49. štev. Novo mesto, 8. decembra 1909. XXV, letnik. DOLENJSK E NOVIC E Izhajajo vsak petek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s poštniTio vred za ceio leio naprej 3 K Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropake države znaša 3 50 K. za Ameriko pa 4*50 K. Dopise sprejema urcdniiilvo. naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarstvo. Nov vinski davek. NaBim vinogradnikom ee obeta zopet nov udarec. Še nismo preboleli lanske vinske krize, pa nas že ćaka nova šiba. Več ko polovico lanskega pridelka snoo morali sami popiti, tako slaba je bila kupčija. Namesto vnanjim kiip(!em snio morali vino doma na drobno prodajati, sosed sosedu, t'ovsod so se odpirali vinotoći, da se je izpraznila posoda za nov pridelek. In letos? Letos bo kupčija in cena še slabši kakor lani, tako da ae 8 strahom popraSujemo, kaj bo z našim vinarstvom, če pojde tako naprej. In v tem skrajno neugodnem in kritičnem položaju, ko bi naša vinska kupčija nujno potrebovala, da se tudi za njo kaj stori, pride finančni minister z novimi načrti, po katerili se ima vpeljati splošen davek na vino in sicer davek, ki naj bi znašal po 4 K od vsakega hektolitra. Zgodilo se je to v seji državne zbornice dne 26. oktobra t. 1. in sicer o priliki, ko je obdelaval državni proračun, ki izkazuje letos izredno visok primanjkljej in za katerega je treba iskati pokritja, kjer je še količkaj mogoče. Proti tej nameri, da bi se vpeljal nor vinski davek, se moramo braniti z vsemi silami. Ta davek lahko pokoplje našega vinogradnika. Ako ae je naše vinogradništvo v zadnjem času tako lepo razvilo, pripisati je to ugodnim cenam, ki smo jih imeli do zadnjega časa. Obetali so se nam lepi dohodki, in tako je vidno napredovalo nase vinogradništvo. Vse te se je pa na mah obrnilo. Vina je po novih vinogradih naenkrat toliko, da ne gre v denar. Konkurenca je čim dalje večja, cena čim dalje slabša. Vrhu vsega se pa ljudje odvajajo od pijače ! V takih razmerah bi bila nujna naloga naše države, da stori kaj za povzdigo vinske trgovine. — Namesto tega skusa vpeljati nov davek! Naglasa se sicer, da bodo ta davek trpeli gostilničarji in vinski trgovci, ali v resnici ga bodo trpeli naši vino-Si-adniki. Naši vinogradniki ga bodo morali plačevati in i>aj se ftt\'ar obrne kakorkoli. Če bodo na novo obdačeni gostilničarji vino podražili, se bo vinopitje znižalo na ko- piva. Vino ne bo slo v denar in kupčija bo zastajala "a škodo kmetu. Holj verojetno pa je, da bo moral kmet ''-aradi davka vinsko ceno znižati in tako bo tepen, ka-•iorkoli ae stvar obrne. Gostilničarji in vinogradniki že sklicujejo po vinakih 'irajih shode, nà katerih protestirajo proti vpeljavi novega vinskega davka. Tudi nam je treba, da povzdignemo svoj fï'as v obrambo našega vinogradništva. Ako se ima v pt)kritje državne potrebščine vpeljati Itak vinski davek, naj se vpelje na vnanja vina, ki ae vpeljujejo iz Ogrskega in drugih držav v našo državno polovico, tedaj na vina, ki delajo škodo našemu pridelku, ne pa na naš domač pridelek ! —r— Gospodarski vajenci in posli. Kmetovalcu je treba dandanes več pouka kakor