VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. LETNtK XL!t. CELOVEC, PETEK 9. JANUAR 1987 ŠTEV. 2 (2309) He puščajmo mibijuti enotnosti hi nam je potrebna v boju m noše pravice Eno izmed vodiinih načet, kijih osrednji organizaciji koroških Sio-vencev kijub siceršnjim raziičnim pogiedom na posamezna vprašanja vedno skušata čim boij spoštovati in uveijavijati, je tako imenovana akcijska enotnost. Ta pomeni, da nastopata skupno in enotno, kadar gre za bistvena ter za obstoj narodne skupnosti odiočiina vprašanja. Razvoj zadnjih desetietij in iet je vedno znova potrdi! pravitnost in potrebo te odtočitve, kar se ne nazadnje zrcah tudi v dejstvu, da je vedno spet - in to iz najraztičnejših krogov - priš!o do poskusov, da bi to enotnost zrah!ja!i a!i sp!oh razbiti in s tem nevarno omajati udarno moč koroških Stovencev v boju za narodnostne pravice. S Stovenskim ptesom v Mvo !e!o 36. Slovenski ples ni samo otvoril celovške plesne sezone v letu 1987. ponovno je bil prvovrsten družaben dogodek za Slovence s Koroške in matične Slovenije. (V eč na str. 4). Ia skupno šo!o -proti potitiki točevania Do takih poskusov je prišlo vedno takrat, kadar je šlo za kakšno posebno važno vprašanje naše narodne skupnosti. Tudi zdaj preživljamo takšno težko preizkušnjo, ko grozi nevarnost, da bodo politične stranke pri obravnavanju manjšinske problematike spet enkrat brezobzirno uveljavile načelo močnejšega ter manjšini oktroirale svoj diktat. Zato tudi trenutna razprava okoli sosvetov prihaja v najbolj neugod- nem trenutku - v trenutku, ko moramo združiti in napeti vse sile, da preprečimo uzakonitev apartheidsko pobarvanega „novega modela" koroškega šolstva. Pri tej razpravi, ki jo je sprožil predsednik NSKS dr. Matevž Grilc z napovedjo, da njegova organizacija razmišlja o vstopu v sosvet, ki je predviden v zakonu o narodnih skupinah, moramo videti tudi reakcije, ki so sledile omenjeni napovedi. V tisku in v izjavah posameznih politi- kov je prvotnemu neprikritemu navdušenju (da bo koroške Slovence končno le uspelo spraviti v sosvete, ki jih zdaj že deset let bojkotirajo iz tehtnih vzrokov-op. ured.) takoj sledilo razočaranje in ponekod celo ogorčenje, ko je koordinacijski odbor obeh osrednjih organizacij po temeljiti presoji ugotovil, da vprašanje vstopa v sosvet trenutno ni „dozore!o". Prav te reakcije na soglasni sklep koordinacijskega odbora spet enkrat kažejo, kako umazana je igra, ki jo igrajo koroške stranke v manjšinskem vprašanju. Njihovo siljenje v sosvete gotovo ne zasleduje namena, da bi s tem koroškim Slovencem dali možnost soodločanja - tristrankarski pakt je pač dovolj zgovoren dokaz, kako si predstavljajo ..demokratično" reševanje in odločanje! Gre jim edinole za to, da bi Slovenci z vstopom v sosvet priznali in pristali na zakon o narodnih skupinah, katerega del so tudi sosveti, ki pa ga zaradi njegovega očitnega restriktivnega in diskriminacijskega značaja slej ko prej odklanjamo. V tem smislu sta se glede morebitnega vstopa v sosvet izjavila tudi predstavnika ZSO predsednik dipl. inž. Feliks Wieser in tajnik dr. Marjan Sturm. Povedala sta, da na ravni koordinacije med obema osrednjima organizacijama ni bilo nobenega sklepa o vstopu v sosvet in da vprašanje sodelovanja v sosvetu trenutno tudi sicer ni aktualno. O morebitnem vstopu v sosvet bo možno razgovar-jati šele tedaj, če bodo na merodajnih mestih pokazali resno pripravljenost, manjšinska vprašanja reševati v sodelovanju in sporazumu z manjšino. Marjan Sturm je to konkretiziral: „Vstop v sosvete bo možen le tedaj, če vlada ne bo klonila pred zahtevami koroških nacionalistov v šolskem vprašanju in če bo pokazala pripravljenost rešiti nekaj najosnovnejših zahtev koroških Slovencev, kot so med drugim predšolska vzgoja, slovenske oddaje na radiu in televiziji, dvojezična trgovska akademija ter finančna podpora kulturni dejavnosti koroških Slovencev." Dvojezična šola in skupna vzgoja otrok v duhu medsebojnega razumevanja in mirnega sožitja sta v nevarnosti. Koroške deželnozborske stranke hočejo v smislu svojega tristrankarskega pakta ponovno popustiti zahtevam nemških nacionalistov in na Dunaju izsiliti ..koroško rešitev" manjšinskega šolstva, kar bi praktično pomenilo ločevanje otrok po jezikovnih kriterijih - torej uvajanje apartheidskih metod na južnem Koroškem. Vendar tudi v strankah samih, zlasti v socialistični, niso vsi za tako imenovani ..koroški model". Sam kancler Vranitzky Vozovnice za ..protestni vlak" (cena za vožnjo iz Celovca na Dunaj in nazaj 300 šil. na osebo) dobite pri sodelavcih Komiteja za obrambo dvojezičnega šolstva, pri zaupnikih in aktivistih osrednjih organiza- je izjavil, da ne bo rešitve brez sporazuma s koroškimi Slovenci. In v zgodovini solidarnostnega gibanja nas še nikdar ni podpiralo tolikšno število organizacij, ustanov, skupin in uglednih oseb iz vseh demokratičnih taborov in iz vseh predelov Avstrije. Zadnja odločitev v šolskem vprašanju še ni padla. Še je čas, da združimo sile v obrambo skupne šole, da se enotni in s podporo prijateljev iz vrst večinskega naroda postavimo proti politiki ločevanja. Temu sta namenjeni tudi naslednji prireditvi: cij ter pri krajevnih prosvetnih društvih. Na vožnji nas bodo spremljale kulturno-zabavne skupine, med bivanjem na Dunaju pa bo tudi možnost za ogled zgodovinskih, kulturnih in drugih znamenitosti mesta. Kootdtnncijshi odbor !S0 in MSKS: V vprašanju vstopa v sosvet te enotno stntišče obeb orgnnirttcij V zvezi z diskusijo, k' jo je sprožil predsednik NSKS dr. Matevž Grilc z napovedjo, da njegova organizacija razmišlja o vstopu v sosvet, ki ga predvideva zakon o narodnih skupinah, se je v soboto 3. januarja sestal koordinacijski odbor obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. Na seji, ki so se je udeležili za ZSO predsednik dipl. inž. Feliks Wicser, tajnik dr. Marjan Sturm in član Izvršnega odbora Teodor Domej, za NSKS pa predsednik dr. Matevž Grilc, tajnik Franc Wedenig in član presedstva Karel Smolle, so po izčrpni razpravi sprejeli naslednjo skupno izjavo: V prihodnjih tednih bodo pristojni forumi obeh osrednjih organizacij koroških Stovencev - Narodnega sveta koroških Stovencev in Zveze stovenskih organizacij na Koroškem - razpravtjati o vstopu v manjšinski sosvet. Ctani koordinacijskega odbora se strinjajo, da tahko pride v tem vprašanju te do enotnega statišča obeh organizacij. Proces usktajevanja mnenj o tem vprašanju bo nedvomno zaviset v mnogočem od tega, ati bodo stranke sprejete odtočitev o šotskem vprašanju v dogovoru s stovensko narodno skupnostjo. POSKRBIMO S SKUPNIM! MOČM! ZA USPEŠEN POTEK OBEH PR!RED!TEV! * 22. januarja ob 19. uri bo v Cetovcu v Domu sindikatov (Bahn-hofstraBe 44) PROTESTNO ZBOROVANJE proti načrtom točevanja - za ohranitev skupne šoie. Hkrati bo to zborovanje tudi priprava na PROTESTNO VOŽNJO * 31. januarja s posebnim vtakom na Dunaj, kjer bo demonstracija pred viadnimi uradi in pred postopjem zasedanja mednarodne konference o varnosti in sodetovanju v Evropi. PBEBEBtTE na strani 2 18. Koroški kutturni dnevi zakijučeni 3 Jubitej Tržaškega partizanskega pevskega zbora 4 Občni zbor „SPD Drabosnjak' naKostanjah 5 Novoietni koncert v Šentprimoiu 6 Za najmiajše bratce 7 Predsednik SŠZ Daniio Prušnik o stovenskem športu na Koroškem 8 Namizni tenis: Evropski vrh v Cetovcu Samo v enataosti je naša mač 77č;7;Aov;(o.s( narodnopo/ZC/čnega Je/a Aoro.sA;b 5/ovencev je v zadnj; AonseAvenc/ vedno odv/se/a m J; oz. predvsem o c/ č/m bo/j a.sA/c;je/;cgc; /a enoc-nega /;c;.s(c/pa/;ja obeb osrcdnpb pobc/čn/b organizacij - Zveze s/oven.sA/b cagaa/zae;; na /čoro.šAcn; /a Narodnega sveCa AorošA/b .Slovencev. Frfdv.se/n .sCarejš; me J nam/, A/ .so na pr/mer dož/v/jab n.sodne razAoraAe o;ec/ AorošA/m/ .Slovenc/po /c(;c 7943, dobro vedo, c/a razprhje m ec/ nam/ ne Aor/-,s(;jo /e naš/m na.sproCn/Acm;, Cemveč šAoda/ejo č;.s(o AonAre/no nam sam;//;, Aer pač vel/Ao naš/b sorc/jaAov ob CaA/b spc/r;7; zapašča ne /e ec;o a// c/rago organ/zar/jo (Aar b/ b//a se napna/ij.ša sAoc/a), Cemveč .sp/ob vr.sfe narodne .sAapao.sb. /z feb /zAnšenj smo preč/ več Ao/ deseC/m/ /eh pred.s(c;v/;;A; Zveze s/ovea.sA/7; organ/zac;j /a /Varoc/aega svefa a.s(c;/;ov;b /čoorJ/nar/j.sA; oc/bor Aoro.sA/b .Slovencev z namenom, c/a v (cm jorama asA/ad/mo v.sa pomembna narojnopobc/čna vprašanja. Fr/ /em na.s /e vodilo prepričanje, c/a je ob.scoj obeb osred/;/;7; organ/zaccj zgoc/ov/n.sAo c/ej.sfvo, A/ nareAaje prec/,s/avn/Aon< obeb organ/zaccj, c/a najc/ejo v naroc/nopo/ZcZčn/b vprašanj;/; sog/a.sje. 3 cen; naj b/ /neb onemogoč/b (ežnje, A/ so b//e premočne hc /c; (am /n A/ so v/c/e/epobc/čn/ c//j v (em, c/a b/ /zrZn/b eno a/; c/rngo o.srec/c;jo organ;'zac;jo. TaAa obl/Aa AonsCraAbvnega .soc/e/ovanja ab c;Ac;j-sAa eno/nos/ obeb osred/;pb organ/zac/j pa seveda c/opM.šcb; /dejnopobhen/ p/arabzem /n v njem ce/o v/c// pomemben e/emenC pesfro.sh narodnopobbč-nega ž/v/jenja. Frepr/čan/ s/no, c/a je c/e/o KoorchnafZj.sAega oc/bora AorošA/b .Slovencev v zac/nj/b /ehb /me/o poz/hvne rezabafe, CaAo c/a moramo (a oc/bor čavab Aof ze/o pomemben c/ejavn/A v smer/ eno(-nega zasCc/panjc; narodnopol/C/čn/b zab/ev /n programov. Frav zaracb' (ega je Zveza .s/ovensA/b organ/zac/j, Ao je po rad/a /zvec/e/a za /zjavo prec/sec/fi/Aa /V.SKS o nameravanem vs/c/pa v (aAo/menovane sosvece, nemne/oma ,sA/;ca/a A"oorc//nac;j.sA/ oc/bor, A/ je sp reje/ c/o/očene sA/epe /n j/b sp o roč// javc;o.s(/ f.sAnpno /zjavo na po.sebffem mesca objavljamo (ac/; v /časen; bs(a - op. arec/.j. 3 (em smo prepreč/b, c/a b/ v bsAa še nc/prej brenAab na s(rano neenoCnosh' AorošA/b Slovencev /n s (em sAašab vnaša/; v naše vrsCe vsaj c/vome o enoCnosh. .Sevec/a je vprašanje vsCopa v sosvece (ema za b*oorc/;7;ac/jsA; oc/bor, v nac/a/jnjem pa (ne/; (ema razprav v neejš/rš/b sCruAhcrab n a rod/; e sAap/;os(/. Za(o je za Zvezo s/ovensA/b organ/zaccj jasno, da od/oč/Cev o vs/opa v sosvece ne more b/c/ od/očbev posamezn/Aa ab posamezn/Aov v en/ ab drag/ organ/zaccj/, (e/n več mora o (en; od/očah č/m š/rš/ /oram, v Aacerem bodo vs/ s/oj/ narodne sAapnosh res reprezenCah vno zascopan/. Zc;čad;7o nas je, da je med cZsC/mZ, A/ b/ boceb vs/op v sosvece doseč/ po najb/Crejšem posCopAa, (ad/ zas(opn/A ze/eno-a/cernac/vn/b /čare/ Smobe. V sm/s/n programsA/b nače/ ze/eno-a/(ernaf/vn/b b/ mora/ namreč prav on prv/ zagovarjab od/oč/Cev na osnov/ najš/rše baze /F as/s de//; o A ra c;e). Za(o apamo, da sCabšče, A/ b/ v praAs/ pomenilo od/oč/-(ev vrba m/mo baze, zagovarja /e on sa/h, ne pa vs/ ze/eno-adernaC/vn/ par/amencarc/. Osrednji organ/zaccj/ se moraCa zaveda/;, da je na TčorošAem mnogo dejavn/Aov, A/ s/ n/č bo/j ne žebjo Ao/ pa neeno/nosC AorošA/b .Slovencev. V naš/ zgodov/n/poznamo že neš/e/eposAnses sCran/ s/ranA /n drag/b, da b/ vnesi/ razdor v naše vrs/e. Fol/Ao bo/j je za(o pomembno, da /čoord/nac/jsA; odbor še bo/j /zgraJ/mo Ao( /ns(ramen(ar;j sAap-nega nas/opanja v vseb b/s(ven/b vprašanj/b -rezalca/ (ega bo prav go/ovo še bo/j nspešno de/o nas vseb v Aor/sc narodne sAapnosb. Razprav/ o sosvebb se ne bomo /zog/bab. Toda (rena/no nam mora b/c/ bo/j važno neAaj dragega.' na dnevnem reda s/a pro/es/no zborovanje 22. ja/;ac;rja v Celovca /n JemonsCraccja d/. ja/;aarja na Danccja. Za obe pr/red/Cv/ n;oramo nccpeb vse /;aše sde. Kaj/; v šo/sAem vpraša/:ja še n/ peed/a zadnja od/oč/Cev - (a bo odv/sna (ad/ od naše pr/-prav/jenosb borb/ se za šo/o. dr. Marjan Sturm (ajn/A Z .SC 18. Koroški kulturni dnevi: Potrebujemo doigoročno načrtovanje - dajmo pojmu ,,domovina" novo vsebino Koroški kuiturni dnevi ne izgubljajo svoje aktualnosti, saj je 18. znanstvena prireditev te vrste ponovno potrdita, da odpirajo vprašanja, ki se jih na Koroškem sptoh ne ati te obrobno totevajo. Prispevka domačih znanstvenih detavcev, Marije Jurič in Franca Merkača, ki sta obravnavata možnosti razvoja stovenske identitete v pogojih nezaže-tene dvojezičnosti in ..vindišarskega ' okotja, smo obravnavati že v zadnji šte-vitki našega tista. Ostati predavatetji so obravnavati še strategije preživetja manjšine, anatizirati samostojne votitne nastope koroških Slovencev, oceniti pomen kutturne dediščine za današnje živtjenje