Preiskavanje Štajerskih vin. Govor posl. dr. Jurtela v dež. zbsra dne 11. nov. 1903. Poljedeiska kemična preiokusevalniea v M&riboru se bavi iudi s preiskavanjem vin. To je gotovo zelo važna panoga peijedelstva, pcsebno na Spod. Štajerakem in delovanje, katero je preisku«evalnica dozdaj v ti smeri storila, se bo gotovo Se 5pove6alo. Vinogradniki so priailjeui, da svoje pndeike prei8čejo z ozirom na iijib sestavino. Te kemične analize (preizkugnje) se bcdo morale zb rati ne samo na ta način, da se bodo analizirala vsako leto vina poaameznih vinogradnikov ter vpisal vspeh v posebni zapisnik, ampak bo treba tudi zbrati zaključke kemične analize z oziroiu na vincgtadaiške okraje ali vinorodne gorice. Na ta način se bo dobila slika, iz kakih snoTi seatoji vinc različnih krajev in kakfina je njihova vrednoat. To je jako važna, upoštevanja vredna zadeva. IzJfuinja nas cainreč uča, du v zad&jib letih, ko smo piidelali iahka viua, jib nihc-e ni hotel kupiti radi tega, ker jih je spoznala preiskuSevalnica za slaba in nenaravna. Celo v sludajih, ko so gostilničarji vina že kupili, jih je preizkusevalnica sp;.zna!a za alaba, proglasila za pclvioa in jih prepovedala prodajati, čeprav so biia nsra.na. Za siaba pa jih je spnznsla navadnc le radi ttga. ker so ime!a premalo alkohoia ali pn &c> bi)a prekisla. Na listu, ki ga je dobil vmogrsdnik v roke, je bilo napisano koliko odatotkov sbdkcrja, aikohola iu drugih pr-in ima v aebi preiskano viao. Pndjano spnčevalo pa imeuuje vmo polvino, ki se ne sme prodajati. A vinograd-  mhu je ntmrgo^e razvideti it listov, aakai  se je isto prcglasilo za polvino.  Da bi si to kemično analizo tolmačil, raanjka tnu izobrazbe. VeSkrat se vino samo malo razhkuje od drugih vm in že }e proglašeno za polvino. Te preiskave Dase vinogradnike vznerairjajo in jim mnogo škodujejo. Čeprav '.inogradnik lahko pmeže, da je njegovo vino priatno, ga vendar preakuSevalnica prog'a8i za polvino. Tako ravnanje vsakega vinogradnika gotovo ujezi in zato vaak povpraSuje, a katerim vmora se je njegovo vino primerjalo pri preiakavauju. Ia navadno ne dobi na to vpraSanje nobenega odgovora. Samo vč?sih mu pokažejo analizo vin v Klosterneuburgu. Vina na Nižjem Avstrijskem pa vendar ne b» do iz lstih sestavin kakor 8tajerska, ker rastejo pod drugim podaebjeai in na drugi zeml{i. Vrhutega pa imajo tam tudi druge vrste trt. Ker se torej atajerska vina v sestavinah ne vjemajo popoinoraa z nižjea\3tnjskimi, zato 3e ni.;o polvina ali pa ponarejena. Da ta alučaj nekoliko pojaanim, navedem tukej alučaj, katerega sem doživel kot odvetnik: Posestnik iz ptujskega okraja je prodal vino lastnega prideika v oddaljen kraj. Kupec je vino v kleti pokuail. Ker mu je ugajato, ga ie takoj kupil ter sode zapečatil. Ko je priSfcl kupec po vino, je sode sam razpečatil ter bil prisoten pri pretakanju vina. Kupcu se ]e pa zdelo pozneje vino predragn. Rad bi bil imel nekoliko denarja nazaj. Prostovoljno seveda bi mu vmogradiiik tega ne ual, to je dobro vedel. Dai je torei preiskati že dobljeao in kupli^au vino, ah \e pr?stno, Rds js c. kr. jjreiskuvalii.ca doguaa, da je polvinc in da se ne ame prodajati. Na pod lagi tega je pri^el viaogradnik v sodnijsko preiskavo m vrhutega je zahteval kupec svoj denar nazaj ter mu dal vino na razpolago. Seveda se je kmet tega zelo prestraSil, vendar v svesti si, da je prodal pristno vino, zahteval je dotičui liatič preiskovalnega zavoda. Ko