Poro~ila, ocene Povzetki s posveta v Moravskih Toplicah Povzetki s posveta Upo{tevanje druga~nosti – korak k {oli enakih mo`nosti, ki je bil 7. in 8. aprila 2006 v Moravskih Toplicah. Posveta se je udele`ilo 148 pedago{kih delavcev iz vrtcev, rednih osnovnih {ol in {ol s prilagojenim programom, srednjih {ol, zavodov za u~ence s posebnimi potrebami, fakultet, Zavoda za {olstvo RS in delavcev Ministrstva za {olstvo RS. Posvet je odprl minister dr. Milan Zver. Njegov prispevek objavljamo v tej {tevilki. Plenarno je bilo predstavljenih devet referatov, v skupinah {e 48. Skupine so bile tematsko oblikovane, najpomembnej{a spoznanja in pred- logi pa so bi bili naslednji: Socialni krog Pluralizem dru`benega `ivljenja, ki je rezultat ~lovekovega duhovnega, so- cialnega in ekonomskega razvoja, se ka`e v kulturni razli~nosti, socialni in ekonomski segmentaciji, pravi~ni in nepravi~ni diferenciaciji dru`be in posameznih dru`benih skupin. To ima tudi neposreden vpliv na {olsko `ivljen- je, odnose znotraj {ole, razvoj in uspehe u~encev. Neposreden vpliv `ivljenja so- cialnega okolja na {olsko `ivljenje je ve~ji kot pa v {olskih dokumentih razgla{ani za`eleni vrednoti dru`be, pravi~nost in enakopravnost. Zato se, ko danes govorimo o {oli in njeni vlogi pri odpravljanju dru`bene socialne neenakosti, ne moremo obna{ati (sprenevedati), kot da te neenakosti ni. Zavedati se je tudi treba, da {ola neenakosti ne more odpraviti, ker ni pri~ako- vati, da bi bila ta odpravljena v dru`bi. To pa ni razlog, da dr`ava z ustrezno {olsko zakonodajo in sistemskimi ukrepi na eni strani ter {ola in u~itelji s strokovnimi posegi na drugi, ne bi mogli zmanj{evati negativnih vplivov socialne in ekonomske neenakosti na uspeh in razvoj otrok. V prispevkih in razpravah so bili v ospredju vpra{anje vpliva rev{~ine na u~no uspe{nost ter socialni polo`aj in vklju~enost u~encev v {olo kot socialno skupnost. Dogaja se namre~, da na usmeritev otrok v posebne programe v~asih bolj vpliva socialnoekonomski status otroka oziroma dru`ine, ne pa zares ugo- tovljene posebne potrebe, ki izhajajo iz zna~ilnosti otrokovega psihofizi~nega razvoja. Leto{nji podatki ka`ejo, da je bilo 27 odstotkov otrok z normalnimi in- telektualnimi sposobnostmi le zaradi u~ne neuspe{nosti preusmerjenih v os- novne {ole s prilagojenim programom. Na to bi morali biti u~itelji in {e zlasti svetovalni delavci v {olah pozorni. Vpliv socialnoekonomskega statusa u~encev na njihovo {olsko uspe{nost bi lahko zmanj{evali z diferenciacijo in individualizacijo pri pouku ter {irjenjem 158 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006 ponudbe interesnih dejavnosti u~encev, kjer se u~enci depriviranih okolij lahko enakovredno vklju~ujejo v {olske socialne odnose. To spoznanje bi moralo biti izhodi{~e, na katerem bi morala dr`ava postav- ljati nacionalno {olsko politiko in tudi {ola graditi svoje `ivljenje. Kulturni krog [ola ni in ne more postati kulturni geto. Je arena ljudi najrazli~nej{ega so- cialnega, kulturnega, verskega, jezikovnega izvora in razli~nih vrednostnih sis- temov. Na oblikovanje tega {olskega prostora ima vse ve~ji vpliv `ivljenje okolja kot pa proklamirane, za`elene vrednote. ^e `ivljenje v {olskem okolju segregira dolo~ene skupine otrok, potem bodo ti do`ivljali segregacijo tudi v {oli. Zato se vrednote {olskega `ivljenja, kot so demokrati~nost, enakopravnost, strpnost, spo{tovanje, razli~nost in druge, za~nejo oblikovati z dialo{kostjo med star{i. Star{i so klju~ za razvozlavanje za~aranega kroga socialnih, kulturnih in drugih oblik segregacije, ki jih otroci lahko do`ivljajo v {oli. Sovra{tvo, nestrpnost, ra- sizem niso prirojene lastnosti otrok, ampak so `e stvar socializacije in vzgoje. Prek dialo{kosti se lahko zmanj{uje nestrpnost in vzpostavlja solidarnost med druga~nimi. Razprave in primeri so pokazali, da se visoko obrestujejo tovrstne nalo`be `e v pred{olsko obdobje oziroma vrtce. Primeri ka`ejo, da se stali{~a