ter razgtabtjati o pojmu domovine, kije dobita s študentskim, ekotoškim regionatističnim in manjšinskim gibanjem zadnjih desettetij nove razsežnosti. Podijska diskusija o poste-dicah, ki bi jih imeio strogo etnično točevanje za kuiturni razvoj na Koroškem in film ..Razsetjena oseba", ki se je totit vprašanja narodne sprave, sta zaokrožita tetošnje Koroške kutturne dneve. Koroški socioiog, dr. Atbert Reite-rer, ki detuje na Dunaju in je iani obijavit študijo ..Doktor und Bauer", je govorii o življenjskih pogojih manjšine na Koroškem in strategijah za preživetje. Uvodoma je ugotovi), da odkianja pojem ..zaščita manjšine", ne samo zaradi tega, ker je dosedanja praksa pomanjktjiva in pripadnikom manjšine ne daje enakih izhodišč kot pripadnikom večine, temveč tudi zaradi tega, ker se ob tem pojmu vsiljuje vtis, da gre za zaščito slabotnih, življenja nezmožnih živih bitij. Nato je na podlagi že znanih študij oceni) socialne pogoje južne Koroške in ugotovi), da je iz socia)ne strukture manjšine mogoče sklepati tudi na njeno odpornost proti nacionalnopo-htičnem pritisku večine. Zato je Reiterer izrecno poudari), da se mora manjšina k)jub gospodarski zaostalosti območja in politični nenaklonjenosti usmeriti v dolgoročno, trezno politično in socialno na- črtovanje. Zaveda se, da takšno načrtovanje ni zgolj tehnično vprašanje in da bi bila potrebna intenzivna posvetovanja kot podlaga za uresničevanje takšnih načrtov! Vrhu tega pa pri takšnem delu nastopajo razni interesni konflikti, ki so povsem normalni in ki jih je treba pravočasno in stvarno reševati. V tej zvezi je Reiterer opozoril na izreden pomen svetovalne službe, ki bi staršem in dijakom pomagala pri izbiranju poklicne poti, saj v primerjavi s številnimi visokošolskimi absolventi primanjkuje še mnogo trgovskih in tehničnih absolventov. Reiterer pa je opozoril tudi na potrebo konkretnejšega sodelovanja z drugimi manjšinami v Avstriji in z družbenimi skupinami znotraj avstrijske družbe, ki iščejo nove poti in ki imajo tudi vpliv na etablirane strukture. Z možnostmi samostojnega političnega nastopanja na občinski, deželni ali državni ravni (oz. v drugih volilnih telesih zbornice) se je bavil Boris Jesih z inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Poudaril je, da manjšina le izjemoma osvoji toliko glasov, da lahko odločujoče vpliva na politično oblikovanje neke politične enote. Največkrat manjšinskim političnim strankam celo ne uspe pridobiti podpore celotne narodne skupnosti. Kot izjemo je ocenil Stidtiroler Volkspartei, ki ji je uspelo združiti pripadnike narodne skupnosti najprej na nacionalni osnovi, šele potem pa na politični. Jesih ni dal samo kratek pregled samostojnih nastopov slovenskih list od leta 1973 naprej, dal je tudi pregled stališč obeh osrednjih političnih organizacij ZSO in NSKS do samostojnega političnega nastopanja. Vprašanja kulturne dediščine v današnjem življenju sta se drugi dan Koroških kulturnih dnevov lotila etnolog Janez Bogataj in pesnik Hans Haid na povsem različen način. Etnolog Janez Bogataj iz Ljubljane ni samo blestel s svojim širokim poznavanjem raznolike kulturne dediščine Slovenije na področjih arhitekture, obdelovanja pokrajine, hrane, domače obrti, gostoljubnosti itn., poslušalce je seznanil tudi s številnimi pozitivnimi možnostmi vključevanja kulturne dediščine v današnje življenje a tudi z neprimernimi oblikami ..konzerviranja" preteklega. Odklanjal je muzeološko, romantično reševanje stanovanjskih problemov; zagovarjal revitalizacijo mestnih in vaških jeder, vendar ne samo s popravljanjem fasad; vzpodbujal Slovence k ohranjevanju kulinarične dediščine (npr. z razstavami domače kuhinje); pogrešal slovensko narodno restavracijo in zagovarjal ohranjevanje šeg in navad (npr. kurentova-nje) ob strokovni pomoči etnologov. Tirolski pesnik in kulturni iniciator Hans Haid pa se ni izrekel samo za ohranitev slovenskega deleža v avstrijski kulturi, izrekel se je za kulturo, ki ne samo goji in ohranjuje. Odločno je zagovarjal predvsem kulturo, ki človeku omogoča spreminjanje svojega okolja. V tej zvezi je odklanjal kulturo „Musikantenstad-lov", ki le plitvo ponavljajo obstoječo povprečnost. Zahteval je, da je pojmu „domovina" treba dati nov pomen, in dejal, da so številni literati prav istega mnenja (med drugim je imenoval Maxa Frischa, Guntherja Grassa, Heinricha Bolta, Edvarda Kardelja). Haid je zahteval enako vrednotenje raznih zvrsti kultur. Treba je nehati z zaničevanjem podeželske kulture v primerjavi z „visoko kulturo". Predvsem pa je vzpodbujal poslušalce naj pomagajo izgrajevati novo, lastno kulturo na podeželju; „kulturo, ki jo lahko samo delamo, oblikujemo", kajti le takšna kultura, ki ima svoje korenine v določeni regiji je v stanju posegati v dogajanje te pokrajine. ,,Ohrenschutzer" Weil wir gesehen haben, daB in die-ser Kommission politisch unabhangi-ger piidagogischer Sachverstand offen-bar nicht gefragtwar,weilstattdessen politischc Auftragsarbeit erfiillt wur-de. fiir die sich bisher niemand als Pad-agoge hergegeben hat. haben wir uns -in einem Anfiug von „Galgenhumor" -gedacht,vieHeichtsoHtenwirdieAr-beit der Karntner Polit-Padagogen-kommission einmai humoristisch „wurdigen", um wenigstens durch ei-ne ..Karikatur der iandesoffizieiien Padagogik" die Offentlichkeit wach-zuruttetn. Wir dachten uns, daB es an der Zeit ware, und das Jahresende ist dafitr im-mer eine gute Zeit. einen symboti-schen Preis fiir besondere Leistungen auf dem Gebiet der kuiturelien Bor-niertheit und Verdrangung zu verlei-hen. Vieien tnstitutionen wiirde 1986 so ein Preis gebiihren. Heuer soli aber das TrennungsmodeH der Karntner Poiit-Padagogenkommission im Zen-trum dieser „Ehrung" stehen. (Der Karntner Heimatdienst" mbge uns verzeihen, daB wir ihn hier iibergan-gen haben). Der symbolische Preis, den das Komitee gestiftet hat, ist gleichzeitig ein konsequenter Beitrag zu diesem TrennungsmodeH, weil symboihaft die Absurditat dieser gan-zen Poiitik zum Ausdruck gebracht wird. Dieser „Ohrenschutzer" symboii-siert die Scheukiappenmentalitat un-serer Trennungspolitiker und die Eng-stirnigkeit des eindimensionalen Karntner Kulturverstandnisses, an dem auch - nach dem Wii)en der Landesobrigkeit — die Zukunft unse-rer Kinder im zweisprachigen Gebiet ausgerichtet werden soli. VieHeicht sollten die Mitglieder der Karntner Padagogenkommission nicht nur Trennwande und Vorhange zur Absonderung von Sprachgruppen in Erwagung ziehen, sondern zusatz-iich noch aHen nichtangemeldeten Kindern solehe Ohrenschiitzer verord-nen, damit diese Kinder nicht Gefahr laufen, vielleich doch noch hinter den spanischen Wanden s!owenische Wor-te mitzubekommen. Zgoraj omenjeno „nagrado" je čtanic;; Komiteja za obrambo dvojezičnega šolstva ob zabijača; /Jod;j.sb; razprav; predata gospodu //ugu i^einpreebia, A; je bi/ čian „koroške pedagoške bomisi- Predavateiji: France Merkač, Boris Jesih, Janez Bogataj, Hans Haid, Albert Reiterer. Južna Tiroiska: Z dinamitom proti „paketu" Vznemirljiva znamenja Za konec leta je na Južnem Tirolskem ponovno spregovoril dinamit. Pred hotelom v Meranu, kjer je italijanski zunanji minister Andreotti po dolgoletni navadi tudi tokrat preživljal prestop iz starega v novo leto, se je razletela „bomba", ki razen nekaj razbitih okenskih šip sicer ni povzročila večje škode, pač pa je znova razburjala politične duhove. Eksplozija je odjeknila namreč ravno v trenutku, ko sta obe strani - italijanska vlada in predstavništvo južnih Tirolcev -soglašali v mnenju, da je po dolgoletnem odlaganju rešitve prišel čas, ko je treba urediti še zadnja odprta vprašanja in potegniti končno črto pod takoimenovani „paket". Storilcev doslej še niso našli, kot jih tudi niso odkrili po drugih atentatih, ki so se lani dogodili na Južnem Tirolskem. Kljub temu je jasno, da morejo biti za atentati le tisti krogi, ki bi radi preprečili dokončno rešitev in z njo Par!amentarizem Navzočnost Zeiemk v par/amentu je eden izmer/ vzrokov, da je dr. Matevž Gri/c spremeni/ svoje mnenje do vprašanja sosvetov. Tabo nam je poveda/ preko časopisov. Pa sem mis/i/, da bor/o Ze/eni in z njimi Kare/ .Smo//e izkoristi// svoje par/amentarno de/o za konstruktivno opoziciona/no po/itiko, ki bo okrepi/a tudi demokratični boj gibanj izven par/amenta. Kako je torej mogoče, da navzočnost Ze/enib, še preden so se pošteno /oti/i par/amentarnega de/a, povzroči prenagljene „ vstope" v komisijo, ki jo je manjšina do pred kratkim sog/asno odk/anja/a? Kaj bomo torej podrejeva/i. par/amentarno de/o koristim demokratičnega gibanja a/i demokratično gibanje koristim par/amentarnega de/a? v. w. pričakovano pomiritev. Takih ljudi pa je dovolj na obeh straneh: na eni in na drugi desničarski skrajneži, ki so že večkrat zdaj bolj zdaj manj „de-monstrativno" povedali, da nočejo sporazumnega reševanja in mirnega sožitja obeh (oz. treh) narodnosti v deželi. V to smer kaže tudi značilno dejstvo, da so si atentatorji za „tarčo" izbrali prav Andreottija, ki velja za najboljšega poznavalca južnotirolske problematike in je že ponovno pokazal pripravljenost, napraviti odločilni S svojo prvo novoletno poslanico je zvezni predsednik dr. Kurt Wald-heim sprožil živahno razpravo, in to kljub temu, da v njej ni vedel kaj prida novega in pomembnega povedati. Toda njegov klic po krepitvi obrambne sposobnosti Avstrije je izzval na zeleno-alternativni listi izvoljenega poslanca dr. Petra Pilza, ki je pozval mlade vojake, naj takim poveljem ne sledijo. To pa je bilo za določene kroge seveda prehudo izzivanje in reakcije so segale tja do groženj z državnim tožilcem. Zvezni predsednik se je dotaknil tudi tistega vprašanja, ki je za Avstrijo postalo spet zelo pereče prav zaradi njegove lastne preteklosti. Takole je dejal: „Če je bila naša država v zadnjem času izpostavljena različnim kritičnim glasovom, potem tega ne smemo jemati na lahko ramo. Kjer je kritika upravičena, moramo vsi sodelovati pri odstranjevanju njenih vzrokov. Tam, kjer ni upravičena, pa ji moramo postaviti nasproti prepričljivo sliko resničnosti. Pravzaprav lepe besede. Vendar samo besede, in še te izrečene le korak po poti k izpolnitvi „paketa". To svojo pripravljenost je znova podkrepil po zadnjem atentatu, ko je napovedal, da bodo doslej neizpolnjene obljube iz „paketa" zanesljivo uresničene še v sedanji parlamentarni dobi, ki se konča poleti 1988. Pri tem je Andreotti izrecno poudaril, da tega ne obljublja pod vtisom bombe, temveč ker to spada k njegovim političnim načrtom. Ti načrti pa imajo brez dvoma svojo težo, kajti sedanji zunanji minister Andreotti ima najboljše izglede, da postane predsednik vlado; ko bo meseca marca izvedena med socialisti in demokristjani dogovorjena zamenjava v vladni koaliciji. nekaj dni zatem, ko so bili v New Yorku obljavljeni novi dokumenti o vlogi, ki jo je dr. Waldheim med drugo svetovno vojno igral kot visok Hitlerjev oficir glede katere pa pri njem - kot se je pokazalo pri predsedniških volitvah in tudi pozneje - vlada velika „pozabljivost". Novi dokumenti, ki so jih izbrskali v ameriškem državnem arhivu, govorijo o usodi angleških vojakov, ki so jih Nemci zajeli v Grčiji. S temi dokumenti so ovržene Waldheimove trditve, ki je še pred meseci celo pismeno zatrjeval, da z angleškimi ujetniki nikdar ni imel opravka. Vsi naj bi torej sodelovali pri odstranjevanju vzrokov, ki so izzvali kritične komentarje o nepremagani nacistični preteklosti na splošno in o vlogi posameznikov v tej preteklosti še posebej. Vendar pa tega ne smemo preveč lahko jemati. Ne zadostuje namreč, proti dokumentom postavljati le izjave, da je vse skupaj „obre-kovalna kampanja". Kajti s tem ne bo tako hitro uspelo oprati madeža, ki je padel na mednarodni ugled naše države. „,S' čim .s i je A vstrija zas/aži/a to/iko grenke krinke, zasmeka in sovraštva s strani do/očenega t/e/a svojik imetnikov?" - je nedavno ji/istrsko vpraša/ koroški koktmnist v največjem avstrijskem dnevnik;;. /n da ki kra/ci vet/e/i, kr/o so tisti, ki tako ve/eizt/aja/sko p//Mvajo v /astno sk/et/o, ne da ki se jim kaj zgoddo („v Kasiji ki že davno ki/i zaprti a/i pa v norišnici", je dokro p/ačani piša/; kistroamno doda/), je kar našte/ imena.' Peter /itrriui, Peter Z/andke, Tkomas P e rt; k a rt/, Ttjriede /e/inek, Manfred De/x, Aijred //rt//teka. Ce/a p/ejat/a avstrijskega umetniškega in k;;/t t; rt; ega živ/jenja se je torej znaš/a na indeksu ku/turnik t/e/avcev in imetnikov, ki ment/a ža/ijo Avstrijo, ker se upajo kritizirati razvoj avstrijske po/itike, še posekno razvoj avstrijske t/ružkenopo/itične k/ime v minu/em ,,črnem"/etu. To pa je vznemir/jivo, t/vakrat vznemir/jivo. Prvič zato, ker so trenutno t/ejansko umetniki et/ini, ki rak/očutno spoznavajo nevarni razvoj v Avstriji, ki se ne kaže to/iko v stran-karsko-po/itičnik makinacijak in vo/iinik rezu/tatik (čeprav so tudi ti vzaemir/jivi), marveč v sp/ošni po/i-tični k/imi, kakršna je ki/a opazna v minu/em /etu; Vat antisemitizma nam je prinese/ zveznega pret/set/nika, ki set/i v t/vorni pa/ači in ne ve, kaj ki poče/, ker se nikče ne kriga zanj; gonja proti socia/ni t/ržavi t/enuncira krezpose/ne kot /enuke in parazite; gonja proti pot/ržav/jetum pot/jetjem je usmerjena v razprot/ajo avstrijske imovine inozemskemu kapita/u; in končno gonja proti inte/ektua/cem, umetnikom in ku/turnim de/avcem, ki se skušajo temu razvoju zoperstaviti po svojik moček. Ta veter oziroma že pravi vikar z desne je zaje/ doma/a ce/otni avstrijski tisk in ok/ikuje tudi zavest avstrijske družke. Vendar ni merodajne po/itične si/e, ki ki se temu vikarju upira/a - tika in postopna jaši- zacija avstrijske družke vidno napreduje. Vzporedno temu je treka videti drugi nič manj vznemir/jivi razvoj; neposredni napadi na posameznike, ki se upajo p/avati proti toku. Anonimni sovražniki, kot npr. v zadnjik /etik ,,/evica", ,,/evičarskesi/e", „anar-kisti" in podokno, za kana/izacijo agresij proti grešnemu koz/u trenutne po/itične in gospodarske krize ne zadostujejo več. „.