. Današnja oblika hrbtenice je posledica pokončnega stanja človeka. Prav tako je posledica pokončnega stanja človeka drugačno formiranje bokov. Pa tudi okostje glave je danes neprimerno drugačno od okostja glave davnega človekolikega bitja iz dobe, ko se je naš davni prednik začel vzpenjati na zadnje o-končine, na noge. Čeljust se_ je začela krajšati, čelo se je začelo dvigati, višati, da bi se razširilo človekovo vidno polje. Do ogromnih sprememb je prišlo tudi v notranj'h organih. Kakor pravijo antropologi, je imel člo- vek nekoč 32 metrov drobovja, danes govorimo še o 11 metrih. Nekateri notranji organi pa so povsem izumrli ali vsaj pokrneli. En takšen notranji organ je slepo črevo, za katerega danes ne vedo, čemu služi. K tem spremembam, h krajšanju drobovja je pripomogel povsem drugačen način prehrane. In če bi se kdaj uresničile napovedi o prehrani v obliki tablet, kot jih napovedujejo futurologi, bi človek tudi ne vedel več kam s svojim sedanjim razmeroma kratkim drobovjem, ki ga je le za tretjino od nekdanjega drobovja. V notranjem kotu očesa imamo majhno, včasih komaj zaznavno vzboklino. Ta vzboklina je dejansko le ostanek pokrnelih zaščitnih trepalnic. V dobi, ko je naš nekdanji prednik živel v mnogo bolj nevarnih razmerah, mu je vid varovala še posebna notranja ali tako imenovana tretja trepalnica, ki je pozneje pokrnela. Posledice postopnega razvoja človekovega organizma se kažejo tudi v funkciji nosa. Človek dartes ne more dihati izključno skozi nos, če opravlja težko fizično delo. V takšnih primerih diha tudi skozi usta, pa čeprav usta niso grajena za dihanje. In ta disfunkcija nosa povzroča tudi določene motnje, v konkretnem primeru pljučna obolenja. In še eno funkcijo, ki jo je imel nekoč nos, smo vsaj delno izgubili, človek nima več tistega ostrega njuha, ki ga je imel nekoč. Zanimivo je to, da imajo primitivnejši narodi mnogo ostrejši, mnogo bolj razviti njuh kot ga imajo razvitejši narodi. Da bi ne hodili le tako daleč nazaj, se bomo za trenutek ustavili tudi v današnji dobi. Do neverjetno čudnih in velikih sprememb lahko pride tudi v krajših časovnih razdobjih. Ena takšnih sprememb je nenavadno povečanje rasti med dvema generacijama. Vzemimo v poštev na prmer današnjo že eksplozivno povečanje rasti, po- večanje, za katerega ni konkretnega pojasnila. Nekateri trdijo, da je «kriva» za naglo rast mlade generacije boljša prehrana, nadalje da so k temu prispevale tudi nove bolj higienske življenjske razmere. Drugi pa menijo, da temu ni tako, kajti tudi v siromašnih deželah se opaža nenavadna rast mladih generacij. Zato nekateri menijo, da je prišlo do hormonskih sprememb v tisti žlezi, ki odloča o človekovi rasti. Hkrati opažajo, da povzroča nagla rast organizma negativne spremembe v njegovi vzdržljivosti in v človekovih refleksih nasploh. Znanost bo morala to proučiti in pojasniti. Kadar medicinski strokovnjaki gledajo na te velikanske spremembe v psihofizičnih lastnostih in posebnostih človeka in jih primerjajo z nekdanjim stanjem ter jih vzporejajo s težkim prilagajanjem organizma na določene klimatske, prehrambne in druge razmere, opažajo de te spremembe vodijo tudi do drugih vzporednih sprememb. Moderno zdravstvo je na primer osvobodilo človeka številnih predvsem kužnih bolezni. Nekatere medicinske panoge pa so napravile ogromen korak naprej. Nove življenjske razmere pa so hkrati postavile zdravstvo pred nove probleme. Sodobna omika, ki olajša človeku veliko naporov postavlja današnjega človeka v povsem drugačne težave, na katere človek ni navajen. Sodobna dinamika zahteva od človekovega srca več kot je to sposobno zdržati. Sodoben način življenja prav tako zahteva preveč od ožilja, da ne govorimo o živčnem sistemu, ki prav tako ne zdrži več naporov, ki jih zahteva od njega moderen način življenja, celo sam obstanek organizma. Zato sodobni človek, ki mu je na voljo vsa bogata in razvita tehnologija, ne, zdrži naporov udobnega življenja, vtem ko je naš prednik zmogel napore nekoč skromnega in drugače napornega življenja. V mali obalni plovbi s Trstom so se pojavile slovenske ladje za prevoz potnikov. «Vida» in še neka ladja, ki sta bili v najemu podjetja Agmarit d. u. v Piranu. To podjetje je bilo tudi glavni organizator tovornega prometa iz Rovinja in Pulja z lastnimi in najetimi motornimi jadrnicami. Po tej poti je v glavnem potekala prva preskrba bivše cone B s potrošnimi dobrinami iz Jugoslavije. Na koncu 1948. leta je bila kupljena od tržaškega lastnika ladjedelnica San Giusto. To je bila mala ladjedelnica, ki je bila sposobna za popravila in gradnjo lesenih enot do 500 ton nosilnosti. V marcu 1948. tela ' je izjava vlad ZDA, Velike Britanije m Francije že dala razumeti, da STO ne bo konstituirano, pač pa ttó «bo treba tržaško vprašanje reševati sporazumno z Italijo na bolj realističen način. Čeprav so od tedaj v coni B vidni močnejši posegi ljudske oblasti v smeri gospodarske integracije z Jugoslavijo.(carinska in monetarna unija), ni bilo v tem času še večjega razvoja slovenskega pomorstva v ožjem smislu. Pospeševana je bila samo gradnja ribiškega ladjevja v družbenem sektorju, predvsem zato. da bi oskrbeli s surovinami tri tovarne ribjih konzerv v Izoli in Kopru. Šele .tik pred sklenitvijo Londonskega sporazuma o soglasju je bilo ustanovljeno podjetje po jugoslovanskem gospodarskem pravu Val, ki je bilo kmalu poimenovano v Slovenija linije in potem v Splošno plovbo. Vzroki tega zastoja: — politične razmere — potreba po koncentraciji ladjevja, ki je ostalo Jugoslaviji po vojnih izgubah, na Reki in po prioritetni obnovi starih jugoslovanskih luk in njihovih prometnic z zaledjem. Medtem se je na naši obali u-spešno razvijalo pomorsko šolstvo. Do konca letnika 1953/54 je diplomiralo v Piranu že 58 navti-kov, 43 ladijskih strojnikov in 4 ladjedelci. Okoli leta 1954 so v Jugoslaviji že nastali pogoji za decentralizacijo trgovske mornarice. Splošna plovba je dobila 6 starih tram-perjev, prej pa so bile že kupljene tri stare ladje, med katerimi je bil «Rog» s 7.165 bit, ki je plul v prosti plovbi na vseh oceanih. Na koncu 1957. leta je imela «Splošna plovba» že 10 ladij, ki pa so imele poprečno starost 26 let, kar je bila skoraj meja njihove fizične izrabe. Konjunktura na svetovnem tržišču je bila tedaj ugodna, zato je «Splošna plovba» mogla uspešno poslovati tudi s tem starim ladjevjem, ki pa ga je postopno zamenjavala z novejšim. Nove iadje so bile kupljene z dolgoročnimi krediti, ki jih je dajala federacija iz družbenih skladov, ali pa z raznimi kreditnimi in poslovnimi aranžmaji v tujini. Sedaj ima piranska «Splošna plovba», ladjevja s skupno nosilnostjo 352.0000 (DWT). V podjetju je zaposlenih okoli 1.300 mornarjev in drugih delavcev. V njenem ladjevju so klasične linijske ladje, ki vzdržujejo proge z Zahodno A-friko, ter linijo okoli sveta, tram-perji in bulk-carrerji srednje velikosti, kakor tudi kombinirane ladje za prevoz kontejnerjev. Njena tonaža znaša že četrtino tiste. ki je bila pred prvo svetovno vojno registrirana v Trstu in v drugih avstijskih lukah (brez Reke). To je seveda samo zelo samovoljna primerjava, ker se je struktura svetovnega ladjevja, zlasti, v zadnjih 50 letih, bistveno spremenila in to količinsko in kvalitativno. (Konec jutri) FILMI NA TELEVIZIJI Puriša Djordjevic : «Pavle Pavlovič» V kinematografih na slovenski o-bali smo gledali jugoslovanski film, za katerega upamo, da ga bomo čimprej gledali tudi v Trstu, in sicer v pregledu režiserjevih filmov, ki ga že nekaj let pričakujemo. Režiser je Puriša Djordjevič, film pa njegovo zadnje delo «Pavle Pavlovič» (1975, igrajo Bekim Fehmiu, Milena Dravič, Ljuba Tadič; fotografija Tomislav Pinter; proizvodnja FRZ. Beograd). Film je obenem pogumen pogled na jugoslovansko družbo in dokaz, da je mogoče napraviti delo, ki združuje družbeno vrednost z živahnostjo filmske iznajdljivosti. Miloš Fonnan : «One Flew Over thè Cuckoo’s Nest» Češkoslovaški režiser Miloš Formali, ki se je že v domovini izkazal z duhovitimi 'jUmi~kot «Ljubezni, plavolaske» (kmalu nam bo Cappella nudila priložnost, da si ga spet ogledamo), je sedaj zaslovel v Ameriki, kjer je z drugim filmom «One Flew Over thè Cuckoo's Nest» (Qualcuno volò sul nido del cuculo, 1975, igrajo Jack Nicholson, Louise Fletcher idr.) dobil priznanje — oskarja. Film razvija zgodbo, postavljeno v psihiatrično bolnišnico, in nedvomno teži k metafori o svobodi, o človekovem življenju in ustanovah, ki ga zavirajo. Film je v tem dosleden in pomemben, še posebno pa je pomembno, da ga je u-stvaril češkoslovašlci režiser v tujini. Zgodba je tudi lepo zgrajena in nam prav preko svoje «komercialnosti» posreduje odbor proti vsakemu zatiranju, ki bi nam ga težko posredoval dokumentarec. Vendar z razliko od svojega prejšnjega ameriškega filma «Ta king Off» je tu Forman preveč uperjen v to, kar pripoveduje, tako da ni zavestne operacije nad filmskimi materiali, kakršno smo občudovali v prejšnjem filmu. Kol mnogo sodobnih filmov mu pri manjkuje prav filmska fascinacija. SREDA, ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Poljudna znanost: Veliki vojskovodje druge svetovne vojne: ROMMEL 12.55 Kmetijska oddaja V današnji oddaji o kmetijstvu bodo govorili o telesnih poškodbah, ki jih povzroča kmetijsko delo. Ne smemo pozabiti, da tudi delo na kmetih predstavlja včasih nevarnost, vrhu tega pa so posebno razni kemijski preparati zdravju škodljivi in vedno več je bolezni, ki se pripisujejo prav uporabi raznih insekticidov, herbicidov itd. Pa ne le to. Tudi druge bolezni prihajajo v poštev na kmetih. Na primer goveja TBC, o kateri bo danes še poseben govor. V drugem delu oddaje bo govor o sadjereji, prvenstveno o breskvah. 