otrok do druge- ga oziroma druga~nega pod vplivom vzgojiteljice ali star{ev zelo hitro spreminjajo. Razvijati bi bilo treba ob~utljivost za multikulturnost in interkulturne kom- petence na treh ravneh: zavedanju, znanju in spretnostih. Ve~ ~asa bi bilo tre- ba posvetiti medsebojnim pogovorom, u~enju `ivljenja v skupnosti in sprotne- mu raz~i{~evanju strokovnih in drugih dilem, vpra{anj in zadreg. Zato je pomembno vklju~evanje star{ev v oblikovanje in izvajanje progra- ma/kurikuluma vrtca oziroma {ole. U~inkovite so tudi nalo`be v socialni kapi- tal {ole, povezovanje ljudi v {oli in oblikovanje {olske skupnosti kot vizije {ole. Primeri posameznih {ol ka`ejo, da so vidno uspe{nej{i pri interkulturni vzgoji tam, kjer jim je uspelo oblikovati vrtec, {olo oziroma dom kot skupnost razli~nih. Predlaga se, da se {ole posvetijo oblikovanju skupnosti, definiranju skupnih cil- jev in vrednot, za katere se je vredno zavzemati. V ospredju teh vrednot bi morala biti solidarnost, ki se ka`e v pripravljenosti pomagati drugemu (otroku, u~en- cu, dijaku, u~itelju, star{u), ko to pomo~ potrebuje. Krog posebnih potreb [olska resni~nost je tudi, da je razli~nost otrok, ki je pri delu ne moremo prezreti, {e posledica drugih dejavnikov in okoli{~in, kot so razvoj sposobnosti, talentov, `elja. Na podro~ju integracije in inkluzije otrok s posebnimi potrebami je sicer dose`ena zadovoljiva stopnja institucionalizacije, ki se bo sicer {e spreminjala in dopolnjevala, vendar se bo zdaj treba ve~ posvetiti procesu integracije/inkluzije otrok s posebnimi potrebami v oddel~ne in {olsko skupnost. Pozorni moramo biti na to, da u~enci zaradi druga~nih ali zmanj{anih telesnih ali du{evnih sposob- nosti ali te`av v {oli ne bi bili odrinjeni, segregirani, prezirani, zapostavljani. Poro~ila, ocene 159 Uresni~evanje integracije/inkluzije v vsakdanji praksi se bo vzpostavljalo v razmerju med u~nostorilnostno naravnano {olo in razvijanjem socialne ko- hezije, da druga~ni ne bi do`ivljali polo`aja odrinjenosti, poni`anja, manjvred- nosti. Tu se bodo pojavljale tudi razlike med razredi in {olami. Ve~ina predstavljenih prispevkov je integracijo/inkluzijo obravnavala z vidika dobre prakse. Razprava je ponudila {tevilne predloge in pobude za sis- temske spremembe na ravni zakonodaje za otroke s posebnimi potrebami, pri tem pa ni bilo spregledano, da sistemske spremembe ne zadostujejo in so nujne spremembe v miselnosti ljudi. Potrebno bo zlasti ve~ vlaganja v usposabljanje u~iteljev oziroma razvijan- je njihovih kompetenc za delo z u~enci s posebnimi potrebami. Ugotavljamo, da je velika ovira uspe{ne integracije/inkluzije nepoznavanje pravega bistva in cil- jev, zaradi ~esar se pojavljajo tudi stereotipi. Zato bo treba najprej spreminjati (napa~na) stali{~a ljudi, predvsem star{ev. Te`je kot spreminjanje stali{~ u~iteljev bo spreminjanje stali{~ in odprav- ljanje stereotipov, ki so zasidrani v u~encih in njihovih star{ih in ki usmerjajo njihovo vedenje do otrok s posebnimi potrebami. Stereotipi v razmi{ljanju in vrednotenju ne nastajajo samo v {oli oziroma ob {olskem delu. Upamo si trditi, da se pogosteje oblikujejo zunaj {ol, v social- nem okolju otroka, dru`ini in `ivljenju okoli doma. Nastajajo ve~krat na podla- gi neugodnih in naklju~nih osebnih izku{enj. Naloga u~iteljev in {olskih sveto- valnih delavcev je, da posku{ajo odpravljati v ljudeh vsajene stereotipe tako, da organizirajo sre~anja in vzpostavijo dialog med »enakimi« in druga~nimi. Tudi ob teh vpra{anjih bodo, kot ka`e, dialogi med star{i naju~inkovitej{a pot za vzpo- stavljanje demokrati~nosti oziroma enakopravnosti razli~nih v {oli. Morda ne vemo, kaj nam je skupno kot ~love{kim bitjem. Nedvomno pa nam je skupno to, da moramo `iveti skupaj. [ola ima nalogo, da nau~i ljudi `iveti skupaj – to pa pomeni iskanje na~ina sobivanja razli~nih. Kaj, ko ho~emo ve~ (nadarjeni u~enci) Vi{ja raven razvijajo~e se nadarjenosti odpira veliko mo`nih te`av na