Židje" - to je ki/o /anske pom/adi že konkretno dovolj; na Dunaju se jik pozna po njikovi ok/eki in se ve, kje stanujejo - in že so jim spet razki/i okna, pomaza/i stene njikovik kiš, skruni/i grokove njiko-vik mrtvik... Te inozemstvo je to erupcijo antisemitizma ze/o natančno zas/edi/o -zato so merodajni to kampanjo kma/u usta vik. Kot „nadomesti/o" pa so izkra/i umetnike, ki zdaj s/užtjo kot personifikacija z/a, ker so menda krivi, da je ug/ed Avstrije v svetu naenkrat na psu, ker pač pišejo a/i rišejo resnico. A/i ne spominja vse to na trideseta /eta v Nemčiji? Tudi takrat se je zače/o s socia/no demagogijo, z antisemitizmom, z gonjo proti umetnikom; tudi takrat so na začetku gore/e knjige in na koncu ves svet. Seveda se zgodovina ne ponav/ja tako neposredno in do vse podrokno-sti, toda znamenja so vznemir/jiva. Teto Z9R6 je ki/o črno /eto za demokratične in protifašistične si/e v A vstri- /n če demagoški pisun vprašuje, s čim si je Avstrija zas/uži/a to/iko grenke kritike in zasmeka, potem si naj prekere svoje /astne ko/umne in ko v n jik naše/ odgovor. Med drugim si je Avstrija zas/uži/a vse to tudi po komentarjik, kot jik on in še nekaj nje-govik ko/egov dan za dnem okjav/ja v avstrijskem tisku. frater Objavljeni novi dokumenti o Wa!dheimovi viogi v zadnji vojni Siovenski kotedar '87 Med koledarji, kijih razne zaiožbe, ustanove in organizacije izdajo ob koncu starega ieta, ne gre prezreti Slovenski koledar Slovenske izseljenske matice v Ljubljani. To je gotovo edini slovenski koledar, ki pride na vse celine sveta - kjer živijo pripadniki slovenskega naroda. Po opremi sodeč bi človek mislil, da gre za reprezentančno knjigo znane založbe ali podjetja, a temu ni tako, saj je Slovenski koledar pomemben sajzmograf življenjskega utripa Slovenije in slovenskih ljudi v deželah, kjer so našli svojo novo domovino, z rodno grudo pa ostali v tesnih stikih. Tako bralec dobi široko paleto branja, ki ni le zanimiva za izseljence, ampak za vsakogar, ki ga zanima dogajanje doma in po svetu. Pozdravi Slovenskega okteta s Kitajske p c# -S f k' 'ML' i ^ **- .t; j '-M.: F J ' /ČM' 'k -L tY'fvCr. ^ ./ 74 L '/ A 4; -y* 4j Tako med prispevki najdemo tudi članek dr. Reginalda Vospernika, ki bralce po svetu seznanja s Slovensko gimnazijo in njenim mestom v slovenskem kulturno-političnem življenju. Članek je uvrščen v rubriko, v kateri gre za prikaz kulturnega in družbenega življenja v skupnem slovenskem kulturnem prostoru. V drugem poglavju Slovenci po svetu gre. kot pove že sam naslov, za delo Slovenske izseljenske matice oz. njeno povezovalno funkcijo z izseljenci, ki živijo v raznih deželah oz. kontinentih. Literarni ahnanah je sicer omejen, a vendar lep snop leposlovnega branja. Razmeroma obsežen je tudi zadnji del Slovenskega koledarja, v katerem pisci bralce nagovarjajo v angleščini. S tem pa edicija postaja privlačna tudi za tiste, ki slovenskega jezika niso vešči, pa jim vseeno daje dragocene informacije o slovenski zgodovini in še čem. Slovenski koledar je vezan v polno platno, in ima 250 strani. Barvne slike ga ne krasijo le na platnicah, ampak so v barvah tudi ilustracije koledarskega dela. Pri le-teh gre za prikaz slovenskih narodnih običajev, kot so novoletno petje, pustovanje in druge šege. Slovenski koledar je uredil Jože Prešeren, uredniški odbor pa so sestavljali Ivan Cimerman, dr. Mirko Jurak, Janez Kajzer, Marko Pogačnik, Milan Šenk in Mitja Vošnjak. Koledarje možno naročiti v knjigarni „Naša knjiga" ali pa pri SIZ v Ljubljani, Cankarjeva L Pisatelj Anton Ingolič -osemdesetletnik Znan; .slovensAr; pisatelj Anton /ngoiič je v poae<7cijc4, 5. januarja 7987, praznoval .svoj 80. rojeni <7an. MeU/nin? čestitkam, /d j;7; je /ngoitč 00 deležen oO svojem jubileja, se pridružujemo tudi koroški Slovenci, soj je /cof pisatelj prihaja! tudi med nas. Večkrat smo prisluhnili njegovi umetniški besedi na literarnih večerih, hi jih je prirejala Slovensha prosvetna zveza, v S!o-venshem vestnihu pa smo poleg odlomhov iz njegovih del hot pod- iisteh objavili roman Kje ste, Lamutovi? Anton Ingolič je uvedel v našo književnost nove predele slovenshe zemlje. V svojih številnih novelah, povestih in romanih prihazuje težko življenje hmetov s /huj-shega polja, upodablja svet štajerskih viničarjev in hočarjev, hrivični družbeni ^.Ložaj tovarnišhih delavcev in želez,''oM, borbo za vsahdanji hruh dravshih splavarjev, trpho usodo rudarjev-izseljen-cev. Pisateljsko se je loteva! tudi snovi iz NOB, pregnanstva v Srbiji in iz srednjeveške zgodovine Slovencev. Pisal je tudi drame in potopise, viden delež v njegovem pisa-teljshem ustvarjanju zavzemajo tudi povesti za mladino. Med najbolj znana pisateljeva dela sodijo romani Luharji, Sosesha, Na splavih, Matevž Visočnik, Pred sončnim vzhodom, Stavka, Kje ste, Lamutovi?, Nebo nad domačijo, Gorele so grmade idr. Med mladinsko literaturo pa ne gre prezreti de! Odama brigada, Lajno društvo PGC, Mladost na stopnicah, Gimnazijka idr. /ngoličeva dela so prevedena v številne jezike, za svoje delo pa je preje! številne nagrade in priznanja. Antona Ingoliču želimo še mnogo zdravih in ustvarjalnih let. Tržaški partizanski pevski zbor ..P. Tomažič" slavi 15-letnico Zanimiva razstava Vokalni ansambel Slovenski oktet, ki je decembra lani gostoval v Celovcu (prej pa na Radišah), se je konec minulega leta odpravil na turnejo po LR Kitajski. Tako je spet stopil v funkcijo „ambasadorja" slovenske pesmi, s katero je v teku tridesetletnega delovanja obiskal vseh pet kontinentov našega planeta in tako svet seznanjal s slovensko pevsko kulturo. To že samo po sebi govori o visoki umetniški ravni tega ansambla, ki povsod, kjer nastopa, navduši poslušalce. In povsod, kjer gostuje, predstavi tudi našo koroško narodno pesem. Kot je razvidno z razglednice, ki jo je s Kitajske poslal Slovenskem vestniku (potom katerega pozdravlja in želi srečno novo leto vsem koroškim Slovencem), je Slovenski oktet po deželi sončnega vzhoda spremljala tudi pesem Pavla Ker-njaka „Juhe pojdam v Škufče". Slovenskemu oktetu se za prisrčne pozdrave iskreno zahvaljujemo in tudi njemu želimo v novem letu vse najboljše - posebno mnogo uspešnih koncertov. Natečaj za mednarodno književno nagrado Portorož-Portorose 1987 Po dobrih izkušnjah s prvega mednarodnega srečanja pisateljev ob meji, ki je bilo v Portorožu februarja 1986, se je Obalna skupnost Italijanov Koper odločila ustanoviti mednarodno književno nagrado Portorož-Portorose, ki bo podeljena 22. februarja 1987, ob zaključku 2. mednarodnega srečanja pisateljev ob meji. Z nagrado želimo predvsem spodbuditi kritično razmišljanje o vprašanjih, ki zadevajo pisatelje ob meji, in literarno ustvarjalnost na območjih, kjer živijo, se stikajo in se razhajajo različni narodi, kulture in jeziki in države z različnimi družbenopolitičnimi sistemi, v duhu Listine PEN, v kateri je med drugim zapisano: „ne glede na mednarodno politično dogajanje in na narodnostno pripadnost mora ostati književnost sredstvo izmenjave med narodi." Za nagrado se lahko potegujejo pisatelji, kritiki ali esejisti, ne glede na starost, narodnostno pripadnost ali jezik, ki živijo v državah oziroma regijah skupnosti Alpe-Jadran ter italijanske Švice. Nagrada Portorož-Portorose vsebuje: L nagrado v vrednosti dveh milijonov lir ali iste vrednosti v denarju države, katere državljan je nagrajenec, za esej na temo „Li- teratura in pisatelji z meje", ki je še neobjavljen ali je bil objavljen po 1. januarja 1986, in ne sme presegati 15 tipkanih strani. Avtor ali revija, ki ga je objavila, ga mora poslati v treh izvodih do 1. februarja 1987 na naslov: Obalna skupnost Italijanov, Koper, OF 10. Mednarodna žirija, ki jo sestavlja 12 uglednih pisateljev in kritikov (po trije za vsako jezikovno območje: slovensko, italijansko, hrvaško in nemško), bo odločala o ožjem izboru kandidatov in o nagrajencu. V primeru neodločenega izida glasovanja članov žirije bo o nagrajencu odločal glas predsedujočega žirije. 2. Nagrado v vrednosti dveh milijonov lir ali iste vrednosti v denarju države, iz katere je nagrajenec, torej glede na državljanstvo nagrajenca, za novelo, ki še ni bila objavljena ali je bila objavljena po L januarju 1986, in ne sme presegati dvajsetih tipkanih strani. Avtor ali založnik, ki jo je objavil, jo mora poslati v treh izvodih do 1. februarja 1987 na naslov: Obalna skupnost Italijanov Koper. O nagrajencu ho odločala ista žirijav skladu spravili, veljavnimi za esej. Člani žirije na natečaju ne morejo sodelovati. Obalna skupnost Italijanov Koper Tržaški partizanski pevski zbor „P. Tomažič" letos slavi 15-letnico obstoja. Za to priložnost bo priredil slavnostni koncert (24. januarja v Boljuncu) in se ljubiteljem partizanske in delavske pesmi, ter pesmi drugih narodov predstavil z novim sporedom. To bo tudi priložnost, da se člani poleg jubileja zbora spomnijo tudi 40. obletnice umetniške dejavnosti in glasbene ustvarjalnosti dirigenta profesorja Oskarja Kjudra. Koncert, na katerem bo nastopil tudi mladinski zbor oz. skupina „P. Tomažič", bo pod pokroviteljstvom Republiškega odbora ZB NOV Slovenije in VZP1-ANP1 za deželo Furlanijo Julijsko krajino. Zbor je za to priložnost izdal posebno brošuro v kateri je dokumentirano delo zbora in naglašen pomen, ki ga ima borbena pesem v svetu še danes. Tržaški partizanski pevski zbor „P. Tomažič" je v teku svojega 15-letnega delovanja izvedel številne koncerte doma in v tujini. Tako je med drugim imel več turnej v Sovjetsko zvezo, Jugoslavijo in druge evropske države. Večkrat je gostoval tudi pri nas na Koroškem in nas navdušil s partizansko pesmijo. Razumljivo je, da ima TPPZ „P. Tomažič" tudi tesne prijateljske stike s Koroškim partizanskim pevskim zborom, s katerim je izvedel že več skupnih koncertov. Zboru ob 15-letnem jubileju obstoja želimo še mnogo uspešnih let pri širjenju borbene, delavske in narodne pesmi. TPPZ „P. Tomažič" ob svojem koncertu v Borovljah. Pred izidom novih števiik iiterarnih revi j Čeprav je staro leto že za nami, še vedno čakamo na revije, ki bi morale iziti konec minulega leta. Vendar to vzlic številnih prostih dnevov ni nič nenavadnega. Branja imamo v teh dneh dovolj, če pomislimo samo na knjižne zbirke in druge knjižne izdaje, ki smo jih pred prazniki dobili v roke. Kljub temu pričakujemo izid Koroškega mladja, revije „Die Brucke", ki