nekdaj, če hoče izkoriščati novejše izkušnje in z vspehom napredovati pri svojem gospodarstvu. Treba mu je dobrega pouka, tako kakor n. pr. obrtniku. Če se hoče kdo rokodelstva poprijeti in postati dober mojster, se ga mora dobro naučiti. Najprej se ga mora učiti kot vajenec, naj si bo doma pri očetu ali pa pri kakem drugem dobrem mojstru. Če mogoče, obiskuje v tem času tudi obrtiio-nadaljevalno šolo ali pozneje obrtno šolo, da se več nauči za svojo prihodnjost. Po končanem pcduku gre kot pomočnik v službo, da nabira izkušnje, da spoznava potrebe svoje obrti in da se na ta način kolikor mogoče izpopolnuje v svoji stroki. In tako kakor obrtnik skrbi vsak stan za svojo strokovno izobrazbo. Izjemo dela le kmetijski stan, ki skrbi vse premalo za svoj napredek. Še več! Kmetijski stan skrbi za vse druge stanove bolj kakor sam za se. Kmetijski stan zalaga naše uradnistvo, zalaga naše obrtnike, dočim stori sam za se prav malo. Kar se naš kmet nauči, nauči se pri očetu. To je pa za današnji čas premalo! Ne reČem, v rokah dobrega gospodarja ae sin veliko dobrega navadi ali to ne zadostuje pri današnjih do cela izpremenjenih razmerah. Če pozna sin edino le domačo kmetijo, je izdaten napredek silno težaven. Sin bi se moral nekoliko več navaditi kakor je pri očetu mogoče, in zato je potrebno, da pogleda tudi na druga dobra gospodarstva. Zlasti velja to tudi za take sinove, ki so doma odveč in ki bi radi ostali pri kmetiji. Kdor utegne, naj posije svojega sina, ki ga je odloČil za dom, v kmetijsko šolo. Kdor tega ne more, naj ga odda za nekaj časa v poduk h kakemu dobremu gospodarju. Kaj se kmetski sin vadi tudi pri drugem gospodarju kmetovati. To je nujno potrebno zlasti pri takih gospodarjih, kjer ni doma zadostnega in potrebnega pouka. Kakor rokodelski učenec in pomočnik ravno tako bi morali kmetski fantje v pouk in službo k dobrim gospodarjem. Če ni doma nobene prilike, priučiti ae n. pr. dobri živinoreji, dobri strežbi itd., kaj ni v tem slučaju prav, da pride sin za nekaj časa v hišo, kjer se živini dobro streže in kjer je vsled tega živina lepa in dobra za užitek? Gotovo! Kmetski sin se bo v takem hlevu, kjer se Živini redno in dobro streže, veliko dobrega naučil za svoje poznejše goapodarstvo. lo kar velja v živinoreji, to velja tudi za vse drugo naše goBpodar8t\o. Kmetski mládenči bi se na dobrih gospodarstvih vežbali v vaem, kar potrebujemo danes za zboljšanje naâega go-spodarst\a.. l^jniafrani» bi bilo a tem kmetskim mládencem, ki bi 8e na ta način bolj pripravili za svoj poitlic, pomagano bi bito pu tudi gospodarjem, Iti bi na ta način lažje prišli do potrebnih p »slov in gospodarskih pomočnikov. V zadnjam času je opozoril na važnost gospodarskih vajencem tudi dvorni svetnik dr. Ernst Mischler, ki toplo priporoča vpeljavo gospodarskih vajencev po izgledu rokodelskih vajencev in sicer ne le a tega stališča, ker bi ae a tem kmetski fantje bolj izvežbali za svoj poklic, ampak tudi a tega stališča, ker bi ae na ta naČin dobilo bolj aposobae posle in sčasoma tudi več poslov v alužbo kakor pa sedaj. —r— Politični pregled. Državni zlior jc novcmb. nadaljeval