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 16.45 Program za najmlajše: Dramatiziran roman 17.15 Največji cirkusi na svetu 18.15 Poljudna znanost: Prigode z Julesom Vernom 18.45 James Brown v gledališču Olympia Gledalec se bo danes srečal z znanim pariškim gledališčem Olympia ter s črnskim umetnikom Jamesom Brownom. Vrhu tega bo lahko prisluhnil glasbi znanega orkestra, ki ga vodi David Mathews. James Brown bo izvajal vrsto svojih najbolj uspelih melodij. 19.28 KRATKE VESTI TV1 19.30 Kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 VEČER Z ACHILLEJEM CAMPANILEJEM Nocoj se zaključi oddaja, ki je bila posvečena znanemu italijanskemu avtorju. V današnjem, drugem in zaključnem nadaljevanju pridejo na spored trije kratki komični prizori, ki jih je napisal Achille Campanile. 21 45 špovino, svbčlcl Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 17.30 Kolesarske dirke po Puglii 18.00 VAM UGAJA ITALIJA? Program je pripravil Luciano Emmer. V današnjem šestem nadaljevanju bo govor o Michelangelu. 18.30 RUBRIKE TV 2 19.00 Kratke vesli TV 2 19.02 TAJNOSTI MORJA V petem nadaljevanju te zanimive oddaje bo govor o tem, kaj vse se krije v morskih globinah Južnega morja. 19.30 TV dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO 20.45 Preslan Sturges: KOMEDIJA IN SATIRA NEZVESTO TVOJA Gre za film, ki ga je režiral že omenjeni Preston Sturges in v katerem igrajo Rex Harrison, Linda Darmeli, Edgar Kennedy itd. 22.30 Evropska ljudstva: ANTOLOGIJA EVROPSKE FOLKLORE Drugo nadaljevanje oddaje z gornjim naslovom nas bo najprej pripeljalo na Poljsko. Predstavljen bo poljski ansambel Krakowiacy. Nastopila bo pevka Halina Frackwoviak. Iz Poljske bomo stopili v Grčijo. Tu bo nastopil znani grški popevkar Dallaras. Poleg njega bo nastopil tudi plesni ansambel s plesom Pentozah. Iz Grčije se bomo preselili v Španijo. Na sporedu bo katalonska folklora. Oddajo bo nadaljevala slov,ta italijanska umetnica Maria Carta. Za zaključek bomo stopili še na Madžarsko, kjer bosta nastopila dva ansambla. Ob koncu ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.10, TV' Šola: Praproti, Prvi maj, Aluminij, Telo in zdravje, Izobraževalni film itd. 17.15 Kristina Brenkova: DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA 17.30 Pionirji fotografije 17.55 Obzornik 18.10 ZVESTOBA, reportaža 18.45 Glasbeni amaterji 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Film tedna! SOMRAK BOGOV Film Somrak bogov je leta 1969 napravil Luchino Visconti- V filmu igrajo Dirk Bogarde, Ingrid Thulin, Helmut Grlen, Helmut Berger, Florinda Bolkan itd. Znani italijanski režiser, ki je pred nedavnim tako nepričakoj vano umrl, je film Somrak bogov napravil pred sedmimi lep' in filmski krit ki menijo, da je to njegov največji film. boljs' od «Geparda» ali «Sensa». Film Somrak bogov je izredna predstavitev nacistične Nemčije v desetletju 1933 - 1943. Film prikazuje bogataško družino Essenbachovih, ki je močno obogatela z izdelovanjem orožja in jekla. Logično, da gre za družino Krupp n za njene «zasluge» za vzpon nac.zma v Nemčiji. 22.30 DNEVNIK Koper — barvna 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.30 SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU, prenos iz Katowic. 22.45 Rock koncert: Dave Mason in Van Marrison Zagreb 20.00 OD GLAVE DO PETE 21.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Georga C ukor: «Love Among thè Ruins» Zadnje čase smo po televiziji lahko gledali nekaj odličnih filmov. Ob cìclusu Prestona Sturgesa, o katerem smo obširneje pisali, nam je italijanska televizija prikazala med drugim nekaj pomembnih a-meriških filmov, npr. Franka Bor-zagea «E adesso, pover’uomo?» iz leta 1934. Ljubljanska televizija pa je prikazala film, ki ni prišel na naša platna. «Love Among the Ruins» (Ljubezen med ruševinami, 1975) je delo angleške televizije, ki ga je režiral veliki ameriški režiser George Cukor. S svojo izdelanostjo nam ta film dokazuje vitalnost starejših hollywoodskih avtorjev. S. G. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radijska šola, 12.01) Opoldne z vami; 12.20-13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radijska šola; 18.50 Koncert; 19.10 Avtor in knjiga; 19.30 Folklorna in pop glasba; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.35 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30. 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Operni zbori in baleti; 9.00 Folklorna glasba; 9.15 Melo- dije; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Poje Krunoslav Slabinac; 11.30 Vittorio Borghesi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Samouprava; 14.35 Pismo iz. . 14.45 La vera Ro- magna; 15.00 Znanstvena oddaja; 15.30 Orkester Prado; 10.45 Sosedni kraji in ljudje; 17.00 Po samoupravni poti; 18.00 Progresivna glasba; 18.35 Iz priljubljenih oper; 19.00 Prenos RL; 20,00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Četrti spored; 13.20 Program s Sandro Mondaini in Raimondom Vianet-lom, 14.05 - Ščepec satire; IS--’0 Plošče za mladino; 16.30 Popoldansko srečanje; 17.05 Radijska Pn' redba; 17.25 Komorna in operna glasba; 19.30 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Radijsk1 oder. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 ?0 ročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Za mlade ia dovedneže; 9.25 Zapojmo pesem-Otroški zbor Celje; 9.40 Samoa pravljanje; 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem?; 10.45 Turistic napotki; 11.03 Urednikov dnevni • 12.00 Opoldanski koncert; m-' Kmetijski nasveti; 12.40 Od va-do vasi; 13.30 Priporo^a/: vam. . .; 14.10 Ob izvirih 'iuds glasbene umetnosti: 15.45 Karav^ na melodij; 16.45 Naš P0^'3*-6,^ no J. Rogelj: Kruh in srce, ^ Aktualnosti; 18.05 Po poteh o Čanja; 18.35 Instrumenti/ 1 • ..... -, -- ----- . CCUIJd, lO.OrJ 111*11 ’ tT Zbori v večeru; 21.00 Literarna Ansambel Silva štingla; 19.50 oddaja; 21.35 Pisana glasba. morno glasbeni studio; 22.20 S NACIONALNI PROGRAM stivalov jazza; 23.05 Literarni no 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po- turno - J. Stjepanov: Pesnl ’ ročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 23.15 Revija jug. pevcev. mil»' ......................................................»................................n"" barn, ki bi vas rade pripri16 na preveč tvegano delovanj • ^ ^ STRELEC (od 23. U- doJir{,dvl-Nastopile bodo nekatere nep _ dene težkoče, ki jih boste ® a. nim razumom mimogrede p gali- j 90 L) KOZOROG (od 22. 12. do da b; Nič vam ne preprečuje, ^g. sprejeli kako novo nalogo- ndj ga prijateljstva boste P B prijetne izkušnje. 2.) VODNAR (od 21. 1 d0 OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne bi bilo umestno, da danes zaprosite za posojilo. V srčni zadevi primanjkuje poguma. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Sreča bo prišla danes, ko jo boste najmanj pričakovali. Odločno se postavite v bran nekoga. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Priporočljiva je previdnost. Prišlo bo do spopada med osebo, ki jo težko prenašate, in vami. RAK (od 22, 6. do 22. 7.) Bodite vztrajni, toda ne trmasti. Vaše duhovno življenje bo čedalje bolj bogato. Uspeh v ljubezni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Dan je primeren za umetniške podvige. Pazite, da bi vas ne obvladal dvom v svoje sposobnosti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pobotali se boste s svojim tekmecem. S svojo vljudnostjo si boste odprli pot do srca ljubljene osebe. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Ugoden dan za vse. ki se ukvarjajo z svobodnim poklicem. Ne verujte nekomu, ki se vam prilizuje. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. U.) Odločno se zoperstavite ose- . 1. do Vprašanja, ki vam Ji1?. spelo rešiti, boste resili dite bolj realistični. o y Od- RIBI (od 20. 