bi morale biti že v rokah bralcev. Uredniki so nam povedali, da so revije že v tisku in da bodo vsak čas prišle iz tiskarn. Povedali so nam tudi, da bo spet šlo za zanimivo branje. V Mladju bo glavno vsebino sestavljal povzetek pisateljskega srečanja na Obirskem, ki bo kljub časovni odmaknjenosti zanimiv dokument razprav te pomembne prireditve. Objavljeni bodo tudi novi literarni izdelki domačih avtorjev, kot gost v Mladju pa bo tokrat znani avstrijski pesnik Peter Paul Wip!inger, ki ga poznamo kot ognjevitega zagovornika pravic narodnih manjšin in vseh ponižanih. Tutji v reviji „Die Brucke" bo šlo za literaturo in za literarne dosežke in kulturna srečanja v prostoru Alpe-Jadran. Seveda bo v glavnem šlo za prispevke koroških piscev. Več bomo o izidu novih revij zabeležili, ko bomo te dobili v roke, upajmo, da se bo to, kot pravijo uredniki, zgodilo kmalu. V Mohorjevi knjigarni v Celovcu pravkar (do 17. t. m.) poteka zanimiva razstava pod geslom: Obleka kot okras. Tam namreč modna oblikovalka Marjeta Angerer predstavlja kolekcijo svojih modnih kreacij. To je za našo razstavno dejavnost gotovo noviteta, ki bo zlasti zbudila zanimanje med ženskami, ki ljubijo modno ekskluziviteto. Marjeta Angerer (rojena leta 1963) je v letih 1978-83 obiskovala „Mo-deschule Hetzendorf" na Dunaju. Že med šolanjem se je udeležila natečaja „TR!UMPH INTERNATIONAL -Bademoden", na katerem so odkupili njena modela. V letih 1982 in 1983 je pripravila dve kolekciji za „MODETEAM W1EN", 1986 pa kolekcijo za ..DEUTSCHE MODEMESSE" Dusseldorf. Trenutno je zaposlena pri tekstilnem podjetju ATON na Dunaju kot oblikovalka ekskluzivnih modelov za butike. Obisk razstave Marjete Angerer bo gotovo zanimiv - brez dvoma tudi za moške - saj pri razstavi gre za obleko kot okras, kar nazorno prikazuje tudi podoba enega izmed modelov. Torej gre za več kot navadne obleke, gre za umetniško oblikovanje modelov. Marjeta Angerer dokazuje, da je mojster svoje stroke. 36. Slovenski pies Prva stika: Dr. Zdravko tnzko in Željku Jeglič. „Sluvenski muzikantje" (2.). Odbornik kmetijske zbornice Janko Zwit-ter z ženo Gitko (3 ). Sitvo Ovsenk z znanci. Zgoraj: Skoraj premato prostora je bito za goste iz Bitčovsa. V sredini: Član ansambta GU GU. Spodaj: Predsednik ZSO Feliks Wieser, s soprogo in častnimi gosti. Mladina je prevladovala na letošnjem 36. Slovenskem plesu v dvorani celovškega Doma sindikatov, ki so jo napolnili gostje iz Podjune, Roža in Zilje ter Slovenije. Ob zvokih Slovenskih muzikantov" (in petju Edvina Flisarja ter Ingride Bruggemann) ter zabavnega ansambla GUGU se je razvilo prijetno plesalno vzdušje, ponekodpasejerazvnelatudi vroča politična debata. Med častnimi gosti, ki jih je predstavi! predsednik SPZ Tomi Ogris, so bili med drugim: generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič, Peter Toš, član !S SRS Danilo Vojsk, predstavnik gospodarske zbornice, Željko Jeglič, predsednik komisije za manjšine in izseljeniška vprašanja pri RK SZDL in številni predstavniki kulturno političnih organizacij s Koroške. Arihava peč (Nekaj spominov na dr. Pušnika) 10. 1. 1983 nas je nenadoma zapusti) dr. Kristijan PUŠNtK, živino-zdravnik, tovec in zaveden Stovenec. Bi) je čian in vetik prijatetj SPD ..Kočna" v Svečah. Zaradi tega je za praznik vnebohoda (20. maja )982) povabi) ves moški zbor v svojo )epo iovsko kočo na Arihavi peči. Ker sva bi)a že starejša semestra, je naju naj-bo)j mendra) strmi kianec „Humprh". Ko sva hodita črez Humprh, sva se večkrat ustavita in rajni ..dohtar" mi je poveda) tedaj marsikaj zanimivega. Na Humprzu je bito nekdaj res humprško (Ho)ten-burg). - Na B)eščeči je živel v starih časih kmet Bteščečnjak. Njegov skedenj je sta) ravno tam, kjer je zdaj sio-venska koča. Na Bteščeči so še teta 1866 sejah oves. Žeti ga pa niso več, ker ga je prej zapade) sneg. - Bteščeči planini so med vojnama začeti praviti tudi ..Rotlatm", ker je baje pasta skupina vojakov nekaj dni konje tam?! Na Bteščeči je vretec .pri Sovnicah' (Satzquette). Arihava peč je dobita svoj naziv po kmetu Arihu-to je najbrž naša domača varianta krstnega imena Heinrich ki je živet nekdaj pod Arihavo pečjo, čeprav tam spo daj danes nobene stedi ni več videti. Na Arihavi peči si je postavit rajni dr. Pušnik svojo tovsko kočo. Okoti kamina je vgradit dva dobava trama, ki ju je dobit v ..staram Rožičavam" htevu v Svečah. Osmojena sta menda še od vetikega požara teta 1811, ko je v Svečah zgoreto vse skupaj 38 posto-pij (kakor je zapisano v kroniki). -Stari tjudje v toški fari so še do nedavnega pomniti, da je vpit večkrat kmet Bteščečnjak dot na Ariha: „Kam pa pojdava v ndeto k meši: na Zitjo (Marija na Zilji) at pa v Pudhorjane?" Anton Feinig Opomba uredništva: Zgornji dopis na prošnjo obtjavtjamo v cetoti in nespremenjen, vendar opozarjamo, da se ne strinjamo z vsemi trditvami in ugotovitvami, ki jih navaja avtor, kakor večkrat tudi pri njegovih ime-nostovskih prispevkih v koroškem radiu, vetja to zlasti tam, kjer prihaja njegova „feinigavščina" v nasprotje s praviti slovenskega pravopisa. Sicer pa bi bito zanimivo in koristno, če bi se k takim vprašanjem ogtasiti tudi resnični strokovnjaki. Loče Pretekto soboto je SPD ..Jepa-Baško jezero" vabito k Pušniku na domači večer s predvajanjem video-fitma ter sledečo prosto zabavo. Fitm je bit delen prikaz detovanja domačega društva in živtjenja našega rodu pod Jepo v obče. Kar tepo šte-vito domačinov je z zanimanjem stedito dogajanjem pretektega teta, ki jih je na fitmski trak posnet tajnik Joško Wrotich. Na tetevizijskem ekranu smo še enkrat spremtjati pohod po Rutah, poslušati besedam vodiča Nečka Taupe, uživati gostoljubnost Mikutove hiče, se seznanjati z zanimivostmi davno pretekhh časov ter še enkrat doživtjali družbo, komaj dobrih štirinajst dni po tistem, umrtega prijatelja, častnega društvenega predsednika Otmarja Simčič, Pojecovega očeta. V nastednjem je bita videti pokušnja mošta v Ločah, pranganje v Rutah, kratek izvte-ček fotktornih večerov ter praznovanje petstote obtetnice rutarske cerkve. Prisrčno je bito tako obujati spomine, gtedati obraze rojakov, ki jih medtem že pokriva gomita - na traku živijo naprej, se pogovarjajo, se smejijo... Zares ti urejeni posnetki predstavljajo pravo dokumentacijo našega živtjenja v tem kraju in so dragoceni spomini bodočim rodovom. Tajnik Joško je za tetošnje teto obtjubit še širše zajeti detovanje in utrip našega živtja v okotici Baškega jezera, še prav posebno se namerava posvetiti originatom s tega področja, kar je nedvomno topto za pozdraviti. S tem bo gotovo mogoče rešiti še nekaj narodnega btaga in izročita pred dokončno pozabo, kamor ga je že dober det izginito. Po tem sprehodu skozi tansko leto so nas pokticati godci z vesetimi vižami zopet nazaj na prag novega. Ob ptesu in v prijetni domačnosti se je izteke) ta. mrzti. zimski večer. Živžav na Hodiškem jezeru Odbhzuindatečsevtchdneh vozijo drsatci na zamrznjeno Hodiško jezero. Debeta tedena ptast pokriva privtačno jezero in gtadka površina nudi najbotjše pogoje vsem, ki pridejo z drsalnimi čevtji, s sankami, z otroci in psi. V nedetjo popotdne se je zbrato prav gotovo nad 2000 tjudi na iedeni površini Hodiškega jezera. Občni zbor SPD „Drabosnjak" na Kostanjah Slovensko prosvetno društvo ..Drabosnjak" na Kostanjah je pretekto nedetjo izvedto svoj redni občni zbor, ki je bit prvič v prostorih društvenega doma, ki tudi nosi ime našega bukovnika. Občnega zbora sta se poteg številnih članov udeležita tudi predstavnika SPZ in KKZ dr. Janko Mahe in dr. Janko Zerzer. V delovnem poročitu je predsednik Janez Lesjak orisat delo društva v zadnji poslovni dobi. Pri tem je bita v ospredju gradnja Drabosnjakovega doma, ki jo je društvo z uspehom zaktjučito in dom na posebni svečanosti izročilo svojemu namenu. Lesjak je povedat, da je s strani članov in prijateljev društva v gradnjo doma bito vloženih nad 1500 delovnih ur; seveda je bilo potrebnih tudi mnogo finančnih sredstev, ki jih je društvo zbrato potom zbiralne akcije, prejeto pa je tudi podpore iz javnih sredstev in centralnih kutturnih organizacij. Poteg doma, je društvo postavito tudi spomenik Andreju Šusterju Dra-bosnjaku. Zato je nekoliko zaostajalo društveno delo, vendar je društvo izvedto svojo letno prireditev za turiste v Vrbi, prireditev „Pika poka pod gogo", ki je bita žeto odmevna. Občni zbor je sklenit spremembo društvenih pravit, k društvu daje status splošne koristnosti, torej večje davčne ugodnosti. Občni zbor je sprejet tudi načrt za bodoče deto, ki bo vsebovalo tradicionalne prireditve, izobraževanje odraslih, večer domačih pripovednikov in drugo. Sogtasno je bit za častnega čtana imenovan dr. Pavle Zabtatnik, ki ima posebne zasluge pri raziskovanju deta A. Š. Drabosnjaka. Občni zbor sta pozdravita predstavnika SPZ m KKZ. Za predsednika je ponovno bit izvoljen Janez Lesjak, za podpredsednika, Hanzi Dragaschnig, za tajnika Ivan Lukan, za blagajnika Joachim Lesjak, v širši odbor pa so bili izvoljeni še Kristian Zeichen, Herman Mačnik, Milan Kupper in Frida Lukan. Silvestrovanje v Borovljah Stovenska prosvetna društva iz Boroveij, Stovenjega Ptajberka, Šentjanža in Set-Kota so tudi ietos priredita na Siivestrovo v boro-veijski občinski hiši tradicionatni ptes v Novo teto. Poteg bogatega srečotova so poskrbeti tudi z poskočno gtasbo, katero je prispevat ansambet „Fantje treh dotin". Po kratkih pozdravnih nagovorih Metchiorja Verdeta in Kristijana Ogrisa je dvorano zajeto dobro vzdušje, tako da so števitni obiskovatci borovctjskega sitvestrovanja z dobro votjo in v prijetni družbi pričakati Novo teto t987. Prireditve ŠENTL1PŠ KONCERT Čas: v nedetjo, 11. januarja 1987, ob 9.30 (po maši) Kraj:vfarnidvoranivŠt.Lipšu Nastopajo: Oktet iz Sodražice na Dolenjskem -vodi Tone Lavrenčič; Ptazniška dekteta - vodi Irena Brežjak; Šenttipški kvintet - vodi Pavet Štern Prireditelj: Farna mtadina v St. Lipšu. BtLČOVS ERtEDRtCH JERINA (oljnate slike) Kraj: Gaterija ..BI" v posojitnici Bilčovs Razstava je odprta do konca januarja 1987 CELOVEC Krščanska kutturna zveza in Narodni svet koroških Stovencev vabita na PODELITEV VtH. T1SCHLERJEVE NAGRADE ZGODOVtNARJt prof. BOGU GRAFENAUERJU v petek, 23. januarja 1987, ob 19.30 uri v Tischterjevi dvorani Slomškovega doma v Cctovcu, 10 -Oktober-StraBe 25 Gtasbeni spored bo obtikovat moški pevski zbor ..Jepa-Baško-jezero" CELOVEC KONCERT DUŠANA KRAJNCA (pozavna) Čas: v petek. 