razpravo o nujnih jtrodloi^ih v varstvo narodnih niaujáin. Kazni govorniki so si očitali marsikaj, rilcdnjič jo dr. Střilzl predlagal, da se izvoli odsok 52 članov, ki naj v treh mesecih iztiela načrt jezikovnega zakona za vao državo. To jc posredovalni Jtreiilog, ako vsi pred-laiiaielji umaknejo svoje. Dr. Glabinski izjavi, da bodo Poljaki giusovali za nujnost aanio tega predloga, dasi jezikovno vprašanje spada v deželne zbore. Ker so vsi predlagatelji po dolgih obravnavah umaknili svoje nujne predloge, obveljal je z veliko večino predlog dr. Stiilzla, proti so glasovali samo čežki radikalci. „Slovanska .lednota" je imela sejo, v kateri je sklepala o nadaljni svoji taktiki. V prvi vrsti o tem, ako so se razmere v toliko zboljšale, da kaže tudi „Slovanski Jednotí" privoliti v prvo čitanje proračunskega provizorija. Zdi se, da bodo izstopili iz ,,Slovanske Jednotě" ce.ški radikald; vznevoljeni so bili že zaradi teiia, ker je „Slovanska .lednota" v petkovi seji glasovala za zgoriiji posredovalni Stiilzlov predlog, vsled katerega se ima izvoliti oiiaek ,52 udov z nalogom, da so glede ureditve narodnih stvari in tozadevnih zakonskih načrtov in predlogov, ki so v bodoče odkažejo tema odseku, posvetuje oziraje se na različne razmere, obstoječe v raznih kronovinah in deželah in o tem poroča zbornici v teku treh mesecev. Ta teden se jc zopet nadaljevala razprava o nujnih predlogih glede manjšinskih sol. Eni poslanci menijo, naj se stvar reši v državnem zboru, drugi pa da v deželnih zborih. Sumljivo jc, da se jo učni minister Sturgkc izrekel za deželne zbore, vedoč, da Nemci v teh ne privolijo pravic Slovanom. To bi češkim radikalcem lahko odprlo oči. „Slov. Jednota" se je 1. dec. posvetovala, pod kakim pogojem dopusti proračunski provizorij. Sklenila je: naj se prej zahteva od poljakega kluba, da poda konkretni in jasni odgovor o tem, kako izjavo bi „Poljski klub" podal pri prvem branju proračuna. Od odgovora „Poljskega kluba" je odvisno, kak bo sklep da-nasiye seje „Slovanske .Jednoto". Abo bo „Po^ski klal)" odgovoril, da i)o v svoji izjavi pri prvem branju proračuna zahteval rekonstrukcijo kabineta in da bo, ako so do drugega branja proračuna rekonstrukcija ne izvrši, glasoval pri drugem branju proti vladi ali ae vsaj odstranil od glasovanja, tedaj bo morda „Slovanska .Tednota" sklenila, da pripusti prvo branje proračuna. Vsekakor je vse radovedno na odgovor „Poljskega kluba". Poslanec Miihlwert je interpelinil domobranskega ministra v zadevi aretiranega nadporočnika Hofrichterja. Na toga leti tolik sum, da jo poslal častnikom generalnega štaba ciankalijeve praške, da so ga aretirali in je poveljujoči general ukazal vojaško preiskavo, A stvar jo zmiraj bolj zamotana, ker se jo zopet en stotnik ustrelil boječ se osumljenja. Češki nuiikalei hočejo stati na stališču, da ni državni zbor mesto, na katerem naj i)i ae razpravljalo o čeških jezikovnih zadevah, ampak da o tem sklepati in odločevati ima edino Ic češki deželni zbor. Kakor se vidi, so se postavili češki radi-kalci na skrajno egoistično stališče in ae presneto malo brigajo za usodo drugih, slovanskih bratov, posebno pa južnih Slovanov v Primorju, na Štajerskem in na Koroškem, kjer sestavljajo ve-v-ino deželnih zborov na.