so- cialno emocionalnem podro~ju in v medosebnih odnosih. Tem, za nadarjene ne- standardna podro~ja, imenovana tudi mentalna higiena nadarjenih u~encev , {ol- ski sistemi v svetu, zlasti pa pri nas, posve~ajo premalo pozornosti. Kot izjemno kriti~na in v praksi spregledana je bila osvetljena problematika vzrokov u~ne neuspe{nosti nadarjenih u~encev. Plasti~no je bilo predstavljeno, da ima armada u~no neuspe{nih nadarjenih otrok, posebno pri nas in tudi v tu- jini, pri vsakem posamezniku druga~ne vzroke. Ti se razvr{~ajo od otrokove o- sebnosti do dejavnikov dru`ine in {ole. Zanimivo in didakti~no ustvarjalno so bile prikazane mo`nosti, ki jih ponu- ja pouk pri razvijanju otrok iz ni`jih socialnoekonomskih okolij in celo s kul- turno prikraj{anih obmo~ij. Prikazano je bilo, kako je mogo~e tudi med temi po- pulacijami nadarjenih otrok z ustvarjalnim poukom dosegati najvi{je motiva- cijske in u~ne dose`ke. 160 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2006 Zanimiva in koristna se je pokazala praksa kemijskega izobra`evanja v gimnazijah pri rabi problemskega pouka in u~enja bolj prilagojenega u~nim stilom nadarjenih u~encev. V tem okviru se je pokazala kot zanimiva izku{nja aktivne vloge nadarjenega u~enca pri prepoznavanju problemskih vzorcev znan- ja in pridobivanja novega znanja. Sistem in ~lovek Teza in naslov posveta, da le upo{tevanje druga~nosti vodi k oblikovanju enakih mo`nosti, veljata za sistem in tudi posamezno {olo. To pomeni, da je tre- ba sistem delati po ~loveku, ne pa ~loveka po sistemu. Sistem naj gre ~loveku naproti; sistem naj slu`i ~loveku, ne pa ~lovek sistemu. Preve~krat se namre~ dogaja, da ~lovek naleti na ovire sistema, ker ne pozna »{olskih« in ~lovekovih `ivljenjskih zgodb, ker o `ivljenju posameznih {ol, ljudi in njihovega socialnega okolja pravzaprav ni~ ne ve. Zato lahko sistem in ~lovek delata drug mimo drugega, lahko pa tudi drug proti drugemu. Pokazalo se je, da je dobra {olska praksa postavljena takrat, ko {ole, vrtca, okolja in konkret- nih okoli{~in ne podrejamo samo na~elom in predpisom. Dobra praksa je tudi pokazala, kje je predpis treba celo kr{iti ali prezreti, da bi bilo delo bolj{e. Pred- pis ne sme podrejati, usmerjati ali nadome{~ati strokovnih re{itev. Primeri dobre prakse dokazujejo, da bi morala politika pri na~rtovanju sistem- skih posegov pogosteje izhajati iz izku{enj, ki jih imajo vzgojno-izobra`evalne ustanove. Glede tega je bilo na posvetu danih nekaj pobud. Na sistemski ravni bi bilo treba oblikovati od ministrstva za {olstvo in {port neodvisne time strokovnjakov, ki bi funkcijo usmerjanja opravljali profesional- no, kar bi lahko skraj{alo postopke usmerjanja. Potrebni bi bili zgodnej{e in celostno obravnavanje, odkrivanje in intervencija na podro~ju otrok s posebni- mi potrebami in njihovih dru`in. Nujno bi bilo uvesti vsebinske spremembe in prilagoditve {tudijskih pro- gramov za dodiplomsko izobra`evanje vseh struktur strokovnih (pedago{kih) delavcev in dodatno izobra`evanje `e zaposlenih. U~itelje je treba seznanjati in usposabljati v novih u~nih strategijah za diferenciacijo in individualizacijo pouka in u~enja. Ena od idealnej{ih mo`nosti za upo{tevanje razli~nosti in uresni~evanja pravi~nosti, ki presega subjektivne okvire, je spreminjanje (zmanj{anje) normativov u~encev v oddelkih, {e zlasti v poklicnih {olah. Upo{tevanje razli~nosti in uresni~evanje pravi~nosti zahteva tudi ve~ avtonomije {ole pri razpolaganju in razporejanju finan~nih sredstev. Splo{nej{a je bila ugotovitev, da je posvet presegel samo deklarativno in teoreti~no raven razpravljanja. Razprave so podpirale empiri~ne raziskave in bogata vzgojno-izobra`evalna praksa – izku{nje. Dr. Metod Resman Popravek Prispevek z naslovom Ne svet gluhih, en svet za vse, ki smo ga objavili v posebni izdaji Sodobne pedagogike letos, je napisala Ksenija Funa in ne Ksenija Fuma. Za napako se opravi~ujemo. Uredni{tvo Sodobne pedagogike Poro~ilo, ocene 161