16. januarja 1987, ob 19.30 Kraj: Modestov dom v Celovcu Prireditelj: Krščanska kutturna zveza. Glasbena šola. Slovensko kulturno društvo v Celovcu in Modestov dom. ŠMIHEL SKAPtNOVE ZVtJAČE (Moliere) igra v treh dejanjih Čas: v nedeljo, 18. januarja 1987, ob 14.30 Kraj: farna dvorana v Šmihelu Prireditelj: KPD Šmihel Igrajo: domači igralci CELOVEC Kulturno društvo Pri Joklnu vabi na odprtje razstave del MONfKE KfRCHER „Novosti na papirju" akvareli vsredol4.1.1987ob20.00uri -------Velika puntarija----------- Vabimo vse igratce in statiste „Vetike puntarije" na OGLED V!DEO KASETE in zakusko v sredo 14. L 1987 on 19.00 uri v gostilni Hojnik v Mokrijah. Svojo udeležbo javite tetefonično do torka 13.1.1987 na Slovensko prosvetno zvezo: (04222)51 4300-20. MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 8. januarja 1987 Za 100 dinarjev dobite 2.30 šil. Za 100 dinarjev plačate 3.00 šil. Za 100 tir dobite 0.98 šil. Za 100 tir plačate 1.04 šil. Za 100 mark dobite 695.30 šil. Za 100 mark plačate 711.60 šil. Novoletni koncert SPD „Danica Novi vokalni ansambel SPD ..Danica" je navdušit s svojo kvatiteto. Slovensko prosvetno društvo „Da- lja iz Grebinja Hansa Moserja, tajnica" v Šentvidu v Podjuni že več let nika Zveze slovenskih organizacij dr. prireja novoletni koncert, kije med Marjana Sturma in druge funkcionar-prebivalci v Podjuni osvojil že veliko je. priljubljenost. Tokrat so (4. januarja Predsednik je vsem zaželel srečno 1987) v kulturnem domu Danica v novo leto, izkoristil pa je tudi prilož-Šentprimožu sodelovale domače sku- nost, da se zavhali tistim, ki podpirajo pine, kot gost pa moški pevski zbor društvo moralno in gmotno, zlasti SPD „Vinko Poljanec" iz Škocijana. našim centralnim organizacijam, jav-Predsednik društva, Stanko Wa- nim forumom in drugim. Posebno pa kounig, je ob tej priložnosti med šte- se je zahvalil vsem, ki kulturno delu-vilnim občinstvom pozdravil prijate- jejo in ki skrbijo, da poteka življenje v Rožek - veselo svatovanje Zadnjo soboto preteklega leta sta si v rožeški fari obljubila večno zvestobo dva mlada človeka, ki izhajata iz znanih, narodno zavednih slovenskih družin. Nevesta Margit Lesiak, Postranjakova hči iz Rožeka in ženin Jozej Wutti, Mikulovec iz Rut, Pajev-cov sin iz Ločila. Mladoporočenca sta, kot njihovi starši in svojci, prizadevna in zelo delovna kulturnika odnosno gospodarstvenika ter vsenaokrog priljubljena. Poročno mašo je daroval sorodnik Peter Sticker in za glasbeni okvir sta poskrbela rožeški cerkveni zbor ter moški zbor SPD „Jepa-Baško jezero", čigar odbornik je tudi Jozej. Po opravilu je bila velika gostija v restavraciji Forellenhof v Ledincah s stotimi svati. Tam so novoporočenca proslavili in jima čestitali k življenjski zvezi prijatelji od cerkvenega zbora, SPD ..Markovič" ter društveni moški pevski zbor iz Loč. V kratkih besedah je naslovil predsednik SPD „Jepa-Baško jezero" nekaj resnih misli zakonskemu paru in navzočim svatom. Spomnil je na žrtve Mikulove hiše s posvetilom: Padel je naš zarod -tekla naša kri - prost, da vstane narod -dom, da nam stoji. Dejal je, da iz teh korenin naj črpata mlada gospodarja moč in življenjsko silo v bodočih dneh. Dodal je prvemu posvetilu še svojega z besedami: Vstal je novi zarod - Mikulov dom vzcveti - trd ostal bo narod - ki na njem živi. Mlademu paru še enkrat naše, vse najboljše želje in čestitke. " v Šentprimožu domu brezhibno. Zahvalil pa se je tudi vsem, ki hodijo na prireditve in tistim, ki društvu izražajo svojo simpatijo in zagovarjajo njegovo dejavnost. Seveda je Wakounig poudaril velik kulturni pomen društva, saj po svoje Šentprimožu in občini sploh daje značilno podobo, ljudem pa možnost za kulturno udejstvovanje, zlasti mladini. Čeprav je glasbena dejavnost najmočnejša, je predsednik dejal, da v društvu razvijajo tudi druge oblike kulturnega dela, a so zaradi številčnosti pri zborovskem petju manj opazne, toda tisti, ki vedo zanje, jih tudi cenijo. Koncert je bil lepo doživetje, že zaradi pestrosti sodelujočih in sporeda. Mešani pevski zbor SPD „Dani-ca" je nastopil pod vodstvom Hanzija Kežarja, kateremu pomaga tudi mladi Stanko Polzer; kvalitetno je izvajal skladbe slovenskih in drugih skladateljev. Mladinski (mlajši) zbor sicer vodi Sonja Marko, zaradi bolezni pa je vskočila Astrid Hobel. Ta zbor je zapel štiri skladbe Lenčke Kupper in z njimi navdušil občinstvo. Franc Starc je s škocijanskimi pevci prišel s šopkom slovenskih narodnih in umetnih pesmi in bil nagrajen z burnim aplavzom. Drugi del koncerta je oblikoval vokalni ansambel „Danice" in sicer pod vodstvom Stanka Polcerja. To je bil nov sestav in je nastopil tudi z modernim in mednarodnim sporedom. Ansambel je potom šaljivih verzov predstavila Danica Kežar. Njihov nastop je bil pravo presenečenje, zato sojih tudi poslušalci navdušeno sprejeli. Tudi pop-skupina ZMEDA je nastopila z novim sporedom: tokrat je dodala tudi polke, sicer pa je izvajala svoje skladbe. Novoletni koncert je potekal v zadovoljstvo vseh, zato pa so pri SPD ..Danica" sklenili, da bodo tudi prihodnje leto spet vabili na novoletni koncert. Za njihovo ljubezen do glasbe, smo jim iskreno hvaležni. Bekštanj - seja občinskega odbora Na zadnji občinski seji minulega leta dne 19.12. je bil predložen proračun za leto 1987, ki je bil v višini 75,4 mil. šil. rednega ter 10,6 mil. izrednega bižeja tudi sprejet. Skupna vsota ne dosega višine lanskega leta, to pa delno zato, ker je bila ustanovljena posebna turistična zveza s samostojnim gospodarstvom in lastnim proračunom . Župan inž. Helmut Hatze je v svoji obrazložitvi omenil, da bo občina kljub splošni štednji tudi v prihodnjem letu v stanju dajati gospodarstvu nove impulze. Podprla pa bo prvič z 1 mil. šil. ureditev kolesarskih stez ter s 4,8 mil. šil. skrbela za ureditev obstoječih, odnosno gradnjo novih cest. Delen ugovor je sledil s strani VP ter FPO na nameravano zvišanje živinskega zavarovalnega fonda in krajšanje prispevka za rejo plemenske živine. Za perzonalne stroške je predvidenih 17,8 mil. šil., medtem ko znašajo prispevki za socialne ustanove, šole itd. 16,2 mil. šil., za štiri otroške vrtce v občini še dodatno 3,6 mil. šil. Prav v zvezi s tem ter kot nek celotni prerez občinskega delovanja pa je zastopnik EL Folti Kargl izrazil žalostno dejstvo, da slovenski otroci niso deležni vzgoje v materinem jeziku v enem izmed teh in so tako primorani iskati te izven občinskih meja. S tem, da je izvršeno tudi že ločenje slovensko in nemško govorečih otrok v najmlajših letih, ki v nadaljevanju pogojuje pomanjkanje prijateljskih vezi med temi, kar nikakor ni koristno dobremu sožitju med obema narodoma. Opozoril je tudi še na zapostavljanje v kulturnem pogledu, kjer se na primer turistični urad le nerad (skorajda nič) poslužuje slovenskih tamburašev ali da se v raznih reklamnih publikacijah obstoj in slovenski dejavniki enostavno zamolčijo. Zaključil je z ugotovitvijo, da zadnjih 40 let ni prineslo dosti pozitivnega manjšini in zato pozval vse mandatarje, da skrbijo za složnost v naši občini, naši domovini in se zavzemajo za enakost osnovnih pravic vsakega občana. Tem spravnim besedam pa je sledilo deloma ogorčeno nasprotovanje mandatarjev VP Stauniga in Kof-flerja ter Harnischa s strani SPO. Govor je bil o pretrdih besedah, o taktiki z lomilko in podobno. Edino zastopnik VP Drago Ulbing se je zavzel za mandatarja EL ter opozoril navzoče, da so po rodovniku vsi več ali manj povezani s slovensko tematiko, bodisi po prednikih ali soji sami nekoliko blizu še danes. Dodal je še, da bi morali biti veseli, da je med njimi nekdo, ki se še aktivno zavzema za pravice slovenske narodnosti v občini. Problem dvojezične skupine v enem izmed štirih občinskih otroških vrtcev pa je bil z ozirom na finance (Harnisch SPO) zbrisan z mize, medtem ko je VP menda o tem vendarle dosti razpravljala v svojih vrstah, vlogo EL pa odklonila delno tudi zato, ker le-ta doslej nikoli ni podprla njenih teženj. Skratka vsak izgovor je dober, kadar gre za slovensko narodno skupnost - besede o ohranitvi miru, dobrega medsebojnega sožitja pa ne morejo biti več, kot ena sama pretveza, ki niti ni v skladu z božičnim mirom. Bcri.s Tudor; Rako od žc/je do resmčnosd Bodimo eno po dudo m i/udezH:, a odrunimo svoje /ustne odraze. Srečko Kosovel Ko veo! di/ /etos maja go.st kutu-/on.skid prija te/je c nu .s/oee.sno.stid od pri/iki //. koagre.sa kata/oa.skega jezika, me je seveda prevze/a ve/i-ču.stno.st, s katero so tako od/ast kot /jadje s/avi/i potrditev svoje do/go časa zamkaac samodimosti. Prav tako me je očara/o nurdušenjc sedemdesettisoč m/adid /judi, ki so do/go v Hoč pod Gaadijevimi sto/pi zaneseno s/edi/i /jadijenim pevcem, /n čnti/ sem seveda zadoščenje, da se je predsednik Genera/itat ./ordi Pajo/ zanima/ za težave, ki jid imamo z naciona/isti v Prsta; pa tisto nede/jsko dopo/dne, ko so darce/on-ske od/asti zapr/e prometa po/ ki/o-metra Passeig de Garcia in tako dodi/e čadovito p/estsče za ensemd/e iz ce/e Kata/oni/e, ki so se vž/ved' v ritem sardone na čast vseh orgože-nih jezikov sveta! Vendar po še do/j kot ta eminentni dokaz so/idarnosti, ki je od/jada nove Evrope, kateri dodo prav dos/ej zamo/čani narodi prines/i oznani/o dos/ednega dumu-nizma, me je tiste dni .sprem//u/u zavest, da so Kutu/onci zmog/i tako dnrež/jivo razmerje do zupo.s'iuv//e-nid skapnosti zato, ker so sami v svoji odčestveni viziji naš/i potrditev skapne asode. šestnajst dni namreč, ko/ikor so traja/e akademije in šta-d;jškH srečanja, so di/e v ta edinstveni ekamenizem zajete vse kata-/onske pokrajine, tako predvsem matica v španski državi, tako Bo.s-se//o v jrunco.sk; državi, tako samostojna Andora, tako osam/jena diaspora mesto A/gdera na -Sardiniji. .Saj, in ko sem stopa/po neskončni Diagonali in dne/ s sodo katadnrski izdor Kosove/ovid pesmi La barca d'or, ki mi jo je pred oddodom /ju-deznivo odstopi/ Drago Jančar v uredništvu Matice, sem živo odčuti/, da s/ovenski /judje še/e zadnje čase začenjamo v resnici skrdeii za usodo vsega svojega rodu. Bo/j kot doma sem se tam zavede/, kako do/go smo di/i zag/edani v razredni univerza/i-zem, v univerza/izem tednike in standarda, medtem ko smo zanemarja/; resnico, da smo samo z zve-stodo svoji diti /adko ustvarja/ni de/ tiste jedera/istične jutrišnje Evrope, ki je edina demokratična a/ternativa današnji prev/adi centra/ističnid državni/; mogotcev. /n ko sem tam, na tistid uveni/ud, ki se ti zdi, da pe/jejo na konec sveta, na enem izmed pozdravnid ode-skov, s katerim; so se ponaša/i drogovi darce/onske metropo/e, opazi/ napis, ki je /jadi opozarja/ na pr;ja-te/jstvo dved midjonov po s/ovensko govorečid /udi, sem si zaže/e/, da di s/ovenska repud/ika čimprej naš/a od/iko do/j izrecne potrditve svoje identitete; da di njen status srednjeevropske entitete priše/ vseskozi pra- skupnost, problem pisatelja resnico. vi/no do izraza. .Saj je vendar /ogič-no, da samo v zvestodi prostoru, ki jo je izod/ikova/, /adko odra;:; svojo ekonomsko, po/itično in ku/turno posednost. Zadtevnost tega zgodovinskega trenutka pa danes odčutijo vsi s/ovenski /judje, kjerko/i naj živijo. To se pravi, da gre za zavzetost za tisto kulturno sintezo, za katero se je pred šestimi deset/etji izjav/ja/ Kosove/, ko je razmišlja/ o razčetrte-nju s/ovenskega te/esa. Da, a do take sinteze ne do mog/o priti drez odprave nazorskid zamejenosti, drez dia/ogičnega p/uru/izmu, drez novega poudarjanja zgodovinskega spomina, ki do edini /adko m/adim generacijam omogoči/ nada/jevanje izroči/a v sog/asju z razvojnimi potredami časa. Tako sem čuti/ in že/e/ na darce-/onskid u/icad, tako tudi potem, ko so nam na danketu za /200 povad-/jencev v srednjeveški /adjede/nici pripravi/;' ce/o menu /z jedi iz matične in ne-matične Kata/omje. Tedaj sem na tidem že/e/, da di do v-ses/ovenske renesanse v resnici pri-š/o in da di d;7a takrat tista s/ovenska agape naše potrdi/o za jutrišnji dan. Od začetku /eta, ki se napoveduje, zdaj tedanje že/je podoživ/jam in jid posredujem vsem, ki /adko pr;po-morejo, da postanejo resničnost. Andrej Kokot; Rad d/ vrd Karavank zavriska/ na ode strani /Vovo/etno ^os/anico naj vam napišem? To vendar počnejo ve/iki možje, možje, ki imajo vp/iv, /judje, ki stoji/o sredi dogajanj, ki imajo v rokad od/ast, s katero krojijo našo usodo. Ta je vendar spoddudno, če pisate/jevi desedi pripisujete /epo ve/javo. Tudi zame v tejprok/eti osa- me/osti, ki me s svojo resničnostjo de/a še manjšega, kot sem. Zato taka iskra spoddude v dipu ugasne, in m; ni več do piša;;ja /epid zvenečid desed, zavitid v nas/o v ,,/VOVO-EET/VE POSTA N/CE". Kako naj dajem popotnico za prestop iz starega v novo /eto, ko me stiska v go/-tancu, da komaj še didam, in sam ne vem, kam s svojo dreznpnostjo, s katero se soočam iz dneva v dan? -Saj dom zasenči/ še tisto trodico upanja vnekaj/epšega, tistega, karsiže/imo v ted prazničnid dned. -Skušnja iztekajočega se /eta mi ne dopušča prestopiti okvir svoje majdnosti, katere resničnost je iz /eta v /eto do/j kruta. Pretežko je dreme, da di se dvigni/ in pokuka/ naprej, kaj še/e, da d; napisa/ kaj spoddudnega, opogumljajočega. Pa di kaj takega rad stori/, iz srca rad/ Kad di sp/eza/ na najvišji vrd Karavank in zavriska/ na ode strani, poveda/, kako sem srečen, presrečen, ker so sk/cm/i, da ne dodo uniči/; skupne dvojezične šo/e na Koroškem, da dodo prepovedn/i vse, kar nasprotuje razvoju naše narodne skupnosti, da dodo odpravi/; komp/ek.s ..ogroženosti" močnejšega in da do našo deže/o prev-ze/a vizija enakopravnosti. /Vapisa/ d; pesem //va/nico, tako, ki di izzvene/a kot dimna, s katero se prisega zvestoda in ki izpoveduje, da tisto, kar govorijo po/itiki, postaja resničnost. .. Joj, zaše/ sem, zapade/ sem nespododnim mis/im odkrivanja raja na zem/ji. Moj pose/ pa je odkrivanje vsakdanjik reči, preganjat; /až in krivico - in dva/ežen sem, da to smem početi, čeprav jem/je vo/jo, moč in vero v pravičnost, in je naporno sizifovsko potenje. Zato upam, da ne dom popo/noma oto-pe/, da dom še to/ke/ na ok/ep Uredništvo zap/ankanosti, zapostav/jenosti in pozade, dd mi ne do dana deseda /e od takid svečanid trenutkid, da dom kdaj /adko spregovori/ tudi o drod-nid, a zame pomemdnid rečed. A vseeno upam - in že/im, da dom v pridodnje oddan z večč/ovečnosti, več srčne ku/ture in manj čnsiid/ep-nid odrazov in domiš/jnvid dude. -Stvarnost, ki do z nami š/a tudi v novi čas, od nas terja tovarištvo, iskrenost, skromnost in /judezen do svoje - materine desede, odpoved /akomnosti, ki postav/ja od stran vse dodro v č/oveku in dromi odčutek za skupnost. Kad di srečava/ //udi, ki pridajajo z onstran tostran meje, takid s Prešernom in Cankarjem v srcu in ne takid, ki kakor smešne jigure s p/a-stičnimi vrečkami - kot v dur/eski -tekajo od marketa do marketa in se s s/ado vestjo vračajo v svojo domovino. Kad d; sreča/ pesnike, pisate/je, po/itike, de/avce in kmete, take s Korotanom v srcu, take, ki vedo, kaj nas druži, ki poznajo našo zgodovino. Sam d; tudi rad večkrat še/ v kraje matične deže/e, ne z misdjo „daj in varuj", ampak s često č/ove-ško potredo, da od d/izu spoznam ku/turn; utr;p matičnega naroda, ki je za pisate/jn na rodu dogajanja ve/ikega pomena. .