ši narodni nasprotniki. „Neuc Preie Pres.se" se boji, da bode stal letošnji pro-j-ačuiiski provizorij glave nemških ministrov dr. Schreiner-ja, Hochenburger-ja in Ritt-a. Saj jo že skrajni čas, ila se ta bojazen enkrat obistini. Ojii-ske zmešrgave še trajajo daljo, (Jesar je zaslišal razne politike, a se no more Odločiti, noče privoliti ni v vojaške koncesije ni v samostojno ogrsko banko. Justh-ova sku|>ina ])a zadnje posebno zahteva. Kakor kaže, bodo še dalje niešetarili. Ni^nški di-žaviii zbor so je v Berlinu snidei ilnc ,^0. nov. Cesar naglaša dobra razmerja z vsemi velevlastmi in imenuje trozvezo — Nemčijo-Avstro-Ogrsko in Italijo — garancijo evropskega miru. V liusiji je revizija vojaških oskrbovališč dokazala, da nezvesti uradniki poneverijo okrog 100 milijonov na leto. Francija bo še letos graditi začela dve bojid ladiji. Uo leta 1915 hoče izgotoviti lit bojnih ladij. Ker tudi Nemčija |)0-množuje svoje brodovjo in pritiska na svojo zaveznico Avstrijo, da isto stori, zato je Anglija zelo v skrbeh. Rusija namerava Finsko popolnoma priklopiti ter jo tako prijiraviti ob dosedanjo avtonomijo. Tortufialski kralj Manuel je^ obiskal angle-ški dvor in v Parizu francoskega predsednika. Časniki menijo, da je to potovanje v zvozi z ženitvijo. O balkanski zvezi jioročajo listi. Da se na Balkanu vzdrži statua quo, haje Turki želé ožjega stika z Bolgarijo, Srbijo in Črnogoro. — Temu tudi ne nasprotuje, ko listi pišejo o obisku cara Ferdinanda pri srbskem kralju Potra v Belem gradu. Oba kralja sta povdarjala v svojih nagovorih, da je bodočnost -Tiigo-slovanov na Balkanu v skupnem delu Srbov in Bolgarov, V Oni goi-i je vojno sodišče izreklo sodbo o zaroti, ki je hotela odstraniti sedanjega kneza Nikico in njegovo vlado ter princa Danilo proglasiti za vladarja. Štirje so obsojeni na smrt in bili 1. decembra že umorjeni. Angleška Indija je dobila ustavo, ki je pa i>rikrojena ugodno za vlado i)olj nego za domačine. Avstralija je za svojo zvezne države vslod senatovcga sklepa dobila novo glavno mesto, ki so zove: "i'as-('andbema. Tja se presoli radi uprave zvezni svet. Zabavi in pouku. Profesor dr. Josip Marinko. (Dalje,) 6.) L. 1899/900 sprejetih gimnazijcev 53, ljudskih (5. 1. semester dohodki gld, 1178-27 troški . . „ 1f>;i«'4() 2, semester dohodki . kron 1707*14 troški . . „ 1471'f>(i 7.) L. 1900/1 sprejetih gimnazijcev 69, ljudskih 6. 1. semester dohodki . . kron 2095-95? troški . . 1767-25 Knezoškof dr. Jeglič je kot lani zopet poslal 100 kron. 2. semester dohodki . . kron 1569-01 troski ... „ 11I5-H 8.) L. 1901/2 sprejetih dijakov: «4 + «. 1. semester dohodki . . kron 2177-72 troški . . „ 207«'37 2. semester dohodki . . „ l,H84'39 troški . . „ 107011 9.) L. 1902/3 sprejetih «l+li. celoletni dohodki . , . kron 20()iJ-2ff troški ... „ 2090-43 To leto se je prikazal prvi primanjkljoj, 10.) L. 1903/4 sprejetih 55 4^11. dohodki.....kron 18.54-97 tro.Ški........2029-17 Torej še večji primaiykljej. 