2. do 20. se pravite svojo nePrev'j 'jzkušnje. bolj oprite na sv0^ eše„e. Srčne zadeve se ne bodo PRIMORSKI DNEVNIK SPORT SPORT SPORT 21. aprila 1576 NA ČETRTKOVEM SREČANJU V STRUNJANU NOGOMET m V TOREK, 27. APRILA Zb večje sodelovenje Spet lepa tekma na Proseku: S koroškimi Športniki Vojvodina bo gost Primorja Prihodnje srečanje med zamejskimi organizacijami bo novembra v Ljubljani - Tekmovanja v nogometu in šahu Po letošnjem prvem srečanju med Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji in Slovensko fizkul-turno zvezo Koroške, ki je bilo v mesecu februarju v Trstu, je bilo v četrtek v Strunjanu drugo srečanje med zamejskimi športnimi organizacijami. Delegacijo Slovenske fizkulturne zveze Koroške je vodil predsednik Danilo Prušnik. Za Združenje slovenskih športnih društev v Italiji P3 sta bila prisotna predsednik y°jko Kocman in odbornik Valter Mohor. Sestanku je tudi prisostvoval odgovorni za stike z zamejci v Zvezi telesnokulturnih organizacij Slovenije Zoran Naprudnik. Srečanje je potekalo v prijatelj-skem in prisrčnem vzdušju, na njem Pa je bil predvsem govor o programu sodelovanja med Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji W Slovensko fizkulturno zvezo Koroške v letu 1976. Domenjeno je ono, da bo nogometna reprezentanca Slovenske fizkulturne zveze Ko- roške letos sodelovala na drugem turnirju prijateljstva v nogometu, ki bo junija na slovenski obali in na katerem bodo sodelovale še reprezentance Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, slovenske obale in reprezentanca kraške regije. Domenjen je bil tudi nastop slovenskih šahistov iz Furlani je-Julijske krajine na šahovskem turnirju v Pliberku, ki bo potekal v organizaciji prosvetnega društva Edinost iz Pliberka. Med drugim je bil govor tudi o nastopih slovenskih društev iz naše dežele na Koroškem in pa koroških društev pri nas. Prihodnji sestanek bo novembra v Ljubljani, kjer bodo vse organizacije preverile, če so bili programi izpeljani do konca. V.O. V finalnem srečanju nogometnega turnirja italijanskih dežel je Veneto premagal Toskano z 2:0. Nogometaši iz Novega Sada na pripravah v Lipici - Svilar in Novoselac v središču pozornosti Vse kaže, da postaja Prosek «stalno prizorišče» velikih nogometnih prireditev. V kratkem času sta namreč na Proseku nastopila dva jugoslovanska prvoligaša: Partizan iz Beograda in Rijeka. V torek, 27. bodo izkoristili premor se v Lipici (od 26. do v ligi, da 30. aprila) pripravijo za prvenstveno tekmo v Ljubljani proti Olimpiji. Iznajdljivi organizatorji Primorja so takoj izkoristili to priložnost in v torek aprila, ob 19.30 pa bodo naši ljubi- bomo torej lahko prisostvovali še telji nogometa zopet prišli na račun. svoj Primorje bo namreč igralo proti jugoslovanskemu prvoligašu Vojvodini, ki med drugim uvršča reprezentanta Svilarja, enega najbolj o-betajočih jugoslovanskih vratarjev (pravijo celo, da bo bodoči Beara), in branilca Novoselca, ki naj bi kaj kmalu stalno nadomestil slavnega Josipa Katalinskega. Med najbolj obetajočimi in perspektivnimi jugoslovanskimi nogometaši pa uvršča klub iz Novega Sada še mladinca Paukoviča. Vojvodina je trenutno na petem mestu v prvi jugoslovanski zvezni ligi. Nogometaši iz Novega Sada *,,iiiriiitiiMiliimi,|lll,„II,mi,l|,|,„,„mit,|,||,|„„lll|IIIIIIIIIIIIIltllll,|ll|III,Ilim„„,j||l,l„|„mi,ll„„,||,I,inl,IIIinlllmllllllll||l||I||||l|||||m|M||||||||||)||m|||| NOGOMET V ZADNJI PRVENSTVENI TEKMI Slovo štandrčške Inventine od 3. AL z zmago na tujem Drugi polčas usoden za enajsterico Sovodenj Paramano — Juventina 0:1 JUVENTINA: Plesničar, Zin, Tomažič, E. Tabaj, Nanut, Mikluš, Montico, Russo, Tavčar, Marvin ^®‘’f°lja)( Gomišček. ^RELEC: v 42. min. d.p. Mon- Štandreška Juventina je z zmago a tujem zaključila svoje letošnje Prvenstvo v 3. amaterski ligi. Pričanje leto bo štandrežce čakala ezja preizkušnja, saj bo konkuren-':a v 2. AL mnogo ostrejša, zaradi cesar bo moralo vodstvo med letošnjimi počitnicami polagati precejšnjo pozornost okrepitvi ekipe. Nedeljsko srečanje ni bilo na visoki tehnični ravni. Kljub temu so na obeh straneh pokazali prizadev-°s. in večkrat smo bili priča razberljivim akcijam. Bo prvem polčasu, ki je potekal Popolni enakopravnosti, so gostje nekajkrat poskušali preiti v vodstvo, gonjača obramba pa jim je z umirjeno igro skoraj vedno prekrižala i cbne. Nekaj minut pred koncem -Montico, zaradi napake vratar-• zatresel Staranzanovo mrežo, oh on60^1?3, bo v soboto, 24. t.m., p , uri igrala v Morani. Izkupi-ch tekme bodo podarili Li- lunin, ki bo morala na presa- , ...i, m uo mori <5 v ledvic v Belgijo. «ovodnje _ Fosalon 0:2 bOVQDNJE: Provvidenti, A. Ko-Pot ■ Marson, F. Kovic, Ferfolja, ctojan, Butkovič (Tomšič), S. Flo-hin111’ ^>ozzo' D- Marson, P. Flore- čim^u..*2 Sovodenj je pred doma-hu i? .nstvom klonila v Fossalo-cpL10 s! j® zmago zagotovil v dru-Vem ^dasu, potem ko se je v pr-ngp^Pretežno branil sovodenjskih ^macini so zelo dobro začeli in SDrnt -i vseSa začetka ogrožali na-jirn 1 . °ye§a vratarja. Sreča pa so bÌ,a naklonjena, tako da ni-Priin»egniH Priti do gola. Najlepša je c i °-st se i™ j® ponudila, ko jim Jan • nik dosodil 11-metrovko. Pete-y J® tudi tokrat zgrešil, opnen -g.ern Poldssu Pa so se gostje akci'to^ in izvedli več napadalnih PrvJ’ -s iterimi so dvakrat zatresli vvidentijevo mrežo. MLADINCI KRSa~~ ZaUle .it it AS : skupek TČ’ ZAuLE: Cortese, 0:4 (0:2) (Kocjančič), Pu- Tr^Maicen. D. Škabar, Daneu, ramn.„ , . Legiša> Danielut, Mar- chesi, Cavalich, G. Valzano, N. Val-zano. Rocca, Pozzetto, Puntin, Lai-ter, Božič (Huez). STRELCI: v p. p. v 20. min. Puntin, v 27. min. Pozzetto, v d. p. v 15. min. N. Valzano, v 25. min. Huez. V srečanju z ekipo iz žavelj je bilo pričakovati odločno boljši rezultat. Poprečna igra in obrambne napake domačinov pa so kmalu odprle gostom pot do zmage. Kljub temu pa je začetek Krasove ekipe dobro obetal, saj je Lauzana v prvi minuti prodrl in podal žogo pred vrata, kjer pa ni bil nihče dovolj spreten, da bi jo spravil v mrežo. Sčasoma je prišla do izraza večja hitrost nasprotnih napadalcev in njihova boljša postavitev. Krašovci so zaigrali zadovoljivo le v presledkih. V drugem polčasu so več časa i-meli trdno obrambo, niso pa si znali 'Ustvariti boljših priložnosti. Redki streli so skončali mimo vrat, niso pa zaposlili vratarja. Tvegana igra domačinov, v želji, da dosežejo zadetke, pa je omogočila gostom hitre protinapade, v katerih so bili še parkrat uspešni. O. G. NARAŠČAJNIKI Mladost — Falco 1:3 (1:3) MLADOST: Peric, Devetta, F. Ger-golet, Bagon, Gretti Cemic, Lavrenčič, E. Gergolet, Lakovič (de Ferle-tič), Kobal, D. Gergolet. FALCO: Sclannich, Muffon, Borto-luzzi. Inglese, Gherghetta, Rusin, Zoni, Lazzari, Andrian, Zotti, Amone. STRELCI: v 7. min. Lazzari, v 12. min. Zoni, v 16. min. Kobal, v 22. min. Bagon (avtogol). SODNIK: Paolo Borphos. Tokrat je zaigrala posebno slabo obramba, predvsem zaradi odsotnosti stebra doberdobske obrambe, prostega branilca Frandoliča. Tekma se je odvijala pretežno na sredini igrišča in nismo zabeležili posebno nevarnih akcij. Gostje so prišli v vodstvo zaradi velike zmede, ki je vladala v naši obrambi, ki je brez dvoma kriva vsaj za dva od treh zadetkov. Naši fantje so skušali ustvariti kako nevarnejšo akcijo, a to jim ni uspelo. Domačini so pa vseeno skrajšali prednost s Kobalom, ko je v 16. minuti z neubranljivim strelom premagal vratarja gostov. Tu se je praktično zaključil prvi polčas. V drugem delu srečanja so skušali Devettijevi varovanci izenačiti, a niso ustvarili plodnih akcij in gostje so bili nevarni vedno ter so večkrat za las zgrešili zadetek. V osmi minuti drugega polčasa so imeli na razpolago tudi 11-metrovko, katero pa je Zotti zastreljal. V 16. minuti so v protinapadu zadeli vratnico. Tako so morali naši predstavniki, in tokrat zasluženo, zapustiti poraženi igrišče. F. G. KOŠARKA «TURNIR L1BERTASA» Danes v Dolini Breg-Bor V 2. kolu ^o^rkarskega turnirja Libertas, za letnike 1961 in mlajše, bo danes v Dolini slovenski derbi med Bregom in Borom. Tekma se bo pričela ob 18. uri. Favorit v današnjem srečanju je seveda Bor, ki uvršča nedvomno bolj izkušene košarkarje. Naj omenimo, da je Bor v prvem kolu premagal Libertas A, Breg pa je izgubil proti drugi peterki Servolane. eni kakovostni nogometni predstavi, ki bo seveda v veliki meri pripomogla k širši popularizaciji nogometa v zamejstvu. Primorje se bo za to srečanje tudi primerno okrepilo s slovenskimi nogometaši naslednjih društev: Au-risina, Breg, Gaja, Vesna ih Zarja. MINIBASKET «TURNIR COCA-COLA» Danes in jutri množičen nastop naših moštev Danes in jutri bodo vse štiri slovenske ekipe igrale v nadaljevanju «Turnirja Coca-Cola» v minibasketu. Breg bo doma ob 17. uri igral proti Italsidru. Izredno težka naloga čaka Kontovelce, ki bodo v gosteh igrali proti Ginnastici Triestini, ki sodi med favorite za osvojitev prvega mesta. Tekma med SGT in Kontovelom bo danes,- ob 15.30 v telovadnici v Ulici Ginnastica. Borovci se bodo ob 17. uri na i-grišču Trissino spoprijeli z močnim Interjem 1904. Ob isti uri bo