Že/e/ di, da di vsem prijate/jem sti- sni/ roko, zak/ica/ srečno /9S7/ in poveda/, da dom še poče/ to, kar drugim ni po vo/ji: dram/ dom svojo desedo in svojo trmo. Če do š/o samo to, do že mnogo. /van Potrč; P;s;;te/jev;; deseda /n zadušljiv; dan To, kar ste napisa/; o tej to/iko počaščeni pisate/jski desedi, se že samo po sedi dere kot novo/etna pos/anica - vendar pa, kar se mene tiče, z njo, s to pisnte/jsko desedo, nisem tako zvišeno zadovo/jen, ce/o vedno manj sem zadovo/jen. Bo/j in do/j živimo v času, ko je to (pa recimo do včerajšnjega dne j tako zvišeno pisnte/jsko desedo zače/ prep/av/jnti naš kdaj tako prazni in kdaj tak zuduš/jivi dan - saj vse prema/o pove, prema/o zaživi, vse predudo postaja sama sedi pog/avitni namen in dkratipos/ednje izmiš/jevHHO razodetje. Esepredudo in preditro se gremo /iteraturo, /ite-raturo, ki je komaj kdaj še pododa a/; vsaj odsev naše do/ečine a/; radosti, ki jo sami začutimo, a/; pa jo začutimo s svojim a/i z našim svetom. Gre za resnico, za tisto resnico, ki jo pisate/j iz svoje najg/od/je nuje izpoveduje. -S'e pravi, da gre za pisnte/jsko resnico, ki pa to/ikokraf tudi zaže/ena ni, naj nos; njegova družda še tako pravičniško, še tako svetniško a/i karizmatično od/ičje. /n tako danes, ko grem že proti koncu s svojim pisate/jevunjem, morem in že smem povedati, kako je di/ v nekem, in to že v zgodnjem povojnem času, v neki naši prvodifni socia/istični zagnanost/, ko sem za kratek čas ce/o preneda/ s pisanjem, da, kako je d;7 zame kot pisate/jn najčudovitejši tisti dan, ko sem do zadnjik v/aken svoje pameti dogna/ in se zavede/, kako mi je znenada najdragocenejše, spoznanje, do katerega sem se dokopa/, kako je kdaj d;7o in kako do tudi jutri z nami pi,SHte//i v vsaki druždi, enako - vedno do največ ve/ja/a tista pisnte/jskn deseda, ki do pisateljsko resnico svojsko in doživeto izpričevala. /n tako naj do pos/ej to moje tako trpko in tako do pos/ednje desede ZHod/jud/jeno a/i zapriseženo pisateljsko spoznanje tokrat tudi novoletna poslanica vsem, ki jim do š/o pri pisateljevi desedi vedno za njegovo z radostjo in z muko, da, kdaj tudi z lastno krvjo izpričevano pisateljsko resnico. Pisateljeva beseda za novo ieto Uredništvo Književnih listov (priloge Dela) je povabilo slovenske pisatelje, da ob prestopu iz starega v novo leto napišejo novoletno poslanico. Vabilu seje odzvalo lepo število pisateljev z vsega slovenskega kulturnega prostora - tudi iz zamejstva. Odločili smo se, da prispevke treh avtorjev ponatisnemo v našem listu, ker menimo, da so njihove misli pomembne tudi za naše bralce, saj govorijo o aktualnih rečeh, ki zadevajo narodne v našem času in njegovem poslanstvu: razkrivati laži in braniti Stran za m!ade bratce „Živali preganjajo lovca" - Poslikana četnica čebeljega panja (Koroška, 1906). Poslikane panjske čelnice so slovenska posebnost. Slikali so jih od sredine 18. stoletja do začetka 20. stoletja. . Kmalu jih bo Slovenska prosvetna zveza razstavljala v Kulturnem domu na Radišah. Liti Novy: tu na ledu sredi snega Tu na ledu sredi snega se na Urško goska krega: „Kaj podita nas iz hleva sredi zimskega si dneva? Zdi se sneg ti pašna trava? Mar naj kdo po tedu ptava? Pa čeprav bo drugič zgaga, s tabo več ne grem od praga! Giga gaga g'ga gaga! Ilustrirala: Marija Vogetnik Jager gre na jago u to globoko drago, hoj-li! hoj-lo! oj, zajček dober bo! Medved' so ga dobili, so ga na tla pobili, hoj-li! hoj-lo! zdaj jagra več ne bo! So zajci se smejali, k' so jagra pokop'vali, hoj-li! hoj-lo! zdaj jagra več ne bo! Lisica je plesala, k' je jagra pokop'vala, hoj-li! hoj-lo! zdaj jagra več ne bo! Medved se je tresel, k' je križ pred jagrom nesel, hoj-li! hoj-lo! zdaj jagra več ne bo! Volk je pa zatulil, ker je pogreb zamudil, hoj-li! hoj-lo! zdaj jagra več ne bo! Žerjavi in jerebi so bili pri pogrebi, hoj-li! hoj-lo! zdaj jagra več ne bo! Kaj se dogaja v pekami MIŠMAŠ? Na koncu vasi je stala velika, nizka hiša z napisom: PEKARNA MIŠMAŠ. Pod hišo je tekel živahen potok, ob potoku je stal mlin, ki je mlel moko za pekarno. Mišmaš je bil majhen možiček z dolgimi črnimi brki, ki so bili videti kot dva mišja repka, in imel je bleščeče se črne oči, podobne mišjim. Bil je tako majhne postave in tako navihano je gledal, da so mnogi vaščani trdili o njem, daje škrat-in čisto mogoče je to tudi zares bil. Pekel je pa tako dober kruh, tako hrustljave rogljičke, tako dišeče piškote, da so kupci prihajali k njemu iz vseh sosednjih vasi. Mišmaš je že navsezgodaj zjutraj stal za prodajnim pultom, pred pekarno pa se je vila dolga vrsta ljudi, ki so cedili sline - tako lepo je dišalo iz pekarne. „Kako to, da nimate nobenega pomočnika? Saj vendar ne morete vsega speči sami, gospod Mišmaš!" so spraševali ljudje. Mišmaš je samo pomigal z brki, navihano pogledal, odgovoril pa ni. Mišmaš sploh ni veliko govoril. Samo včasih, kadar je kdo s polnimi usti kruha zamomljal: „Joj, kako je ta kruh dober, gospod Mišmaš!" - Samo takrat je Mišmašu pod brki zaigral nasmeh, in če je bil prav posebno dobre volje, je zamrmral: „Bogžegnaj." Zvečer, ko so ljudje po hišah zaspali, so se Mišmašu živo zaiskrile oči, vzel je leščerbo in se odpravil po strmih stopnicah v klet. Z velikim ključem je odklenil težka, škripajoča vrata in stopil v podzemno dvorano. Tu so ob stenah iz rezanega kamna stale visoke police, na njih pa vreče z moko, zdrobom, soljo in sladkorjem, malo dalje so stali veliki vrči smetane in mleka, zavitki kvasa vseh vrst in vrečice testa, zadaj pa je žarela stara krušna peč. Mišmaš je za seboj zapahnil vrata, se ozrl okoli sebe in glasno tlesknil s prsti. /z z6;Ae M/adbMke kn/tge, urednik Mko Grafenauer, dustr;-ra/a a; oprenrda Mari/a Luci/n .Stu/nea; oMkova/a L/nUn Zagorski. !n zdaj so se iz vseh kotov usule trume mišk: bele, sive, črne in rumene. Zbrale so se v krog, dvignile so glavice in čakale. Mišmaš je pomigal z brki. „Najprej domač črn kruh," je ukazal. V hipu so se vse črne miške razbežale po dvorani. Ene so prinašale vreče s črno moko in jo vsipale v korito, druge so postavljale kvas, tretje so razpihovale ogenj, četrte so nosile kumino, sol in vodo. Mišmaš je stopit h koritu, povohal, zmigal z brki in tlesknil s prsti. (me miške so si bliskovito osnažile tačice in se postavile na rob korita. Urno so začele mesiti testo, tisoč črnih mišk, tisoč črnih tačic, tefete - tefete! Testo je postajalo lepo gladko. Mišmaš je tlesknil s prsti, miške so nehale mesiti, pokrile so testo s platnenim prtom in se postavile k steni. „Polbeli kruh!" je ukazal Mišmaš. Sive miške so se zapodile po dvorani, prinesle so belo moko, črno moko, kvas, sol, vodo -zbrale so se na robu korita in bliskovito - tifiti-taf, tifiti-taf -zamesile polbelo testo, ga pokrile s prtom in se umaknile k steni. „Koruzni kruh!" je zaklical Mišmaš. Svetlana Makarovič Slonček športnik Izšto v zbirki PEDENJPED - Zatožita Mladinska knjiga - Uredit Niko Grafenauer - Itustrirala Lidija Osterc. - Kolovrat Bo/j če bo pr/dna pozmir' pred/ca, J//'e bo rož//a/a pod pa/ccm pedca. Pregovor, ki je danes že pozabljen, kaže, koliko je še v preteklem stoletju pomenilo delo slovenskih žena in deklet pri kolovratu. Predle so v dolgih zimskih večerih pozno v noč, saj je bilo treba spresti laneno in volneno prejo za obleko, za spodnje in za posteljno perilo Večkrat so se v eni izbi zbrale predice iz več sosednjm hiš. Med prejo so pele in si pripovedovale zgodbe in šale, da jim je šlo delo laže od rok. In da jim ni bilo dolgčas, so se jim včasih pridružili še fantje. V minulem stoletju je imela vsaka kmetija vsaj enega, če ne kar več kolovratov. Kolovrat je bil nepogrešljiv del bale, ki gaje nevesta pripeljala na ženinov dom. Bolj revne so se morale zadovoljiti s preprostejšimi, premožnejše pa so si privoščile bogato okrašene. Najlepši del je bila izrezljana preslica. Dekletom so jih v znak ljubezni in za spomin rezljali njihovi fantje. Zato se preslice po okraskih zelo razlikujejo med seboj. Vsaka posebej kaže, koliko je bil spreten fant, ki jo je rezljal, in koliko se mu je zdelo vredno potruditi se za dekleta. Predle so žene tako, da so s spretnimi prsti sukale predivo s kodelje v nit. Napredena nit se je neprestano vrtela in se navijala na motovilo kolovrata. Motovilo pa je enakomerno obračalo kolo, ki ga je predica poganjala z nožnim pedalom. Spretnejša ko je bila, tanjša in bolj enakomerna je bila spredena nit. Danes so redka dekleta, ki bi še znala presti. Kolovrati, kolikor jih je še, se pozabljeni praše na kmečkih podstrešjih. Se večjih boste nemara našli v sodobnih stanovanjih, kjer samevajo po kotih le za okras. fz stikanice ..Kmečka abeceda" (dr. Marija Makarovič) - Zbirka PELIKAN, Miadinska knjiga (1979) - Ureja Niko Grafenauer -Itustrirala in opremita Lidija Osterc. LJUBLJANA Petek, 9. 1.: 9.00 Poročila - 10.00 Po belih in črnih tipkah -15.55 Mozaik - 17.25 Poročila -17.30 H. Ch. Andersen: Kresilo -17.45 Z vrha -18.15 Izkušnje in preizkušnje -18.45 Risanka - 19.00 Obzornik - jezikovni utrinki - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vdove - 20.55 Novi Pacifik - 21.55 Jazz na ekranu - 22.30 Dnevnik-22.45 Igran: film. Sobota, 10.1.: 8.00 Poročila - 8.05 Čiv čiv, še dolgo bom živ - 8.20 Slovenske ljudske pravljice - 8.45 O. Župančič - N. Grafenauer: Abeceda na polju in v gozdu - 8.55 H. Ch. Andersen: Kresilo - 9.10 Smogovci - 9.40 Kačji ris -9.55 Ritem - 15.15 Rokomet - 16.35 Da ne bi bolelo -16.55 Poročila -17.00 Košarka -18.25 Na zvezi -18.45 Risanka -19.00 Danes: Knjiga - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 19.50 Zrcalo tedna-20.15 Igrani film -23.50 Nočni spored. Nedelja, 11.1.: 8.10 Poročila - 8.15 Živ žav -9.10 Lutkovna oddaja - 9.20 Svetovni pokal v smučanju - slalom (ženske), prenos 1. teka - 10.15 Z vrha -10.55 Svetovni pokal v smučanju - superveleslalom (moški) - 11.50 Svetovni pokal v smučanju - slalom (ženske), prenos 2. teka -12.30 Šopek domačih -13.00 Poročila -13.05 Show express-13.40 Pearl- 15.15 Slovenci v zamejstvu - 15.45 Točno opoldne, VESTNIK Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraHe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraHe 16 Telefon (0 42 22) 51 43 00-30 (Rado Janežič) 31 (Lubo Urbajs) 32 (Andrej Kokot) 33 (Vinko Wieser) Teleks 42 20 86sndk a Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 2500 dinarjev. ameriški film - 17.05 Televizija zvezd - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: kino - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 Pisma: kako postati šef - 20.45 Onkraj smučišč, nemški kratki film - 21.15 Športni pregled -21.45 Poročila. Ponedeljek, 12. 