j> istega pregledoval, ni mogei najti, na podlagi čssa se je spoznalo njegovo vino kot polvino. Preiakovalnica ni našla nobenih umetmh pnmesi v vinu, niti vode ne. Kmet se je obrnil do nekega veSčaka ter ga prosil za avet. VeSčak mu je takoj pojasnil, da je njegovo vino pristno, samo da ima veliko množino kisline v sebi. Zaradi tega je preizkuževalnica spoznala vino za pomanjkljivo. Nadalje mu je isti veSčak tudi razložil, da on gotovo ni pridjal vinu kisline, kajti tega vendar noben pameten vinugraduik ne bo stcril. Dovoljeno pa je, vinu kislino odtegniti. To bi bil cn lahko storii, ako bi znal. Ta dogodek jasno kaže nujno potrebo, da se Stajerska vina z onrom na ajih aestavino preiSčejo skozi več let. Uipehi te praiakave se morajo natanko opisati. Takj bo v nekoliko letih mcgoče dobiti pregled ststavin štajerskih vin iz različnib gor«c. Na podlagi teh preiskav bo mogoče odločevati o stajerakih vinib ali so pristna ali polnna. Če bomo imeli lastne vzorce vin, ne bo treba primerjati preiskuševalisčem naših vio s tujimi. Niti vinogradaiki, niti g stiioičarji ne bodo pnSli v nopnietnost), da bi se pristna vina apozuaks kot ptlvina in «e prcdsjanje i.sth Skrbeti moramo za to, da se bode vnaših preiskuSevaliSčih kolikor mogoče mnogo vina preiskalo in sicer iz različnih goric. Te preiskave se morajo natanko zabeležiti, da dobimo na ta način kmalo pregled o sestavinah domačib vin. Seveda morajo preiskuSevalDice paziti na to, da apreimejo od samo zanesljivih vinogradnikov pristna vina v preiskavo. Natančni podatki o preiskavi vina su tudi zaradi tega potrebni, ker se vrši ravno sedaj v našem vinogradniStvu velikanaka sprememba. Stare vinograde z različninii trtami opuščamo. Z velikinii stro«ki in težavami zaaajamo nove, v katerib gojimo mnogo boljše vrste trt, navadno ločt-no druga od druge. Sestavine vin iz novo zasajenih vinogradov so Se večinoma neznane. Upati je, da bcdo vinogradniki pridelali od novih trt itahtnejSe in boIjSe vino, kakor je bilo ono cd stanh po trtni uSi uničenih trt. Čeravno je iz tega razvidno, kako zelo kcri8tna in potrebna je kemična preiskava stajerskih vin in čeravno je ravno tako koriatna za vinogradnika kakor za krčmarja in goBta, vendar si da malokedo vmo preiskati. Temu je kriva visoka cena za kemične preiakave. ManjSi vinogradniki nikakor ne raorejo plačati 12 do 16 kron za eno preiskavo. Prenovljeni vinogradi nesejo v sedanjem Caau tako rnalo dohodkov, da marsikateremu ni mogoče plačati preiskave. Ako hočemo torej doseči, da dobimo vzorce štajerskih vin, moramo v prvi vrsti akrbeti za to, da se cena za preiskave vsaj za nekaj let tako zniža, da lahko isto plača najmaEjSi in dsjubožnejsi vinogrsdnik. Ne amejo se izgovarjati, da vsled prevelikcga plačila ne morejo dati preiskati svcjega vsna. V ta namen bi tudi zadosiOTalo začaano znižanje cene za preiskovanje. Torej prosim deželni cdbor naj ae z zadevo znižanja cen posebno bari. Viaogradniki nočejo nikakor pri t?m imeti dobička, ampak njih želja je, kolikor mogoče hitro dobiti ZEnesljive vzorce Stajerskih vin. To ne bo dežale mncgo steio; nekoliko piača vsak vinogradnik rad. Toda sedanje cene so gotuvo previsoke. Tudi bi. labko cpustil dežel. odbor jedno po8ku8evali8če popolnoma. V ti zadevi pa ne stavim nikakega predlcga, ker ne vem, kako misli o tem večina. 0 tem sem satno govoril, ker je treba o tem govoriti in ker se bomo morali baviti s to zadevo v prihodnje večkrat.