zaposlen tudi Polet, ki bo na igrišču E.d.A. igral proti Ricreatoriju. Jutri pa bo v Nabrežini ob 16. uri slovenski derbi med Sokolom in Poletom. čen boj za izpad. Ob že določenem kandidatu (Karlovcu), ki je izbojeval le bori dve točki, bo potrebno iskati drugega zastopnika med številnimi kandidati. Kar tri šesterke (Ribnica, Rijeka in Vojvodina) imajo po 12 točk. Po dve več sta zaenkrat zbrala GIK Banat iz Zrenjani-na ter Jedinstvo iz Stare Pazove. Povsem na varnem pa nista niti VGSK in Bosna s šestnajstimi točkami. IZIDI 18. KOLA Mladost Monter - Partizan 3:1: Crvena zvezda - GIK Banat 3:1: Bosna - Vardar 1:3; Jedinstvo (Br) - VGSK 3:2; Jedinstvo (SP) - Rijeka 3:2; Ribnica - Karlovac 3:0; Vojvodina - Snartak 2:3. LESTVICA Crvena zvezda 30, Vardar 28, Mladost Monter in Partizan 24, Spartak 22, Jedinstvo (Br) 18, VGSK in Bosna 16, GIK Banat in Jedinstvo (SP) 14, Rijeka, Ribnica in Vojvodina 12, Karlovac 2. ODBOJKA V 3. MOŠKI DIVIZIJI Danes poslovilni nastop domovcev Za prvenstvo 3. moške divizije se bodo danes na Goriškem vrata zaprla. Drevi bosta namreč poslednji srečanji te lige. Nastopala bo tudi ekipa Doma B. Dom B se bo v tem zavrtljaju srečal z Azzurro iz Gorice, ki je že matematično prva na končni lestvici. Naloga mladih domovcev torej gotovo ne bo lahka, ampak prepričani smo, da se bodo tudi drevi dobro odrezali, kot v prejšnjem kolu proti Mossi (ko so po dolgi in borbeni tekmi klonili s 3:2). Poleg tega smo prepričani, da se bodo igralci druge «belo-rdeče» ekipe hoteli na lep način posloviti od letošnjih prvenstvenih nastopov. Tekma Azzurra - Dom B bo drevi v telovadnief UGG (Ul. Brass, Gorica) s pričetkom ob 20. uri. Za to zadnjo prvenstveno tekmo 3. moške divizije so bili sklicani vsi igralci Doma B, ki se bodo morali zbrati ob 19.30 pred zgoraj omenjeno telovadnico. I. K. HOKEJ NA KOTALKAH MONTREUX, 20. — Španija je že drugič zaporedoma osvojila «Pokal narodov» na mednarodnem turnirju v hokeju na kotalkah. V finalu je odpravila Portugalsko z 2:1. Mladi Brežan Franko Pečar (10), ki brani barve svojega društva minibasketu, prodira proti košu ekipe Visentini. NAMIZNI TENIS NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V RIMINIJU Priprave «azzurrov» Vzporedno z jugoslovansko reprezentanco se tudi «azzurri» vestno pripravljajo za kvalifikacijski košarkarski turnir za OI, ki bo v začetku maja v Edinburghu. Italijanski reprezentanti so zbrani na skupnih pripravah v Rimu, kjer trenirajo pod vodstvom Gian-carla Prima. Zvezni trener je zbral običajna «imena», saj računa predvsem na izkušenost teh igralcev, ki so mu v prejšnjih letih dali že marsikatero zadoščenje, Italija bo igrala z naslednjo reprezentanco: vezni igralci: Jellini, Carraro, Marzorati, Recalcati, Bru-matti; krila: Bariviera, Bisson, Za-natta, Bertolotti, Della Flori; centri: Meneghin, Serafini, Ferracini, Villalta in Vendemmi. Od petka do nedelje pa bo v Rimu mednarodni turnir, na katerem bodo igrale: Italija, Romunija, Portoriko in ameriška univerza Rut-gers. Turnir bo dobra preizkušnja za Italijane pred odpotovanjem v Edinburgh, kjer je favorit za prvo mesto Jugoslavija. «Azzurri» pa so prepričani, da bodo lahko že na Škotskem enakovredno igrali z Jugoslovani, ki se te dni pripravljajo v Zagrebu. Servolana B — Breg 64:18 (26:6) BREG: Maver 8, Pečar (k) 6, Tedesco 2, Hacin 2, Peter Žerjal, Klabjan. Brežani so v nadaljevanju «Turnirja Coca-Cola» igrali z okrnjeno postavo proti Servolani B in po predvidevanju izgubili. Predvsem.se je občutila odsotnost kapetana Florjana Žerjala, ki je ocičajno gonilna sila Bregove peterke. Proti razigranim nasprotnikom sta se od brežanov izkazala Henrik Maver in Franko Pečar. Don Bosco — Sokol 56:16 (31:6) SOKOL: Devetak 2, Zidarič 2, Della Schiava 4, Sedmak, Gruden 2, Pupis 6, Caharija, Kojanec, Ušaj, Terčon. SODNIK: Cadel. Kljub požrtvovalnosti je Sokol klonil tehnično mnogo boljšim nasprotnikom. Domačini so že v začetku povedli, ne da bi pri tem i.aleteli na najmanjši odpor. Sokolovi košarkarji so namreč zgrešili neverjetno število metov, upoštevati pa je treba, da so igrali na zelo slabem igrišču. Opazili smo tudi precej negotovosti in popuščanja v obrambi, kar bo treba v bodoče odpraviti. Marko ODBOJKA V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI Crvena zvezda vodi Po osemnajstih odigranih tekmah je še vedno na vrhu beograjska Crvena zvezda, ki ima dve točki prednosti pred Vardarjem iz Skopja. Beograjčani pa so igrali tudi tekmo več. Ne glede na to bo verjetno novi jugoslovanski prvak Crvena zveza ali pa Vardar, saj imata prednost osem kol pred koncem, šest, oziroma štirih točk. Tretje mesto si delita Partizan in Mladost Monter iz Zagreba. Šele na petem mestu pa zasledimo lanskega prvaka, Spartak iz Subotice. Subotičani so letošnje prvenstvo pričeli izredno slabo in komaj sedaj je njihova igra dobra ter se vse bolj prebijajo proti vrhu razpredelnice. Obeta se izredno ogor- ICrasove mladinke so letos dosegle svoj doslej največji ekipni uspeh V izredno močni konkurenci so si priborile še celo boljši uspeh od lanskega Pred odhodom šestih Krasovih namiznoteniških igralk na 29. državno mladinsko in naraščajniško prvenstvo v Riminiju, ki se je zaključilo v ponedeljek popoldne, smo sicer napovedali dober nastop «belorde-čih», ki so imele vse možnosti, da uspešno branijo dva državna naslova iz lanskega leta. Objektivno je bilo celo težko pričakovati, da bi krasovke ponovile svoje lanske u-spehe, saj je v zadnjem letu ženski namizni tenis v Italiji zabeležil občuten napredek. V resnici pa so tokrat naše predstavnice v hujši konkurenci celo izboljšale svoj skupinski uspeh in se vračajo še z eno bronasto kolajno več kot sicer. Poleg;. ugotovitve,, dft. so krasovke za zeleno mizo jasno dokazale, da so na osnovi resnega dela pod stro kovnim . vodstvom trenerja Mihe Derganca iz Ljubljane same še najbolj napredovale, pa je predvsem razveseljiva ugotovitev, da so se tokrat naše igralke morda prvič res borile srčno, požrtvovalno in preudarno, kar je nedvomno še važnejše kot tehnični rezultati sami na sebi. Le malo je manjkalo, da se ni ta nastop mladink spremenil v pravo zmagoslavje, saj se je našim dekletom naslov pri posameznicah izmuznil iz rok le zaradi pomanjkanja športne sreče. S tem izvrstnim nastopom so si vsa Krasova dekleta izboljšala tako športni ugled, kot tudi svojo uvrstitev na državni rang - lestvici, saj so premagale vrsto višje uvrščenih igralk, če pomislimo, da beležimo vse te uspehe, čeprav ni nastopila «prva dama» Sonja Miličeva, lahko nemoteno trdimo, da je danes v državnem merilu Krasova «šola» v o-spredju in se ji obetajo še številna zadoščenja. Za državno člansko prvenstvo, ki bo konec tega meseca v Fiuggiju, tako' obstajajo vsi pogoji, da Krasove predstavnice spet zablestijo in obogatijo svojo bogato zbirko lovorik. V najpomembnejšem tekmovanju (mladinke ekipno), kjer najbolj pride do izraza vrednost ekipe kot celote, saj ena sama dobra igralka očitno ne zaleže, je Kras slavil pravcato zmagoslavje, saj sta najhujša tekmeca (Duomofolgore in Cagliari) izsilila le po eno delno zmago. Za poseben podvig je poskrbela Ve-snaverjeva, ki je zasluženo premagala odlično Corsinijevo z 2:0, med posameznicami, pa se, žal, ni uveljavila. Zasluga gre nedvomno celi ekipi, katero sestavljajo Silvana Vesnaverjeva, Anica Žigonova in Neva Rebulova, ki so si zelo enakovredne. Za društvo pa je prodoren uspeh v ekipnem tekmovanju najlepše priznanje, da je sedanja športna politika pravilna in pred stavlja gotovo jamstvo za bližnjo bodočnost. Drugi državni naslov sta osvojili Vesnaverjeva in Žigonova v mladinskih dvojicah, ki sta bili daleč najbolj uigran par in sploh nista naleteli na enakovredni tekmici. Med posameznicami so se vse tri Krasove mladinke odlično odrezale, saj so se vse prebile med prvih o-sem, kar je pomemben uspeh. Žal, je v četrtfinalu izpadla1‘Rebulova, ki je podlegla soigralki Vesnaver-jevi. V polfinalu pa bi kmalu prišlo do nepričakovanega thnagoslàvjà KOLAJNE SILVANA VESNAVER dve zlati in eno bronasto ANICA ŽIGON dve zlati in eno bronasto NEVA REBULA eno zlato kolajno Krasovih zastopnic, saj sta se tako Vesnaverjeva kot Žigonova povsem enakovredno borili vse do zadnjega in bi si celo zaslužili vstop v finale, saj sta podlegli v odločilnem nizu z 18:21. Res škoda, saj je Vesnaverjeva izgubila prav s Corsinijevo, ki jo je dan prej gladko premagala v ekipnem tekmovanju, Žigonova pa bi kmalu pripravila pravo senzacijo, saj se je enakovredno kosala z državno reprezentantko Sa-porettijevo, ki je nastopila na zadnjem EP v Pragi. Končna zmaga je pripadla Corsinijevi, ob odsotnosti nepazljive državne reprezentantke Cardinalijeve, ki jo je ob neprevidnem prečkanju ceste povozil avto. Krasovke so torej zapustile odličen vtis in če bodo nadaljevale s tako zagrizenostjo, postaja zanje dosegljiv sleherni cilj. V Riminiju