1.: 9.00 Zrcalo tedna - 9.20 Pogled na Jemen, dokumentarna oddaja - 16.20 Teletekst - 16.25 Mozaik - 17.10 Poročila - 17.15 čiv, čiv, še dolgo bom živ - 17.30 Ne daj se, Floki -18.00 Otroški festival v Ankari - 18.45 Risanka - 19.00 Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 Dragulj v kroni - 20.55 Aktualno - 21.35 Dnevnik - 21.50 Plesalec. Torek, 13.1.: 9.55 Svetovni pokal v smučanju-veleslalom (moški), prenos 1. teka - 10.55 Poklicno usmerjanje -11.55 Jezikovni utrinki - 13.20 Svetovni pokal v smučanju - veleslalom (moški), prenos 2. teka -15.15 Mozaik -16.25 Svetovni pokal v smučanju - veleslalom (moški) -17.25 Poročila -17.30 Zgodba o slikanici - 17.55 Periskop - 18.45 Risanka - 19.00 Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 Denis Poniž - Iztok Tory: Lili Novy -pesnica dveh svetov, drama - 20.45 Integrali - 21.25 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik. Sreda, 14. 1.: 9.00 T. Partljič: Ščuke pa ni, ščuke pa ne - 9.50 Mostovi - Hidak - 15.45 Teletekst - 16.00 Mozaik - 17.20 Poročila - 17.25 Slovenske ljudske pravljice - 17.45 D. Zajc: Abecedarija, predstava Slovenskega mladinskega gledališča - 18.15 Razvoj satelitske TV - Industrija sreče - 18.45 Risanka - 19.00 Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 Priznanje, francoski film - 22.20 Dnevnik - 22.35 Vse mine, tudi ljubezen. Poročila - 17.35 Mali ljudje - 17.50 Želeli ste, poglejte! - 18.15 Potrošniška porota - 18.35 Turistični kažipot - 18.45 Risanka - 19.00 Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 Tednik-21.05 Mansfieldski park-21.55 Dnevnik-22.10 Ljubezen, slovenski film. AVST RiJ A 1 Petek, 9. 1.: 9.00 Poročila -9.05 Rdeči panter - 9.30 Ruščina - 10.00 Šolska TV - 10.30 Tarzan, kralj džungle - 12.10 Poročila in ozadja - 13.20 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke — 16.55 Mini-čVS — 17.05 Captain Future - 17.30 Prerijski Indijanci - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Nerešeni akti xy-21.15 Nick Knat-terton - 21.25 To so bili časi - 22.10 Hecate -0.00 Video art - 0.25 I am a hotel - 0.55 Poročila. Sobota, 10.1.:9.00 Poročila-9.05 Angleščina - 9.35 Francoščina - 10.05 Ruščina - 10.35 Poljski zajec -10.50 Schvvarzenberg: Smuk za ženske - 11.55 Šport - 13.00 Poročita - 14.30 Skrivnost zdravnice - 16.00 Nils Holgersson - 16.25 Halo Spencer! -16.55 Mini-ČVS -17.05 Risanje - slikanje - oblikovanje - 17.30 Na pomoč, mi bomo odrasli - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Dva x sedem -18.25 Veselo v soboto -18.50 Kaplan August Paterno odgovarja-19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske - 19.30 Čas v sliki in šport - 20.15 Sanjska ladja - 21.50 Voščila - 22.50 Wood-stock -1.05 Poročila. Četrtek, 15.1.: 9.00 Naši olimpijci: Alpski smu- Nedelja, 11.1.: 9.20 Mellau: slalom za ženske-čarji - 16.20 Teletekst - 16.35 Mozaik - 17.30 10.10 Colorado - 10.55 Ura tiska -11.55 Mel- SLOVENSKE ODDAJE AVSTRIJSKEGA RAD!A VSAK DAN OD 18.10 -19.00 Petek, 9.1.: Koroški avtorji: Janko Ferk Sobota, 10.1.: Duhovni nagovor (žpk. Lovro Kašelj) Voščila (D. Urschitz) Nedelja, 11.1Za našo vas Ponedeljek, 12.1.: Mladi v Globasnici Torek, 13.1.: Mladinska oddaja (Fr. Krištof) Sreda, 14.1.: Zvočno pismo iz Ljubljane Četrtek, 15.1.: Rož, Podjuna, Žila lau: slalom za ženske - 12.35 Garmisch: super G za moške -14.30 Rdeči panter-16.20 Sveto pismo - pripovedovano za otroke -16.25 Aliče v čudežni deželi -16.50 Cesarjeve nove obleke - 17.20 Risanka - 17.35 Prometni klub za otroke - 17.40 Klub seniorjev - 18.25 Poglej in ugani -18.30 Mi -18.50 6 iz 45 -19.00 Slike iz Avstrije -19.25 Govori župnik dr. Martin Bolz- 19.30 Čas v sliki in šport - 20.15 A star is bom -22.35 Renesansa peči - 23.05 Nočni studio -0.10 Poročila. Ponedeljek, 12.1.: 9.00 Poročila-9.05 Indija, čudovita dežela živali - 9.30 Prosim k mizi - 10.00 Šolska TV -10.30 Skrivnost zdravnice - 12.00 Belo zlato - ledeniški led -13.00 Poročila -16.30 Za predšolske otroke -16.55 Mini-ČVS - 17.05 Miki in Donaldova predstava - 17.30 T uje dežele - novi prijatelji -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Stike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Ponedeljski šport - 21.08 Kuharski mojstri - 21.15 Miami vice - 22.05 Džungelburger -22.50 Poročila. Torek, 13. 1.: 9.00 Poročila - 9.05 Indija, čudežna dežela živali - 9.30 Angleščina -10.00 Šolska TV -10.30 Lov na dr. Sheeferja -12.10 Ponedeljski šport - 13.00 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Čebelica Maja -17.30 Oddaja z miško -17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Inozemski report - 21.08 Poglej in ugani - 21.15 V najboljši družbi - 22.00 Glasbena scena 87 - 22.45 Leva božja roka - 0.10 Poročila. Sreda, 14. 1.: 9.00 Poročila - 9.05 Čudežni živalski svet Indije - 9.30 Francoščina - 10.00 Šolska TV - 10.30 Rdeči panter - 12.20 Inozemski report - 13.10 Poročila — 16.30 Govornik iz trebuha -16.55 Mini-ČVS-17.05 Perrine - 17.30 Thomas & senior - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske -19.30 čas v sliki - 20.15 James Bond 007 - v tajni službi njenega visočanstva - 22.25 Babenberžani v Avstriji - 0.00 Poročila. Četrtek, 15. 1.: 9.00 Poročila - 9.05 Čudežni živalski svet Indije - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Šolska TV - 10.30 Marx Brothers v operi - 12.00 Evropska naveza -12.15 Klub seniorjev - 13.00 Poročita - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Grisu, mali zmaj -17.30 Black beauty -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Dalli, dalli - 21.151 -2-X - 22.20 Babenberžani v Avstriji - 0.00 Poročila. AVSTRIJA 2 Petek, 9.1.: 16.30 Dolga pot v Aliče Springs -17.15 Prvi ljudje - 18.00 Tedenski pregled - 18.30 Knight Rider- 19.15 Takrat - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Tashigang -21.15 Čas v sliki -21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Šport - 22.15 Timerider - pustolovščina Lylea Swanna -23.45 Smileyevi ljudje - 0.45 Nerešeni akti xy -0.50 Poročila. Sobota, 10. 1.: 14.45 Tosca - 16.55 Takrat - 17.00 Ljuba družina - 17.45 Kdo me hoče? - 18.00 Panoptikum -18.00 Šport -19.00 Trailer - 19.30 Čas v sliki - 19.55 Novo v znanosti - 20.15 Lovite dr. Sheeferja-21.55 Šport-22.30 Damavjezeru 2.'0 Poročila. Nedelja, 11. 1.: 9.00 Poročila - 9.05 Tom & Jerry - 9.20 Key Largo -11.00 ORF stereo koncert - 15.00 Športni popoldan - 16.55 Ljubite klasiko? - 17.40 Bang!! -18.25 Poglej in ugani -18.30 Okay-19.25 Takrat -19.30 Cas v sliki - 19.50 Primer za ljudskega odvetnika -20.15 Kraj zločina - 21.50 Dinastija - Dneverski klan - 22.25 Sedem dni športa - 22.55 Helmuth Ril-ling: cerkveni glasbenik Johann Sebastian Bach - 23.55 Poročila. Ponedeljek, 12.1.: 17.30 Fizika -18.00 Cesta LindenstraOe - 18.30 Knight Rider - 19.15 Takrat - Kdo nudi več -19.30 Čas v sliki - 20.15 Moselbruck - 21.08 Kuharski mojstri - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Šiling - 22.05 Marx Brothersi v operi - 23.35 Smi-leyevi ljudje - 0.35 Poročila. Torek, 13.1.: 17.00 Šolska TV -17.30 Orientacija -18.00 Adelboden: veleslalom za moške - 18.30 Knight Rider - 19.15 Takrat - Kdo nudi več - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kaj sem jaz? -21.08 Poglej in ugani-21.15 Čas v sliki-21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Klub 2 in poročila. Sreda, 14.1.: 17.00 Moje, tvoje, naše okolje - 17.30 Dežela in ljudje -18.00 Poznana divjina - 18.30 Knight Rider - 19.15 Takrat - Kdo nudi več? -19.30 Čas v sliki - 20.15 Ob štirih zjutraj se začne dan - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Skrivnost Samarre - 22.30 Raztrgana žena - 0.05 Poročila. Četrtek, 15. 1.: 17.30 Skrivnost Seegraswie-sen -18.00 Tu sem jaz človek... -18.30 Knight Rider - 19.15 Takrat - Kdo nudi več? - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Poročila in ozadja - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.50 Klub 2 in poročila. Uspehi in naioge slovenskega športa - Pogied na dosežke lanskega leta in na pričakovanja za leto 1987 Izredni dosežki in prireditve velikega organizacijskega značaja so oblikovali pretekio športno teto koroških Siovencev. S ponosom je Siovenska športna zveza s pomočjo športnih novinarjev slovenske oddaje avstrijskega radia, Slovenskega vestnika in Našega tednika častita ob koncu teta v Železni Kapli najvidnejše športnike teta 1986 in ekipe z izrednimi dosežki. S tem izborom je bit navsezadnje dan tudi neke vrste pregted bogatega in uspešnega detovanja koroških Stovencev na športnem terenu. Narod se pri ovrednotenju našega športa vedno botj zaveda, kakšno vtogo ima in kakšen prispevek daje šport v vsestranskem razvoju koroških Stovencev. In tako bi morati častiti vse ostate športnike širom dvojezičnega ozemtja na Koroškem, ki nosijo teden za tednom stovensko besedo v športne arene in pokažejo, da stovenska govorica ni nič manj zanimiva, srčna, tjubeznjiva, kutturna in tepa, kot jezik večinskega naroda ati drugi jeziki. Izbranih deset športnikov je Stovenska športna zveza stavita na podtagi svetovnih, evropskih, avstrijskih in koroških rezuttatov, s tem pa je Stovenska športna zveza simbotično stavita tudi vse ostate športnike. Z ieve na desno: Justin Po!anšek, Jurij Deisinger. Marjan Vetik, Danijeia Karničar. Avgust Serajnik, Franci Wieser, Bojan Križaj (častni gost ob podeiitvi priznanj), Joži Hribah, Daniio Prusnik (predstavnika SŠZ). Z razgtasitvijo najboljših športnikov in športnic ter ekip hočemo pokazati stovenski in širši javnosti, da tahko goji tudi majhen zatiran narod vrhunski šport in dosega zavidtjive rezuitate. Kdo bi si bi! mistii ob ustanavijanju prvih naših športnih društev, da bo zastoveia majhna siovenska vas Zahomc na Ziiji s svojimi športniki po vsem svetu, da bodo posegati športniki siovenskih in dvojezičnih društev v Rožu in Podjuni po najvidnejših mestih na Koroškem in v Avstriji. Slovenski atletski klub, Športno društvo Zahomc, Športno društvo Sele, Športno društvo Šentjanž, Športni klub Dob/Aich ... so vzgojili vrsto izrednih tekmovalcev ali izoblikovali vrhunsko ekipo - in tako so se izkazali kot dobri športniki in hkrati kot dobri prijatelji. Zavedati se moramo vloge, ki jo izpolnjujejo naši športniki. S svojimi nastopi na prvenstvih koroških in avstrijskih strokovnih zvez in z dosežki so posredniki pri ustvarjanju klime medsebojnega spoštovanja in razumevanja med tako različnimi svetovi na Koroškem. Izbrani športniki so resnično dosegli takšne športne rezultate, da jih upravičeno imenujemo športnike leta 1986. Izbrane ekipe pa so posegle v organizacijskem ali tekmovalnem oziru v sam avstrijski vrh. Tega se je žirija za izbor najboljših športnikov in ekip zavedala. Pomembno delo funkcionarjev Uspehi posameznikov in ekip pa so tudi uspehi funkcionarjev in odbornikov. Zato pri vsej evforiji nad dosežki moštev in posameznih športnikov in športnic ne smemo pozabiti na vrsto tistih ljudi, ki stoje po popularnosti za športniki, a je njihovo delo neprecenljiv doprinos k dosežkom in pri razvoju športa sploh. Tu mislim na vse tiste telesnokul-turnc delavce in funkcionarje, ki dan za dnem v svojem prostem času, s svojim organizacijskim delom, idealizmom in ljubeznijo do športa pripravljajo športnikom teren za nemoteno udejstvovanje in za odlične rezultate. Treba je izreči tem neutrudnim, dolgoletnim športnim sodelavcem priznanje in zahvalo! Posebej še tistim, ki so se prav s svojim delom vpisali med pionirje slovenskega športa na Koroškem: tak je npr. trener svetovnoznanih skakalcev iz Zahomca Franci Wiegele, tak je njegov brat dr. Janko Wiegele, ki je že od vsega začetka predsednik Športnega društva Zahomc, tak pa je tudi ustanovitelj in dolgoletni predsednik Slovenskega planinskega društva Celovec Lubo Urbajs. Kaj nas čaka leta 1987? V letu 1987 se bomo morali posvetiti tudi še drugim nalogam. saj ne bo zadostovalo samo doseganje rezultatov. Čakajo nas naloge, ki smo si jih zastavili tudi v pogovoru z zastopniki naših športnih društev na posvetu o slovenskem športu, začetka decembra 1986: - izgradnja dveh skakalnic v Železni Kapli (SŠk Obir) - iskanje lastnega nogometnega igrišča (domicil za SAK) - iskanje novih denarnih virov, namenjenih za šport - razvoj novih športnih disciplin (športno streljanje, dekliška košarka,...) - šolanje trenerskega in funkcionarskega kadra. K razmišljanju o že doseženih izidih v letu 1986 in o željah za leto 1987 pa bi rad dodal še to, da razvoj v