11.) L. 1904/5 sprejetih 58 + 9. dohodki.....kron 3545 3« tro.ški......„ 3456-(i3 Omenja ae le, da je bolni župnik Dobnikar daroval IHO kron, mestni zastop 150 kron, iz hranilnice ae vzdignilo 160 kron, 12.) L. 1906/6 sprojotib 58 + H. dohodki......kron4i)39'I7 troški . . ^...... 4.58M1 To leto so mestne gospe v Čitalnici priredile predstavo v korist dijaške kuhiqe s prispevkom 150 kron; dr. Slancc je na- bral i>ri soriiijih ahravnavali 140 kron polog navadncira (iani, župan Vehovec h Žužemberku niihral 100 kron. I'ozncjc jo jzroûil dr, Slanec neko »odno kazen 200 kron; jiosojilnicu v Kandiji je darovala a00 kron; mestna tiranilnica 150, kranjska v Ljulïljani 100 kron; dr, ŠcKula za kazensko zadevo 50 kron; f |>rošt tjubtjanski dr, Knlavic je volil 200 kron, K-i.) !.. ISJOii/7 9i>rojeti]i 58. dohodki.....kron3ř)7r31 troski......„ 3(i(>4-;-i(i Ker je voditelj dr, Marinko na 3|ionilad moral radi bolezni v 80i)ilili odpotovati v orijent, je do npojîovcga povratka okrofí dva meseca nadzoroval dijaško knhiqo kanonik Žlogar ter se prepričal o lepem redu, snagi in okusni lirani, — V tem letu se je po prijioročilu duhovščino v Mirni peči in Št. Vidu dobilo već voz naturalij. — Umrl je velik dobrotnik zIatoma.šnik Fr. Grivec. 14.) L. li)f)7/8 sprejetih fifi+ia. dohodki ..... kron 4353'14 troški....... 419911 Darovi so prepičlo prihajali. 15.) L. 1908/!} dohodki .....kron 4091-52 troški...... „ 4322-07 Ako soštejcmo vse svote teh 16 let, dobimo ogromno Število blizo 52.000 kron darov, katere je v veliki večini nabral dr. Marinko sam mod svojimi prijatelji in znanci. Jn èe pogledamo izkaze, ki ho se sproti objavljali v „Dol. Novicah", zojiet opazimo dejstvo, da je večina dobrotnikov za dijaško kuhiigo bila naša požrtvovalna duhovščina, kateri se tako rado oponaša, da je nasprotnica omiko. Med posvetnimi rodoljubi ]»a po izkazih največ danijo dr. Slancc, A to so bili le (ionami darovi, koliko živil je še naprosil in dobil prof. Marinko, jo bilo tudi zaznanjovano v sprotnih izkazih v ,Nov'. Koliko tisoč kron vrednosti so iznašale natu-ralije, se ne da presoditi in tudi ni treba — ker darovalo se je po kr-ščanskem načelu: naj no vo levica, kar je dala desnica. Kdor je keiluj pogledal v kuhinjske tajnosti, so bo čudil, ako izve, da sta dijaško kuhinjo oskrbovali redoma le dve osebi. In te dve stii kuhali in postregli povprečno 50 do 70 dijakom na leto. Kako je bilo to mogorà'/ Kohvaložno bi bilo, ako bi ne omonili tu profe.^orjeve sestre Katarine, katera jo ves čas bratu vodila gospodinjstvo in prevzela tudi skrb za dijaško kuhinjo s samo eno ]>omočnico. Vsled ojjazovanja lahko trdimo, da bi kuhinja tudi pri večjem osobj» ne bila botje uspevala — in zato se jo prvotni sklop o voditeljstvu kuhinje kaj dobro obnesol. iieveda je tak uspeh le mogoč, kjrr se no dela iz častihlepja, nogo iz (judomilosti in krščanske ljubezni do bližnjega. Marsikateri dijak, ki je že zdaj v višji službi samostojen gospod, se bo hvaležno spominjal slovenskega dekleta, ki mu je rezalo potrebnega kruha. Nadejati se jo pa tudi, da so bodo nekdanji podpiranci dejansko spominjali svojo „Dijaške kuhinje v