so nastopile tudi tri Krasove naraščajnice, Id pa po pričakovanju niso žele vidnejših uspehov. Zanje je ta nastop izključno služil kot priložnost, da si naberejo dragocenih izkušenj in znanja, saj bodo morale čez kako leto prevzeti dokaj težko dediščino. Morale pa bodo še veliko delati, preden se bo- 5:0 2:0 2:0 2:0 2:1 2:0 5:1 1:2 2:0 2:1 2:0 2:0 2:0 5:1 1:2 2:0 2:0 2:0 2:0 2:0 do povzpele na raven sedanjih prvakinj. IZIDI MLADINKE EKIPNO KRAS - CSI BEDONIA Žigon - Valla Rebula - Galvani Vesnaver - Serpagli Žigon - Galvani Vesnaver - Valla KRAS - DUOMOFOLGORE _ TREVISO Žigon - Ravini Vesnaver - Candiani Rebula - Bedini Vesnaver - Ravini Žigon - Bedini Rebula - Candiani KRAS - CAGLIARI Žigon - Corsini > Vesnaver - Pinna : Rebula - Serra Vesnaver - Corsini Žigon - Serra Rebula - Pinna KONČNA LESTVICA 1. Kras 2. Cagliari 3. Duomofolgore Treviso MLADINSKE DVOJICE Vesnaver in Žigon - Careddu in Masla 2:0 (8, 15) Vesnaver in Žigon - Bignami in Ronzoni 2:0 (13, 20) Vesnaver in Žigon - Corsini in Berrà 2:0 (14, 14) KONČNA LESTVICA 1. Vesnaver in Žigon (Kras) 2. Corsini in Serra (Cagliari) 3. Bignami in Ronzoni (Esperia Como) MLADINKE POSAMEZNO Rebula - Pettinau (-16, 18, 27) Žigon - Paludet (7, 14) Vesnaver - Bedini (17, 18) Rebula - Ronzoni (17, 19)) Žigon - Bignami (13, 9) Vesnaver - Rebula (13, 20) Žigon - Strino (15, 15) Corsini - Vesnaver (17, -5, 18) Saporetti - Žigon (14, -18, 18) KONČNA LESTVICA 1. Corsini (Cagliari) 2:0 2:0 2:1 2. Saporetti (CSI Milan) 3. Vesnaver in Žigon (Kras) NARAŠČAJNICE EKIPNO S. MARCO VERONA - KRAS 3:0 R. Negriolli - Doljak 2:0 A. Negrioli - A. Rebula 2:0 A. in R. Negrioli- Doljak in Rebula 2:0 NARAŠČAJNIŠKE DVOJICE Doljak in Rebula - Sedda in Sgogna-miglio 2:0 A. in R. Negriolli - Doljak in Rebula 2:0 NARAŠČAJNICE Bellini - Purič 2:1 (—19, 16, 19) — v zadnjem setu je Puričeva že vodila z 18:13, a je nato zaradi neizkušenosti popustila. - bs - HOKEJ NA LEDU V nadaljevanju svetovnega hokejskega prvenstva so dosegb te izide: Švedska - Poljska 4:1 ČSSR - ZRN 9:1 SZ - ZDA 5:2 ATLETIKA BOSTON, 20. — Skoraj neznani a-meriški atlet Jack Fultz je zmagal na tradicionalnem 80. mednarodnem maratonskem teku v Bostonu. Čas: 2 20T9”. ROKOBORBA LENINGRAD, 20. — Sovjetska zveza je bila najuspešnejša udeleženka evropskega prvestva v prosti rokoborbi: osvojil? je šest zlatih kolajn. Po eno so osvojile še Madžarska, ZRN in ČSSR. ST. MALO, 20. — Poljska je zmagala na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v St. Maloju. V finalu je odpravila Belgijo z 1:0. OBVESTILO SPDT organizira v nedeljo, 25. apr;]a ALPINISTIČNI TEČAJ Zbirališče bo na začetku Napoleonske ceste, na proseški strani, ob 9.30. Za mladoletne tečajnike je potrebno pismeno dovoljenje staršev ,da se lahko tečaja udeležijo. SPDT ne odgovarja za morebitne poškodbe. ISTRSKI 27. 3 I (ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU) ODRED bor-^0 novembra 1943 se je priključilo bataljonu še 25 k 'cev iz bivše Istrske brigade oziroma Brkinove in Efen-v sf ^ete’ ki so taborili na Slavniku in samostojno delovali tal' °Venski Istri po nemški ofenzivi. Z ustanovitvijo 2. ba-£ jj?.na Istrskega odreda na območju Slovenske Istre, od-kj 1Cern lvana Kovačiča-Efenke in Vladimira Benčiča-Br-Ista na druge dolžnosti ter priključitvijo njunih borcev , rskemu odredu je bilo tudi konec upov, da bo Istrska Sada obnovljena. vilč ^re(! J6 bil P° mesecu in pol še vedno šibek, šte-kat rj0 s.tanje borcev je do 21. novembra naraslo v obeh 0dr rih ^tablu odreda komaj na 126, ker je moral štab °V- ^tab> novince P° ukazu divizijskega štaba pošiljati sai U diyizije- Oborožitev odreda pa je bila kar zadovoljiva, br'So iraele tedaj njegove enote 12 lahkih strojnic, 20 0strelk, 90 pušk in kar 52 pištol ter 200 ročnih bomb. USTANOVITEV 3. BATALJONA (BATALJON ZOL) jjau Uonec novembra 1943 je bil v bližini Dola pri Hrastov-v Slovenski Istri ustanovljen iz treh preostalih skupin borcev bivše Istrske in Tržaške brigade še 3. bataljon Istrskega odreda, ki so ga njegovi borci poimenovali pozneje tudi po komandantu Tržaške brigade Giovanniju Zolu, padlem 7. novembra na Malih Munah. štab Istrskega odreda je že pred ustanovitvijo bataljona navezal stike s skupino 20 borcev pod vodstvom Darka Peciča (Pezza), ko je prispela v začetku novembra 1943 z Mašuna v Brkine; najpozneje do 10. decembra 1943 pa je po nalogu štaba 14. divizije bataljon tudi formalno vključil v odred kot svoj 3. bataljon. Poklical je komandanta Darka v odredni štab in mu z naredbo določil območje delovanja. Začetno jedro bataljona sta sestavljali Zolova skupina 6 - 8 borcev iz bivše Tržaške brigade, ki so se zadrževali v okolici Mun, Darkova s približno 10 - 12 borci iz Istrske in Tržaške brigade ter 8 - 10 drugimi, ki so se priključili tej skupini na Snežniškem pogorju. Med njihovim potovanjem v Istro so se ustavili nekaj dni v okolici Tater v Brkinih, se povezali s štabom odreda, ki jim je ukazal, naj gredo v Istro in z novačenjem ustanovijo 3. bataljon. V Brkinih se je skupini priključil Filip Pecič (Pezza), Darkov nečak, do tedaj borec 1. bataljona, nato pa je okoli 8. - 10. novembra odpotovala prek Skadanščine in Malih vrat v Istro. Tam se ji je konec novembra pridružil še Oskar Sa-varin z nekaj borci. Zato je štel bataljon sprva le okoli 25 do 30 borcev. Darkova in Zolova skupina sta se združili med 7. in 10. novembrom 1943 pri Jelovicah v čičarijskih hribih, se tam utaborili in vzpostavili zvezo z Vladimirom Benčičem-Brkinom. Nato so se vsi skupaj okoli 20. do 25. novembra napotili čez železniško progo Divača - Pulj na skalnat greben nad Podpečjo, Bezovico in Zazidom. Dokler je bila skupina v okolici Jelovic v čičarijskih hribih, je; vzdrževala zveze z 2. bataljonom, imela pa je velike težave s prehrano, ker tamkajšnji prebivalci niso zaupali Italija- nom in jim niso marali dajati hrane, razen tega pa sta Jelovice in Vodice zelo siromašni vasi. Tam se je konec novembra priključil skupini iz Furlanije prispeli Dušan Puh, ki je opravljal po ustanovitvi bataljona dolžnost namestnika političnega komisarja; nekaj borcev pa je prispelo iz Hrvaške Istre. Vzpostavili so tudi zveze z rajonskim komitejem KPS v Rižani. Nekaj dni pozneje pa so se preselili v taborišče nad vas Dol pri Hrastovljah in vzpostavili tudi zveze s tržaškim okrožnim vodstvom Komunistične partije Italije. Konec novembra so si razdelili dolžnosti in ustanovili bataljon s tremi četami. V njem so bili: 1. Darko Pecič (Pezza), komandant, 2. Giovanni Fiori-Cvetko, namestnik, 3. Stelio Fontanot-Gildo, politični komisar, 4.’ Dušan Puh, namestnik političnega komisarja. Konec decembra pa je prispel iz štaba 14. divizije Milan Svet za obveščevalca. Komandirji treh čet so bili spočetka: Pietro Bandoni rezervni kapetan italijanske kraljeve vojske, Gino Luperini’ in Emio Zeza, politični komisarji pa: Bruno Zanghirella Oskar Savarin in Ennio Agostini. Da bi razjasnili nekatere nejasne razlage in sporna mnenja o nastanku bataljona, o katerem ni iz te dobe izvirnih pisanih dokumentov, in o njegovi začetni sestavi bomo navedli nekaj spominov udeležencev in nekatere dokumente iz tiste dobe. «Ennio Agostini*, preživeli član Zolove skupine je v izjavi piscu 25. februarja 1972 povedal tudi naslednje: «... Okoli 25. oktobra 1943 so se Zol, Bruno Bizjak in El Ralo (Umberto Dorini — op. pisca) zadovoljni vrnili (misli na njihov povratek iz štaba 14. divizije kamor so bili odšli 18. oktobra 1943 iz Brkinov - op. pisca) Tedaj smo bili v skupini še jaz, Fakin, Francesco Della Negra Umberto Padovan in neki hrvaški mladenič, ki je bil zgubil’ zvezo s svojo enoto. Povedali so..., da so se s štabom di- vizije dogovorili, da bodo vzpostavili zveze s Irstom. Nekaj dni pozneje se je Zol po zvezah res napotil v Trst. Od tam se je vrnil zelo zadovoljen in nam povedal, da nas bodo tržaške organizacije podprle; svojih nadaljnjih načrtov pa nam ni razkril. 