naših društvih ne bi bil tako hiter in uspešen, če ne bi bilo denarnih podpor s strani posameznikov, firm in organizacij. Vsem se je treba iskreno zahvaliti. Dolžni pa smo tudi, da se vsem športnikom in funkcionarjem zahvalimo tudi za željo, da bi le ti navduševali s svojimi športnimi dosežki oziroma organizacijskimi uspehi in s svojim trudom vse ostale športnike in funkcionarje širom dvojezičnega ozemlja na Koroškem. Na zdravo in uspešno 1987. leto! Danilo Prusnik, predsednik SŠZ Na ptesu SAK je bi! med častnimi gosti tudi Bojan Križaj, ki se na našem posnetku pogovarja z tvom Zorčičem (predsenik ZTKO Stovenije, čisto ievo) njegovo soprogo in Danitom Prusnikom. Novoletni namiznoteniški turnir: Rekordna udeležba in presenetljivi izidi Letošnji mednarodni namiznoteniški turnir, ki sta ga priredita pod pokroviteljstvom Siovenske športne zveze HSG Seie/ZeH in NTK Ceiovec v Mladinskem domu SŠD, je po kvaliteti in po odmevnosti presege) vse predhodne turnirje. Že samo rekordno šte-viio nad 160 udetežencev je zgovoren dokaz za priijubijenost tega turnirja, udeiežba visokokakovostnih igralcev in igraik pa je daia turnirju ponovno pečat najbotjšega turnirja na Koroškem in enega izmed najboljših v Avstriji spioh. Kaj čuda, ko pa so se vpisati med zmagovatce npr. Stobodan Grujič (šte-vitka 3 v Evropi pri šotarjih) ati pa Edo Vecko (svetovni prvak 1986 pri veteranih), ati pa Zoran Primorac (števitka 2 v Jugostavi-ji, v Evropi pa med najbotjšimi 20),... To tisto bi tahko še nadatjevati, toda zabetežimo morda te še to, da so na tetošnjem turnirju sodetovati poteg Avstrijcev in Jugostovanov tudi nizozemski reprezentančni igratci, izmed katerih je Hans den Boer odnese) Primorac (spredaj) — Urh. zmago v tekmovanju skupine C, se pravi med igratci dežetnih tig. Kako močni igratci so sodetovati v posameznih razredih je razvidno tudi iz tega, da je tako pri ženskah, kakor tudi pri mtadincih in v skupini C izpade) favorit že v prvih kotih. Kakor Robert Smrekar, ki ni znat obraniti, nastova prvaka pri mtadincih, tako je Bojan Rak podteget v skupini C že kar v svoji tretji igri, prav tako pa tudi Andreja Urh-Ojsteršek ni uspeta in je morata prepustiti zmago svoji sestri Vesni. V skupini G, v kateri so smeti sodetovati te igratci, ki igrajo v spodnjih treh razredih koroškega prvenstva, pa je čisto tako, kot je bito pričakovati, zmagat tegionar pri DSG Sete Tone Novak, ki je v finatu nadigrat klubskega kotega Toneta Korenjaka. Najbotjši Korošec je postat igratec SŠK Obir Zdravko Smrtnik, ki je v igri za tretje mesto premagat igratca moštva Ketag Maria Fertiča. V okviru mednarodnega novotet-nega turnirja pa je tetos prišto prvič tudi do primerjatne tekme med Koroško in Stovenijo. In sicer so se pomeriti koroški juniorji z mtadinci iz Sto-venije. In čeprav so pri Korošcih igrati izkušeni igratci (Handter in Grud igrata v avstrijski državni tigi B, Rogatschnig pa v deželni tigi), proti mtadincem iz Stovenije niso imeti izgtedov. Koroška je zgubita primerjalno tekmo s 6:1, za edino točko domačinov pa je poskrbet Grud. Tudi rezuttat tega primerjatnega dvoboja Opažih smo,... # da .so /c?o.s' Mdc/eždi mru/rjn z izjemo Z .SIV ."tAoci/au vsi s/ovcn.sA; A/uhi no KoroSAem; # da se AorošAi igrn/ci Aomnj odzovejo temo mrnirjn. Provi/o, do menda nima pomena meri/i se s ..proje.sionai-ci"; toda obratno je treha pristaviti, da se očitno tndi sami nočejo česa priučiti - npr. v igra/; z 6o/jsimi nasprotniAi. je dokaz za kakovost turnirja, o kateri so se prepričati poteg zastopnikov Stovenske športne zveze, poteg predsednika ZSO Fetiksa Wieserja in predsednika Koroške namiznoteniške zveze Jochama tudi števitni gte- datci. Na vsak način spodbuden turnir, spodbuden odmev - na še več takih mednarodnih novotetnih namiznoteniških turnirjev! Rezuttati posameznih skupin: Skupina A: Zoran Primorac (Vjesnik Zagreb), Jože Urh (Olimpija Ljubljana), Marinko Grbič (Maribor), Jernej Zalaznik (Olimpija). Skupina B - ženske: Vesna Ojsteršek (Kemi-čar Hrastnik). Tatjana Krsnik (Olimpija), Mirjam Čadež (Olimpija), Tanja Ban (Ilirija). Skupina C: Hans den Boer (Schotwagenwa-gen). Gregor Komac (Kočevje). Branko Horvat (Maribor). Jože Mikeln (Vesna Zalog). Skupina D - dvojice: Primorac/Pleše (Vjesnik Zagreb), Zalaznik/Urh (Olimpija), Benko/Jamšek (Murska Sobota/Fužinar Ravne), Kurtež/ Grujič (Novi Sad). Skupina E - mladinci: Marjan Hribar (Novo mesto), Marjan Spetič (Kočevje), Ivan Kuzma (Murska Sobota), Mirko Unger (Murska Sobota). Skupina E - šolarji: Slobodan Grujič (Novi Sad), Janko Ori (Murska Sobota), Zlatko Plohl (Maribor), Uroš Lesjak (Fužinar Ravne). Skupina G - veterani: Edo Vecko. Slobodan Nisavič (Judenburg), Tone Tomc, Jože Mikeln (Vesna Zalog). Skupina JI - Koroška: Tone Novak (DSG Sele), Tone Korenjak (DSG Sele), Zdravko Smrtnik (SŠK Obir), Mario Ferlič (Kelag). Stohodan Grujič je zmagat pri šotarjih; Robert Smrekar, Marjan Hribar in tvan Kuzma so premagati koroške juniorje; Vesna Ojsteršek je zmagata pri ženskah. „Karavanškega medveda" odnesh v Ce!je Pri Francu v Setah-Kotu je Stovensko ptaninsko društvo Cetovec pod vodstvom svojega predsednika Francija Kropivnika izvedto prejšnjo nedetjo že tradicionatni mednarodni smučarski tek za karavanškega medveda", pri katerem je zabetežit najhitrejši čas Lenart Dovjak, toda ..medveda" je tetos pobasat Cetjan Stavko Lisec. Pa tudi vetestatomsko tekmovanje za ..Kekca" so tetos po stari tradiciji spet izvršiti, tu pa sta zmagata domačin Robi Malte in Tomaž Gto-hočnik iz Tržiča. Na žeto tepem pobočju v Kotu so se torej tudi tetos spet pomeriti amaterski turski smučarji iz veeih koncev: poteg domačinov, Koroš cev, so prišti tudi spet Kranjčani, Cetjani, Tržičani in še drugi gostje. Pa tudi vreme se je pritagodito temu vzdušju, tako da so imeti tekmovatci in tekmovalke izredno ugodne pogoje za tek in vetestatom. Te ideatne pogoje pa je zna! izkoristiti prav Lenart Dovjak iz Srednjega Kota, ki s časom 8:48,17 ni zabeleži! )e najhitrejšega časa dneva, temveč je tako popravi! stari rekord Petra Dovjaka iz Zgornjega Kota kar za ce!o minuto. Toda Dovjaku kljub temu ni uspeto odnesti „med-veda"; kakor je bi!o namreč zapisano že v razpisu tekmovanja, se dobite!ja ..medveda" dotoči v posebni igri, ki jo igrajo samo dobitniki z!atih kotajn. Letos so ga izžrebati s kocko, to vrsto igre pa je očitno najbolj „va-di!" Stavko Lisek iz Celja, ki tako torej ni bi! samo najstarejši tek-movatec, temveč tudi najsrečnejši. Rezultati tekov za ..karavanškega medveda" Dekleta d« H) let: I. Irmi Dovjak (Sr. Kot) 11:43,54; 2. Silvija Maile (Sr. Kot) 16:0)1,05. Fantje <0-16 let: L Andrej Fijavž (Celje) 9:23,59; 2. Toni Mak (Zg. Kot) 9:31.54; 3. Tomaž Globočnik (T. *ič) 10:08.04. Ženske nad !7 let: L At. ja Ambrožič (Jes. Rovte) 12:28,48; 2. Silvija Ajdovec (Kranj) 15:55,31; 3. Ana Zajec (Celje) 17:33,23. Moški 17-35 let: L Lenart Dovjak (Sr. Kot) 8:48,17; 2. Hanzi Lesjak (Rožek) 8:52,31; 3. Boš tjan Štcfelin (Jes. Rovte) 10:01,28. Moški nad 36 let: L Slavko Lisek (Celje) 10:00,48; 2. Stane Soklič (Kranj) in Franc Župančič (Tržič) 10:27,64; 3. Janko Meglič (Tržič) 10:45,28. Rezultati veleslalomov za „Kekca": Fantje in dekleta do H) let: I Robi Malle (Zg Kot) 1:00.29; 2. Andreas Kelih (Bajdiše) 1:06.85; 3. Tomi Roblek (Zg. Kot) 1:20,40. Fantje in dekleta «d ) I d« 16 let: ) Tomaž Globočnik (Tržič) 49,19; 2. Andrej Fijavž (Celje) 50,40; 3. Marijan Zupančič (Tržič) 50,95. Smučanje: Maloveršnik prvak SPD ,,Zarja" Preteklo nedeljo je športna sekcija Slovenskega prosvetnega društva ZARJA tradicionalno dobro pripravila vsakoletno smučarsko prireditev društva. To je bila že 17. smučarska tekma ZARJE - do izvedbe pa je prišel veleslalom. Pri Kežarju v Lepeni je na trdi in zamrznjeni progi tekmovaio 80 smučarjev, kar pomeni zelo dobro udeležbo. Vsi športniki so se izkazali, čeprav jih je nekaj tudi izpadlo bodisi v prvem, bodisi v drugem teku. Kijub mrazu in ledenemu vetru pa so vztrajali tudi številni navijači in gledaici. Zaključek zimskošportnega dogodka pa je bil pri Rastočniku, kjer so najboljši prejeti nagrade. Naslov dnevnega zmagovaica si je pribori! Manfred Maloveršnik iz Bele z zmago v splošni moški skupini, kjer je bito na startu kar 36 tekmovalcev in tudi odločitev je bila zalo tesna. Zmagovalci posameznih skupin: Miriam Popotnik (šolarke 1), Petra Zupanc (šolarke 2), Rene Zupanc (šolarji 1), Fiori Miklau (šolarji 2), Josef Grubelnik (mladinci), Monika Oraže (mladinke), Edeltraud Vejnik (ženske), Willi Legat (seniorji 1), Paul Maier-hofer (seniorji 2), Manfred Maloveršnik (moški). SPD „Zarja vabi na 19. sankarsko tekmo (šteje tudi k tekmovanju za OBtR-pokal) v nedeljo, 11. januarja 1987 ob 9.30 uri pri Rastočniku v Lepeni/Koprivni. Treningi so že v soboto med 14. in 16. uro. Mladi Zahomčani se uveljavljajo Tudi ta konec tedna so se mladi skakalci Športnega društva Zahomc uveljaviti med avstrijskim vrhom. Tako je na novo zgrajeni skakalnici v Saalfeldenu prepričal Fleinz Kuttin z najdaljšim skokom dneva. Kuttin, član zahomškega moštva in avstrijskega C-kadra, je tako prispeval tudi k jasni zmagi C-kadra v moštvenem tekmovanju. Toda tudi ostaii Zahomčani niso dosti zaostajali, tako da je npr. 2. šolarsko moštvo Zahomca osvojilo prvo mesto v svoji skupini. Pa tudi na Koroškem so se udeležili nekateri skakalci Zahomca skakanja v Vrbi, kjer je osvojil Markuš Miiller na 20-m skakalnici z dvema skokoma na 15 metrov tretje mesto. Uspehi tudi za SŠK Obir Pri otrocih pa je odlično odrezai tudi Mihi Oraže, ki skače za SŠK Obir. S skoki na 13,5 in 13,5 metrov je osvojil pri mtajših otrocih pravtako tretje mesto. V torek pa je bilo že tradicionalno skakanje za „Postrane"-pokal v Celovcu. Tudi tam so najbolje odrezali skakalci iz Zahomca in Železne Kaple. Pri šolarjih 11 je zmagal Christian Moser (Zahomc) s skoki na 48 in 49 metrov, v skupini šolarjev 1 pa so ostala prva tri mesta na Koroškem: zmagal je Zahomčan Thomas Športni termini petek, 9. 1. Biljard: Lavamund/EttendorflV-1. Slovenski biljard klub - ob 20. uri v Labotu. nedelja, 11.1. Smučarski skoki za deželno prvenstvo ASKO; skupine: šolarji 1 in 11, mladinci 1 in H - ob 9.30 uri v Zahom-cu. ponedeljek 12.1. in torek 13.1. Biljard: Koroški moštveni pokal -prireja 1. Slovenski biljard klub Celovec v Mladinskem domu. Miksch-allee 4. Kuglitsch, drugi je postal Štefan Hribar (SŠK Obir), tretji pa spet Zahomčan Manfred Schnabi. Šentjanž zmaguje ŠD Šentjanžu se intenzivne priprave na zimsko sezono obrestujejo: Dunja Jamnik in Danijel Užnik sta tako zmagala vse štiri zaključne tekme pri treningu koroškega kadra na NaBfeldu, pa tudi pri prvih treh tekmah na Rutah sta omenjena tekmovalca zmagala vse tekme v svojem razredu. Užnik pa je bil celo hitrejši od zmagovalca skupine starejših otrok. V skupnem seštevku treh tekem na Turah pa je zmagala tudi Karin Kruschitz v skupini ženskih otrok 1, medtem ko je pri moških otrocih f osvojil Dominik Kropivnik tretje mesto. Pravtako tretja sta postala pri šolarkah 1 Patricija Meschnik ter Tomi Partl pri šolarjih 1. Nadmoč šentjanžkih smučarjev in smučark pa se je izkazala še posebej v razredu ženskih otrok 2, kjer so Dunja Jamnik, Katja Malle in Marion Maloveršnik zasedle mesta ena do tri v skupnem seštevku tekem na Rutah. a rubrika Šahovska naloga št.: 14 RAJKOVIČ-DJURIČ (Novi Sad 1986) 8 7 6 5 4 3 2 1 Lenart Dovjak je kot najhitrejši sicer v igri zgreši! ..karavanškega medveda ", nagradili pa so ga s parom Elanovih turnih smuči. a b c d e f g h Beli, ki je na potezi je pred izgubo figure, vendar pa ima v dveh prostih kmetih na c in d liniji ter napada po e liniji kompenzacijo za žrtvovani material. Kako je potekalo nadaljevanje v katerem je beli zmagal, je naloga reševalcev. Bekštanj: GaHob četrti Končano je odprto klubsko prvenstvo v šahu ASKO Bekštanja. Za naslov klubskega prvaka je tekmovalo 10 šahistov, vsak je igral z vsakim. Klubski prvak je postal Anton Mullneritsch (7 točk, Bekštanj). Nadaljnja vrhunska mesta pa so zasedli Gallobi: 2. Seppi Galloh (6), 3. Joži Galloh (6), 4. Lojze Gallob (5, SŠZ Cartrans) itd. Odlično je šahiral Lojze GaHob, saj je pustil za seboj celo oba brata, Pepija in Tonča!