Novem mostu." (Konec pride, i Iz lovske torbe starega Nimroda. SpiwI It, p. (Dalje.) II. I'opravek. V prvem dolu tega sjtisa so po nesreči izostale v 8. vrsti — od zadaj števsi — zel6 važne besede, i>ojas-njujočo ime „Nimrod". Dotični stavek se ima glasiti: „V prvi Mojzesovi krýigi našteva pisatelj starodavno očako, ki so prvi načeli gojiti to ali ono umetnost ali rokodelstvo, n. pr. glasbo, rudarstvo, kovaštvo itd. Vmes je tudi „Nimrod", ki ga sv, knjiga lepo počasti, češ „da jo bil volik lovec pred Gospodom." On jo bil todaj prvi lovec na svetu itd. — Drugo tiskovne pomote, n. pr. jiod A. „ljuknjo" nam. i»ravilne pisave -iluknjo" — in ednino nam. množine „luknje" nam pisatelj milostno odpušča, pač pa večjo paznost priporoča. ('. Kuko .SVW podal lorec? Menda so mi Rojenice že v iiibko položilo puško, ker sem od prve ndadosti ljubil prirodo in vse, kar je ž njo v zvezi. Ko smo so otroci igrali ,.koivičke" in se drvili po cestiih z vozički ali brez njih, smo jo vsolej zavili v gozd rhrvašku hosta" ter imeli ondi svoj direndej, Kni so trgali (;vc!ilice, drugi .so naredili na nizko vi.sočiji vojah gugalnice in so po otrojiilii zalmvali z raznimi igrami. Gozd me je s posebno 'nočjo vabil v svojo senc(>. fiad sem pregledoval ki\jigo z naslikanimi ,)tiči in drugimi živalmi ter obiskoval grajskega lovca -l^itkca- na Mlaki, ki je imel take knjige ter v sobi céJo razstav» nagačenih živali. „Lukec" jo bil sloveč lovec, izurjen v vseh iiatiinili in zvijačah, kako se divjačina v jiest dobi. Fran- coskemu generalu .Marmontu, ki je bil guverner v Ljubljani iii napravil pri gradu Tivoli zverinjak, je preskrbcl nilade iiiedvedo, S smrtno nevarnostjo jih je vzel iz brloga v „Veliki gori-" ter potlaÈil v vrečo. Ni bil daleč ž lyind, ko prisopiha starka in čuvši cviljenje s^oga zaroda vsa razjarjena začno i»rometavati vrečo, ki jo je Lukec odložil in se umaknil za debelo hojo. Tu je z na|»oto puško čakal ugodnega trenutka in ustrelil medvedko, ne dolgo potem pa še medveda. Za mladiče je dobil od franco-i^kega generala, ki je bil večkrat na lovu v Kibnici, obilno nagrado. Ta odlični lovec „ljukec", dalje njegov tovariš Pivčan „Marko" in pa „Tižec", mojster v strelu na kljunača in kozi™, so bili moji osebni prijatelji. — Ptiče, ki so letali v zraku in posedali na drevje, sem cele ure opazoval in v svoji ptičji ljubezni se nekoč tako spozabil, da sem šel s svojim tovarišem enake modrosti v cerkev, pokleknil k stranskemu altarju in prosil Koga, da bi se smel, kedar bi hotel, v ptiča spremeniti. Dejal sem tovarišu: „Le pondsli, kako bi bilo prijetno, frfotati visoko ])od nel)om, preletavati se z enega drevesa na drugega, s te strehe na ono, zlasti ]>a — „irrr" bliskoma uiti, kedar bi naju hotel kdo našoškati, bodisi oči-, mati, učitelj, poreden šolar ali kdorsibodi. Še nikomur nisem te otročarije pravil, toda danes je šinila na dan iz množine spominov, Čislani bravci me bodo saj i>liže spoznali in vedeli, kakšne muho so me pikale že v otro.ški dobi. Nebo me takrat ni usli-_.