2e isti večer je Zol na Munah padel (to je bilo, kot trdi Vladimir Benčič-Brkin v poročilu z dne 13. novem-ora 1943, «minulo nedeljo na Malih Munah», nedelja pa je bila 7. novembra 1943 — op. pisca). Po Zolovi smrti je nastal problem, kam bi se usmerili. Saj nihče izmed nas m poznal Zolovih načrtov, ker nam jih pred smrtjo ni bil pojasnil... Padovan in Fakin, ki sta bila starejša tržaška komunista, sta predlagala, naj bi se vrnili v Trst .. Razpravljali smo tudi, da bi šli v Istro. Potem smo se napotili skozi Vodice proti Jelovicam, toda že pred vasjo smo opazili ponoči kolono ljudi. Kmalu smo ugotovili, da so partizani... Bil je Darko Pecič (Pezza) s skupino najmanj 20 borcev bivše Tržaške brigade. Prihajali so od Skadan-šeme prek Malih vrat. Pridružili smo se jim in se napotili v neko votlino pri Jelovicah ter tam ostali dva do tri dni. Od tam smo se premestili na rob skalnatega grebena med Podpeč in Zazid ter se razmestili po nekih' jamah, lam se nam je po nekaj dneh priključil Dušan Puh.» - .V1fdim?r. Uenčič-Brkin je 13. novembra 1943 poročal stabu 14. divizije o bataljonu tudi tole: Uarko, komandant bataljona, ima približno 25 moz, Tržačanov, to je Slovencev in Italijanov, oboroženih s tremi puskomitraljezi in eno bredo...» . * Agostini živi sedaj v Izoli in se spominja še naslednjih Italijanov iz Darkove skupine: oficirja Karla Branchija iz Reggio Emilie, ki je januarja 1944 odšel zaradi bolezni, Diiica Francesca iz okolice Kopra, Mana Cucurulla-karabinjerja, Argentiera-financarja, Celestina Bonellija. ( Nadaljevanjz sledi ) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monlecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DHEVNIK Stran 6 21. aprila 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» «. DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H— NADALJUJE SE PROCES O RIŽARNI Opomin mladim, spodbuda za utrjevanje mirnega sožitja med Slovenci in Italijani Ma včerajšnji obravnavi so govorili odvetniki Trauner, Terpin, Cosattini, Škerlj in Bercè Po dveh tednih presledka, zaradi bolezni predsednika porotnega sodišča dr. Malteseja, se nadaljuje proces proti voditeljem esesovske skupine Einsatzkommando Reinhard za rad; umorov v Rižarni. Ob začetku včerajšnje razprave je dr. Maltese prebral zelo zanimivo pismo, ki mu ga je poslal Dominik Riva Ribarič iz Ul. Vasari 11. Zaradi važnih podatkov, ki j:h vsebuje to pismo o delovanju Collotti jeve bande in skupine ER, je pred sednik sodišča odredil, da se danes zasliši Ribarič, ki naj bi osebno pred porotnim sodiščem in pod prisego potrdil, oziroma pojasnil vse bino pisma. Dr. Maltese je tudi sporočil, da bo odv. Canestrini, kot zastopnik prizadete stranke, govoril v ponedeljek, 26. t.m. Nato bosta nastopila branilca (odv. Padovani in odv. Filograna) in javni tožilec, zaključni govor zastopnikov prizadetih strank pa bo imel sen. Terracini. Vse torej kaže, da se bo proces o Rižarni zaključil ob koncu prihodnjega tedna. Včeraj so govorili, kot zastopniki prizadetih strank, odv. Sergio Trauner, odv. Aldo Terpin, odv. Alberto Cosattini, odv. Franc Škerlj in odv. Mario Bercè. Zahtevali so najstrožjo kazen ter simbolično odškodnino v znesku milijona lir. Odv. Trauner je predvsem podčrtal pomen skupnega nastopa odvet- Odvetnik Franc Škerlj niškega kolegija, ne glede na politično ali versko prepričanje. Proces, čeprav po 30 letih, je potreben in koristen, da se ugotovi zgodovinska resnica, da pride na dan žalostna zgodovina Rižarne. Zato se zavračajo vsi očitki, ki prihajajo iz določenih krogov, da proces o Rižarni ni več primeren in potreben. Odkrivanje zgodovinske resnice bo koristilo našemu mestu, zlasti pa mladini. Značilnost tega procesa pa je tudi v tem, da nastopajo kot priče prizadete stranke v odvetniškem zboru, ali pa sledijo razpravi slovenski in italijanski antifašisti, ki jim je prav v tej sodni dvorani sodilo posebno fašistično sodišče. Seveda z drugačnimi občutki kot takrat, ko so bili obsojeni na smrt, in nato umorjeni, Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič, dobrih 10 let pozneje pa Bobek, Kos, Ivančič, Tomažič in Vadnal. Slovenci, ki smo prišli pod Italijo po prvi svetovni vojni, smo skraja Škofova občutljivost «Niso nič drugega kot prostitutke, ja, no, cipe, cipe, umazane kurbe, ki prodajajo svoje te!o za prgišče kovancev. Ponavljam, ženske, ki se borijo za splav, so samo cipe!» To niso izjave, bi jih je nekdo neprevidno izustil v gostilni, potem ko je spil kak kozarec vina odveč. Gre za ho-milijo škofa msgr. Ubalda Teo-fana Stelle v stolni cerkvi v kraju Castelvetrano na Siciliji. Msgr. Stella je misijonar in je svojo homilijo imel na veliko noč opoldne, ko je v cerkvi bilo kakih 500 vernikov. Kaže, da je njegov izpad močno odjeknil v Castelvetranu, vendar prav nasprotno, kot je msgr. Stella pričakoval. Predvsem je bilo slišati kritike na njegovo, če hočemo biti mili, neumestno čvekanje. Kaže, da je spravil v zadrego tudi župnika, ki se je sicer strinjal z vsebino, ne pa z obliko nomilije. verjeli lepim obljubam, pa smo bili kaj kmalu razočarani in smo vedno občutili preganjanje in krivice. To je občutil tudi Josip Mijot, zaveden in napreden Slovenec od Sv. Ivana (odv. Škerlj zastopa njegovega sina). In ko je napočil dan, je tudi Mijot, kot mnogi drugi, vedel, kaj je njegova dolžnost. Aktivno se je vključil v osvobodilno gibanje in postal obveščevalec IX. korpusa, dokler ga niso zajeli in umorili v Rižarni 26. 9. 1944. Terjamo pravico, je zaključil odv. Škerlj, ne maščevanje. Naj bo ta proces v spodbudo za utrjevanje bratskega sožitja med tu živečimi Slovenci in Italijani, obenem pa o-pomin, da bodo vedeli, do kakšnih grozot dovede sovraštvo in rasizem. Odv. Cosattini, ki zastopa svojce Cecilie Deganuttijeve, odlikovane ad memoriam z zlato kolajno, je prikazal velik delež Furlanije v odporništvu in povezavo z Rižarno, kjer so bila sežgana tudi trupla 26 talcev, obešenih v Premariaccu in S. Giovanni al Natisene ter umorjena Virginia Tonelli in Giovanni Ber-ghinz, tudi odlikovana z zlato kolajno. Odv. Berce pa je v svojem govoru prikazal vso odgovornost in krivdo skupine EKR ter sokrivdo kolaboracionistov, ki so že prej pripravili teren nacističnim krvnikom. Odv. Aldo Terpin je prebral pretresljivo pismo, ki ga je 6. aprila 1945 poslal iz koronejskih zaporov inž. M. Tosi. (Pismo smo objavili v našem listu pred nekaj tedni). Na kratko je prikazal zgodbo prizadetih strank, ki jih zastopa, nato je izrekel priznanje preiskovalnemu sodniku za njegovo požrtvovalno delo in sodnemu zboru za vodenje procesa. Procesa o Rižarni niso marali samo bivši zavezniki, ampak predvsem tisti del Trsta, ki je hotel, da bi šlo vse v pozabo, zato da bi se ustvarila enotna fronta proti «slovenskemu sovražniku». Krivci so se lahko skrili, mimetizirali in razpršili dokaze o svojih krivdah in so celo obtoževali kot protiitalijanske elemente tiste, ki so zahtevali pravico. Niso pa bili kaznovani bivši kolaboracionisti, po zaslugi tako imenovanih «patriotov», ki bi radi prezrli pomen in važnost tega procesa in ki se ne morejo otresti škodljivega nacionalizma. Hoteli so preprečiti proces, pa jim ni uspelo zatajiti resnice, ki je prišla na dan, resnice tistega dela Trsta — italijanskega in slovenskega, ki se je znal boriti in tvegati življenje za bolj plemenite stvari kot so osebni interesi in nazadnjaški nacionalizem. Odv. Terpin je omenil tudi nekatere osebne spomine in pobude ter stike z osrednjim vodstvom CLN v jeseni leta 1943 za pogajanja, do katerih pa sploh ni prišlo, glede razmejitve z, novo Jugoslavijo. Odv. Škerlj je predvsem pripomnil, da med sodno razpravo stalno odmevajo pričevanja in spomini o grozotah, mučenjih in žrtvovanju, ki so družila Slovence, Hrvate, Italijane in Jude v Rižarni, kjer so delovali strašni strokovnjaki smrti, ki so sem prišli iz Treblinke, Sobibora in Belsena. ALBIN BUBNIČ ZAOSTRITEV P0L0IAJA V LIBANONU Med včerajšnjimi spopadi v Bejrutu več kot 100 mrtvih in 200 ranjenih Vesti o pokolu Arabcev v kristjanskem predelu mesta so položaj zaostrile Ford ne vidi nevarnosti novega spopada na Bližnjem vzhodu Sestri Cecilie Deganutti, ene toliko žrtev Rižarne, pozorno sledita procesu BEJRUT, 20. — V Bejrutu se na žalost nadaljujejo ostri oboroženi spopadi med kristjanskimi falangisti in vojaškimi enotami arabske levice ter Palestincev. Tudi danes so falangisti v središču mesta sprožili napad proti Arabcem, čeprav so v preteklih dneh sklenili dogovor o premirju, ki bi moral stopiti v veljavo preteklo noč. Po zadnjih vesteh, je bilo v zadnjih 24. urah 110 mrtvih in več kot 200 ranjenih. Položaj v Bejrutu in v bližnji o-kolici se je v teku dneva zaostril, potem ko je prišla vest, ki so jo objavili nekateri dnevniki levice, da so v kristjanskem mestnem predelu pobili veliko število muslimanov. Nekateri časniki so pisali, da so jih pobili 12, drugi celo 96. Čeprav so predstavniki kristjanskih falangistov izjavili, da jim ni znano, da bi prišlo do tega pokola, vendar teh vesti niso mogli zanikati, časniki so sporočili, da so falangisti pobili muslimane v trenutku, ko so se skušali prebiti skozi zahodni del Bejruta, da bi se vrnili domov v južni Libanon. V tej zvezi je predsednik libanonskega parlamenta Kamel As-sad izjavil, da gre pri tem za «obširno zaroto», ki je bila sprožena proti arabski stvari v Libanonu. As-sad je ostro obsodil pokol. Najbolj ostri spopadi so bili danes popoldne vzdolž tako imenova- ne «zelene črte» v bejrutskem trgovskem središču, kjer so kristjanski falangisti uporabili v boju tudi minomete in z njimi poškodovali : deže nekaterih bank. Predstavništvo «Al Fataha» v Kairu je zanikalo pisanje nekaterih e-giptovskih časnikov, češ da je sirski predsednik Assad na nedavnem srečanju z Arafatom, voditeljem palestinskega narodnoosvobodilnega gibanja, z grožnjami