ša]o, ter dovolilo, da se spremenim v kakega kosa, narbolj pri' ljubljenega ptiča, o katerem poje narodna ribniška: „J^ejpu mi poje črni kus tiun v zelenem biikovji." Pač pa sem v marsičem ostal „tič" do današnjega dno, čeprav zadiyi las s povcšeno, zlomljeno perutnico. — Gosposki lovci, ki sem jih tako rad ogledoval, kedar so v svoji zeleni opravi, s perjem za klobuki, jionosno korakali na lov, so hodili k nam v gostilno. Mati so bili izvrstna kuharica in so inioli vsak večer mnogo dela s jiripravo raznovrstne divjačine. Vseskozi 80 se na ogrgišču pekli in pražili zajci, srne, vidre, kljunači, jerebice, divje race in kozice. Jaz scin imel vselej nalogo, vrteti raženj nad žrjavico in zajca peči. Ce je kak ca-feteti Řpeha odletel v ponev, je bil seveda moj. — V dijaških letih je bila moja narvečja zabava lov. Ko sem ustrelil pod „Veliko goro" ob znameniti vodi „Jiibnica" divjo raco, in sicer ravno sredico, na katero sem visoko v zrak pomeril, dalje kragulja, mnogo brinovk in veveric, scnj se že zavedal svojih lovskih zmožnosti in ndslil, da imam jtravico, za klobukov trak zatekniti krivo perjiče divjega racmana. ~ Moja nepozabna sestra Micka se je poročila s jiremožnim posestnikom, ki je bil navdušen in 8])reten lovec. Ta moj. svak me je o počitnicah s seboj na lov jemal in učil lovske vednosti. Precej na prvem lovu sem ustrelil dva zajca, vsakega z enim samim strelom, v neznansko vesele svoje in svakovo. Zdaj je bil sklep storjen: ^lovec bos". Kaj sem kot tak posebno zanimivega, skoraj neverjetnega doživel, bom popisal v jirihodnjih številkah „Dol. Novic", in sicer v treh oddelkih: resniÈai lastni dogodki, dogodki drugih lovcev, lovska latinščina.'^) I. Resnični lastni dogoditi. a) gnjva rjel un trfhiihiL Imel sem 20 jianjev čebel. Nekega večera sedim na klopi poleg uljnjaka in gledatn pridne živalico, ki se vračajo s jiaše, težke od obilno bire in utrujene od večuniega letanja. Nekatere imajo sam med v sebi, kar se pozna na svotlo-črnem ozadku, drugo so prineslo na nožicah copate ali takozvano „obnožje", i»otrebno v panju za hrano in gradivo voska. Marsikatera čebelica prileti počasi in ne more takoj v panj. Mora se nekoliko odpočiti. Vsa spehana pade pred patijeni na tla ali obvisi na kaki travici in šele po kratkem odmoru zleze skozi ozka vrta v čebelni grad. Moj lovski psiček se tnej tem odstrani od nione v bližnje polje iskat zajčjega sledu. Ni trajalo dolgo, kar se oglasi in vzdigne zajca z ležišča. Žene ga naravnost proti meni. l'o puško iti, ni bilo ča.sa. Stopim na stezo, ki so je vila ravno poleg uljnjaka in itied njivand. s kamnom v roki. Mlad zajček se prikaže in leče j^o razoru med zelniki naravnost k meni. Ko je jjoldrugi meter oddaljen, poskoči in se zakadi v moj trebuh, l/strašil bi se bil, če ne bi Idi jirej videl, da jo moj srditi napadnik nedolžen zajček — mladiček. Stisnem ga krejiko k sobi, z desno roko i>a »ežern po nogah in zajčka *) Če tli hotel Itnteri lovec kako iïredno, čnduD tli íuifíuo luvsko. do-Koilbico t«mT] spiBU durtsii, naj bla^Dvoljiid zapiše ua listek in itieni v boluHO V Kandiji poáije. Ptirabil bton dotičiiei« meeiu, Upu jirMim. 