zahteval, naj se Palestinci vendar odločijo za Damask, ali pa za napredno islamsko gibanje v Libanonu, ki ga vodi Ramai Džumblat. Palestinski predstavniki so izjavili, da je popolnoma nemogoče, da bi sirski predsednik Assad na ta način ravnal z Arafatom. O položaju v Libanonu in o posledicah, ki ga lahko ima libanonska kriza na celotni položaj na Bližnjem vzhodu, govori tudi ameriški predsednik Ford v intervjuju, ki ga je dal nekaterim časnikarjem, v katerem je dejal, da je prepričan, da na Bližnjem vzhodu ni nevarnosti za nov vojni spopad. Ford je poudaril da zagotovitev miru na Bližnjem vzhodu in iskanje rešitve libanonske krize imata lahko ugodni učinek na podaljšanje mandata silam združenih narodov na Golanu, ki zapade prihodnji mesec. Zato je Ford dejal, da si ZDA prizadevajo, da bi liiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZARADI NEPREVIDNOSTI IN PREZIRANJA PR0METHIH PREDPISOV Težak krvni davek na italijanskih cestah ob velikonočnih praznikih: 110 mrtvih Kljub vsemu korak naprej v primerjavi z lanskim letom - Zaradi podražitve bencina se zopet uveljavlja železnica - Ugodni obeti za bližnjo turistično sezono RIM, 20. — Kakor že v preteklosti, tako je tudi letošnji obračun cestnega prometa med štiridnevnim velikonočnim «mostom» krvav: 110 mrtvih in 2.280 ranjenih. Vseh prometnih nesreč na pokrajinskih in državnih cestah ter avtocestah od skrajnih severnih pa do južnih in otoških predelov države so med 16. in 19. aprilom našteli 1.800, torej več kot lani ob ustreznem času (1.771). Tolažimo se vsekakor lahko z dejstvom, da je bilo ob lanskih velikonočnih praznikih še več smrtnih žrtev (114) in ranjencev (2.792). To gre pripisati z ene strani okoliščini, da so se mnogi Italijani odpravili na izlet ali krajše letovanje z vlakom in pustili doma avtomobil, z druge pa poostrenemu nadzorstvu prometne policije, ki je ugotovila 70.999 prekrškov cestnega zakonika proti 65.067 lani. Letošnji avtomobilski promet ni bil bistveno večji od lanskega (višek je bil dosežen na velikonočni ponedeljek z 8 milijoni vozil), in to kljub dejstvu, da |e minula velika \ Ijati denarja. Ljudje so se iz n noč padla v'turistično' ugodnejšem [ med velikonočnima praznikoma obdobju; lani je bila konec marca. Skratka, cestni promet je bil velik predvsem po zaslugi tujcev, ki so kar navalili zlasti v severne in srednje predele Italije. V prvi vrsti je šlo za zahodne Nemce in Avstrijce, ki so jim v tem pogledu sledili Švicarji, Francozi ter Angleži. Daleč najgosteje so se kolone potniških vozil, pa tudi avtobusov vile na avtocestah, sicer posebno na območju «industrijskega trikota» in v njegovem zaledju od Ligurije in Piemonta do Lombardije, Benečije (Veneta) in Tridentinskega - Gornjega Poadižija; precejšen je bil avtocestni vrvež tudi v Umbriji, Abru-cih, Laciju in Kampaniji, a v smeri proti skrajnim južnim delom države je sproti pojemal. Med ostalimi deželami velja omeniti skromen dotok vozačev v Emilijo - Romunijo ter na Sardinijo, čemur sta botrovala bodisi slabo vreme kakor prepričanje, da v sedanjih težkih gospodarskih razmerah ne kaže zaprav- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIH11111111111X111111111111111111 Hll UM lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillll II HHIIIIIIIIIinilllllUtllllllimillllllllllllllllllU« V NAVZOČNOSTI IIGLIMIH DRUŽBENO-POLIMIH DELAVCEV V Kopru predstavili knjigo Janka Feruta «Golo upanje» Roman obdeluje usodo pripadnikov organizacije TIGR - Založba lipa bo objavila posebno knjigo o jugoslovansko-italijanskem sporazumu o dokončni ureditvi meje KOPER, 20. — Koprska založba Lipa je danes predstavila svojo novo edicijo — knjigo Janka Perata «Golo upanje». Ob tej priložnosti je bila tudi tiskovna konferenca, ki so se je razen novinarjev, avtorja, in predstavnikov založbe, udeležili tudi ugledni družbeno - politični in kulturni delavci, med njimi dr. Joža Vilfan, Branko Babič, dr. Rado Bordon in prof. Srečko Vilhar. Roman «Golo upanje» zajema razdobje pred drugo svetovno vojno, ko je nacistična Nemčija že okupirala Avstrijo in bila skupaj s fašistično Italijo na višku priprav, da si z osvajalno vojno podredi svet. To je bilo razdobje, ko so se fašistom upirali samo še komunisti, na Primorskem pa tudi pripadniki organizacije TIGR, kar je kratica za Trst, Istra, Gorica in Reka. Na tiskovni konferenci smo slišali mnogo pohvalnih besed o avtorjevi zamisli, da v posebnem romanu obdela usodo pripadnikov organizacije TIGR. čeprav so osebe izmišljene, pa je vendar celotna fabula zastavljena na resničnih dogodkih in dejstvih. K temu je treba dodati še izreden smisel Janka Perata za napeto in dinamično pripoved. Razumljivo je seveda, da se je ob predstavitvi knjige razvila tudi živahna razprava o tem, kako naj danes gledamo na organizacijo TIGR in slišali smo zanimive pripombe, tako avtorja, kakor tudi uglednih 1 primorskih revolucionarjev, zlasti še i dr. Joža Vilfana in Branka Babiča. Predvsem je treba povedati, da je ta organizacija nastala za to, da bi z diverzantskimi akcijami opozarjala na nevarnost fašizma. V njo so stopali mladi ljudje, polni idealizma in zato ni naključje, da se je večina izmed njih tudi pozneje priključila partizanom. Po drugi strani pa so se v vodstvo te organizacije vgnezdili malomeščanski elementi, ki so začeli širiti protikomunistične parole, se povezovati z Zahodom ter se v sodelovanju s starojugoslovansko policijo posluževali najbolj nizkotnih dejanj kot so denunciranje, izdajanje in podobno. Ob izidu knjige je bilo jasno povedano, da je treba na organizacijo TIGR gledati z dveh strani, to je idealizem mladih in njihova pripravljenost upreti se fašizmu ter izdajo vodstva. Prav zato je zdaj tudi v pripravi študija, ki bo. vsestransko zgodovinsko ocenila okoliščine, v katerih je nastala in delovala organizacija TIGR. Končno naj še povemo, da so na današnji tiskovni konferenci predstavniki založbe Lipa sporočili, da pripravljajo posebno knjigo o jugoslovansko - italijanskem sporazumu o dokončni ureditvi meje. Knjiga bo obsegala vse tekste osimskih sporazumov, razne izjave in drugo gradivo. Izšla bo, ko bosta obe državi ratificirali sporazum, da bi lahko v njo vključili tudi ratifikacijske dokumente. L. O. Razprava zoper nekdanje voditelje podjetja «Jadran» KOPER, 20. — Pred okrožnim sodiščem v Kopru se je danes nadaljevala razprava zoper skupino nekdanjih vodilnih delavcev sežanskega «Jadrana». Namestnik okrožnega javnega tožilstva Tine Rožanc je spremenil obtožnico zoper Žiberno in druge obtožence iz «Jadrana». Predvsem je zmanjšal obtožbo zoper Janka Paliska in jo razširil zoper Arangela Djordjeviča. Slednjemu je dodal člen o kaznivem dejanju zlorabe uradnega položaja iz koristoljubja. Razen tega je Tine Rožanc predlagal, naj se postopek zoper Viktorja Žiberno, Janka Palisko in Danila Guliča za kazniva dejanja po členu 100 kazenskega zakonika izloči iz tega postopka in dokonča pozneje, ko bodo zbrani vsi potrebni dokazi, ki jih zaradi okoliščin do konca obravnave ni bilo mogoče zbrati. V preiskovalnem postopku namreč niso mogli ugotoviti dokončne škode, ki so jo pavedeni. obtoženci povzročili družbenemu premoženju in tudi ugledu družbe. L. O. mest po večini odpravili le med okoliško zelenje na piknike in podobno. Poglejmo, kakšen je obračun velikonočnih praznikov v nekaterih deželah. V Benetkah in vsem Venetu je bil vrvež neznosen, hoteli polno zasedeni in restavracije nabite. Pr-vačili so inozemski letoviščarji, zlasti običajni Nemci ter Avstrijci. Poleg ogleda zgodovinskih in kulturnih spomenikov so si privoščili tudi sončenje na Lidu. Hujših prometnih nezgod ni bilo. Prebivalstvo Lombardije je dobesedno naskočilo vlake (očitno zaradi • podražitve bencina), tako da se je železniški promet povečal kar za 25, cestni pa le za 5 odstotkov v primerjavi z lansko veliko nočjo. V samem Milanu je bila velikanska gneča, sicer tudi spričo mednarodnega velesejma, ki je privabil več sto tisoč Italijanov in tujcev. Na velikonočni ponedeljek, ko so se turisti jeli vračati domov, so na lom-bardijskih avtocestah našteli 430.411 vozil proti 429.995 lani v enakem času. Znaten je bil tudi letalski promet. Na milanski glavni železniški postaji so od 10. do 19. t.m. prodali za milijardo 30 milijonov 196 tisoč lir vozovnic proti 778 mil. 280 tisoč lani med 22. in 31. marcem (porast je sicer v zvezi tudi z nedavnim 10-odstotnim povišanjem železniških tarif). V Liguriji je bilo v preteklih dneh 600.000 letoviščarjev, predvsem francoskih in zahodnonemških, ki so spravili v hude težave hotele (zaradi iieustrezne zmogljivosti) in restavracije (kjer je osebje delalo v treh izmenah). Tudi v tej deželi se je močno povečal železniški promet. Na cestah Emilije - Romanije so v primeri z lansko veliko nočjo zaznamovali 47,8 odst. vozil manj, kljub temu pa je število žrtev prometnih nesreč narastlo od 4 na 10. V Abrucih so prišli na svoj račun smučarji, z druge strani pa je, bil velik obisk v prekrasnem naravnem parku. Mimogrede naj omenimo, da bivajo v parku številna krdela volkov, ki pa jih divji lovci v brk ustreznim predpisom o zaščiti divjih živali sistematično pobijajo; enako velja tudi za nekatere redke ptice, kar očitno kvari naravno ravnovesje. Prometne nesreče so zahtevale dva mrtva. Tujcev v deželi ni bilo veliko, v Abruce zahajajo namreč predvsem poleti na kopanje. ■ Tudi Umbrija je doživela precejšen dotok letoviščarjev, kar je bilo zlasti pogodu gostincem. Na sicer lepo urejenih cestiščih je zgubilo življenje osem ljudi. V Lukaniji je bilo čutiti gospodarsko krizo in domačini so prebili praznične dni v družinskem krogu. Morske plaže v Baziiikati so bile tako rekoč prazne. Podobno je bilo tudi še v Kalabriji, nasprotno pa so v Kampaniji zabeležili silen avtomobilski promet, kot tudi izredno število potnikov na ladjah za obalno plovbo in gliserjih, ki povezujejo Neapelj z bližnjimi otoki in sorrentinskim polotokom. Iz Palerma na Siciliji poročajo o nenavadnem številu prometnih ne- je bilo posebno ob morju, kjer se je zbralo precej tujčev! ki so se v ta namen poslužili skupinskih izletov. Na Sardiniji ne pomnijo taiko skromnega dotoka letoviščarjev že 10 let. Avtomobilski promet je bil za 30 odst. manjši od lanskega, u-padel pa je tudi ladijski promet s celino. Med značilnosti letošnjega velikonočnega mostu sodi edinstven primer, ko je skupina zapornikov smela preživeti praznike s svojci. Dokončni obračun prvega letošnjega daljšega «mostu» je po mnenju turističnih delavcev nadvse zadovoljiv. Predsednik državne turistične ustanove ENIT M. Pandolfo meni, da pomenijo štirje dnevi ob veliki noči dejansko začetek naraščanja turističnega dotoka iz tujine, ki bi moral doseči vrhunec avgusta. Kljub splošni gospodarski krizi naj bi bili torej turistični obeti za 1976 u-godni, seveda predvsem po zaslugi oslabitve lire, ki naj bi privabila v Italijo vse več tujcev. ta, mandat podaljšali. Če bo do tega prišlo, je dodal ameriški predsednik, «bomo imeli na razpolago nadaljnjih šest mesecev, da posredujemo za dosego dokončnega miru na Bližnjem vzhodu». Ford je ob tej priložnosti potrdil, zaupanje ZDA tako v izraelsko vlado kot v vlade arabskih držav in dodal, da upoštevajoč vse to ni za sedaj nobene nevarnosti, da bi libanonska kriza povzročila novo vojno na Bližnjem vzhodu. SVOJEVRSTNA REKORDA V Carlisleu, v severni Angliji, so tamkajšnji mesarji postavili zanimiv rekord: izdelali so namreč najdaljšo klobàso na svetu. «Pošast» je dolga 1.300 metrov in tehta več kot pol tone. Doslej je veljala za najdaljšo kilometrska klobasa, ki so jo prav tako izdelali v Angliji pred desetimi leti. Kaže, da so Angleži posebno nadarjeni za tovrstne rekorde. Rekordna klobasa bo morda jutri pripomogla k postavitvi drugega dokaj čudnega rekorda: pomerili se bodo namreč najhitrejši jedci, ki bodo morali pospraviti 2,78 kg klobase v manj kot šestih minutah. K klobasam sodijo jajca: to pa je področje, na katerem so še zlasti izvedeni belgijski kuharji. V Kruishoutemu so ocvrli «frtajo» iz 6.720 jajc, ki je bila v ponvi točno 2 uri in 13 minut. Ponev je merila pet metrov v premeru, vanjo so nalili trideset litrov olja, «frtajo» pa so osolili s 3,5 kg soli. da pa ne bi bila preveč plehka, so jo popoprali s pol kilograma popra. SKUPINSKA DOBRA DELA Pomagati starim ženicam, da gredo čez cesto sodi med tradicionalne naloge skavtov na vsem svetu. V avstralskem mestu Sydney se je v tem opravilu že zlasti izkazala skupina skavtov, ki so v pičlih petih urah in pol pomagali kar 1081 ženskam, da so prečkale prometno ulico v središču mesta. S tem so, kot kaže, postavili nov svetovni rekord. Vodja skupine Gary Richard je ob koncu izjavil, da je le malo ženic zavrnilo pomoč mladih skavtov. Predlogi sodnika Pomaridja so naleteli na gluha ušesa MILAN, 20. — Ugrabiteljske tolpe so povzročile pravi razdor med italijanskim sodstvom. Namestnik državnega pravdnika dr. Pomarici je nedavno odredil zaplembo sleherne odkupnine, ki bi jo hoteli plačati odkupnine člani, sorodniki ali prijatelji za izpustitev ugrabljencev, to pa je izzvalo v določenih sodnih krogih silno nasprotovanje. Celo vlada si ni povsem na jasnem, kakšno stališče naj zavzame. V razgovoru s časnikarji je dr. Pomarici izrecno dejal, da v takšnih pogojih sploh ne more pošteno o-pravljati svojega dela. Pravosodnemu ministrstvu je pred kratkim predlagal sklicanje vseh generalnih pravdnikov, da bi se domenili glede skupne operativne baze, vendar do tega ni prišlo. Prav tako je predlagal ustanovitev posebne specialistične policijske službe za boj proti ugrabitvam in odobritev zakona, ki naj dovoljuje nadziranje denarnega obtoka, med bankami (tako bi bilo mogoč j priti na sled pretakanju velikih vsot denarja namenjenega za odkupnine); tudi v tem primeru je naletel na gluha ušesa. Po sobotni izpustitvi trgovca Alberta Ville, za katerega je bila izplačana več kot milijardna odku)>-nina, imajo ugrabitelji v rokah še štiri osebe iz milanske pokrajine. Še veliko goriva (Nadaljevanje s 4. strani) Roparji zahrbtno ubili brigadirja karabinjerjev COMO, 20. — Med roparskim napadom na podružnico zavoda Banco Ambrosiano v kraju Fino Mo-rasco so trije zakrinkani moški u-bili 29-letnega karabinjerskega brigadirja Roberta De Mario s štirimi streli v hrbet. Nato so pobegnili s talcema, ki pa so ju ranjena kmalu izpustili. ja povsem logično poudarja, da so številke skrajno «labilne», recimo raje približne, kajti na svetu je več «regionov», ki še sploh niso bili raziskani. Vrhu tega imamo tu še kolikor toliko dostopna morja, ki prav tako še niso bila raziskana in za katera je možno, da bodo dala veliko nafte ali podzemeljskega plina, seveda po precej višji ceni kot ga daje kopno zaradi večjih vrtalnih in drugih stroškov. Ne upoštevajoč teh neraziskanih predelov in tudi Antarktike, nudi ostali svet še trdih goriv za tisoč do deset tisoč milijard TCE, nafte, vštev-ši skriljavec, je za sto morda pa celo za tisoč milijard TCE. Prirod-nega plina je bolj malo, le za 40 morda pa tudi 400 milijard TCE. Novega goriva, urana, pa je zelo malo, ali pa neverjetno veliko. Gre za tri tehnološke procese. Po najpreprostejšem in zato tudi najmanj učinkovitem procesu je urana le za 60 do 90 milijard TCE, po drugem, bolj zapletenem in bolj učinkovitem procesu ga je za pet tisoč morda pa celo za sedem tisoč 500 milijard TCE, ob upoštevanju najbolj zapletenega in hkrati najbolj učinkovitega procesa pa nam razpoložljive zaloge urana lahko dajo 50 tisoč morda pa celo 75 tisoč milijard TCE. Kot vidimo, so računi zares zelo «labilni», rekli bi na eni strani bolj skromni, na drugi pa neverjetno bogati. Tudi če se bo poraba električne energije naglo večala, pravijo «optimisti» je surovin dovolj za dolgo, dolgo dobo. Pa tudi če bi obveljala teorija «pesimistov», je goriva še veliko, vsaj v razmerjih dosedanje porabe. In vendar velja tu za zaključek dodati majhno pripombo: Človeštvo je v zadnjem povojnem obdobju potrošilo več energetskih virov kot v vsej prejšnji dobi, vse tja v davno dobo, ko je človek prvič prižgal ogenj... IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllH1III1linilllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIinfl KLJUB LAVINSKIM PSOM OPUSTILI LIPE DA BI NASH RIMSKA ZAKONCA ŽIVA L’AQUILA, 20. — Praktično ni več nobenega upa, da bi zakonca Fiorentino, ki jih je snežni plaz v nedeljo popoldne zakopal na obronkih gore Gran Sasso, rešili izpod smrtonosne bele odeje. Reševalne skupine so morale danes ponovno prekiniti iskanje, ker so se s hriba u-suli še trije plazovi, ki so tako še povečali snežno maso, pod katero sta Fabio in Enrica Fiorentino. Niti pomočjo lavinskih psov niso zabe- sreč, pri katerih je bilo kar 81 uspehov, mrtvih in 50 huje ranjenih, živahno' Ugotovili šo„ da je bil plaz, ki jej zakoncema Fiorentino. zasul družini Fiorentino in De Ri-tis, bil eden največjih, ki so se u-suli na območju San Pietra. Bil je dolg štiri kilometre, s seboj je odnesel tone kamenja in na stotine dreves. Od vedno sta bila april in maj najbolj nevarna meseca v teh hribih. Zaradi megle, ki je v nedeljo prekrivala vse območje, se člani družin De Ritis in Fiorentino po vsej verjetnosti niso zavedeli, da so zašli na kraj, kjer je nevarnost plazov vedno prisotna, Za danes so torej opustili misel (Telefoto ANSA) da bi nadaljevali z iskanjem. Jutri navsezgodaj se bodo odpravili na m nesreče posebne skupine s pose mi aparati, ki zaznavajo prisotno kovinskih predmetov pod snegom katerimi upajo, da bodo ugotovili, sta zakopana Fabio in Enrica rentino, ki imata prav gotovo P sebi zapestno uro, prstane. 'J ali kaj podobnega. Med reševalci nes prevladuje mnenje, da sta o zakonca že mrtva, še zlasti po novnih plazovih, ki so se usu teku današnjega dne.