1)0 lovaki navadi za pete vzdignem kvišku. Nesem ga. domov in [joveiu g. župniku Kuiavicu, ki se je po vrtn sprehajal, na kak redek način sem vjel živega 7,ajca. Rekel je, fia je slišal f(0iq0, čudeč se, kako da je pes utihnil, ne da bi bil kdo na zajca streha). Drupi (lan aiuo zajčka ocvrtega pojedli. Izvrstno nam je dišal. Mlad zajček je tako priprav^en glede okuaa podoben prvi „pohani" piski, ki pride pomladi na mizo. Kaj je zajček nameraval, ko je z igive planil vatue, kdo more uganiti. Bržkone tiie je imel za štor ali plot in v svojem prvem begu se je hotel kam pritisniti ter tako uiti preganjavcu. Najemnik lova, sodnik v Zatičini, moj stari prijatelj, je ji!-vedel o tem dogodku in se pošali), kako se ui)am na njegovem svetu zajce loviti. „Kaj V" — pravim nevozen — „na Vašem svetaV Moj trebuh vendar ni Vaš svet, ampak moja lastnina in kar na njem ujamem, do tega nima nihče pravice kot jaz." Sodnik je odolml moje mneiqe ter pristavil: „Dobro, pa zapomnite si, da kaj takega se Vam ne bo nič več v živ(jetiju primerilo." — Pač, Se enkrat sem z roko ujel živega zajca. Poslušajte kako! b) Zajec pod sn^mn. Pravega lovca ne ustavi nobeno vreme. Sname pnško in se napoti v gozd, naj „solnce sije, dež prši, bnrja brije, sneg kadi." Lovci še posebno željno čakajo prvega snežička. Takrat, ko pade prva zimska novina, in sipak sneg par prstov na debelo zemljo poštupá, takrat tovec še s posebnim veseljem biti na piano, in kako se mu mudi, da bi ja čim prej dospel na lice mesta. Takrat ima pred seboj odprto kiçigo, v kateri iahko čita, koliko in katere vrste zvcrjad je v njegovem lovišču. — Tako sem tudi jaz po zimi na lovu užil mnogo mraza in katarov, pa tudi lepih vspehov. Zlasti to je prijetno, ker se bežeča zver daleč vidi in je po strelu takoj v snegu poznati, si li dobro ali slabo zadel aii popolnoma zgrešil. iNočem reči „falil", zakaj „fali". Pripeti se mu pač, da strelja tega izraza ni v njegovem lovskem be- v našo vas. Popotoma čule. Kar se začuje pravi lovec nikdar ne „mimo", toda „faliti'', sednjaku. — ' Kakor drugi lovci sem tudi jaz nekoč drugi dan po zapadlem snegu poskušal svoj lovski blagor. Bila je debela zima in sneg do kolena. Ubral sem jo naravnost, preko njiv in s težavo sopihal ter gazil naprej. Kar postojim in zapazim ne daleč pred seboj luknjo v snegu. Zdelo se mi je, da luknja ne more biti prazna. Varno vzdigujein noge in se z narvečjo opreznostjo bližam dotičnemu kraju. Ko stojim že prav tik votline, bliskoma sežem v sneg — pogum velja — in privlečcm na dan lepega uhača. Brcal je in kopitljal, kar se je dalo, pa mu ni nič pomagalo. Krepak udarea s palico mu je zadal smrt in topla mavha v suknji je ogrel njegove otrple ude. c) Zajec v prodpoitniku,. Neko nedeljo proti večeru pride k_meni kmečko dekle in prinese v košari divjega zajca. Pravi: „Šla sve z mojo prijateljico po popoldaiqi božji službi proti domu. Steza drži čez pašnike in skozi nizko grmovje, kakor Vam znano, .)onavljavc lepe nauke, ki smo jih v cerkvi ajanje psov in mlad zajec priteče proti nama. Tovar.šica stopi v travo na stran, jaz pa hočeš nočeš počenem ua tla, razgrnem predpasnik in neumni zajec naravnost smukne noter. Še nikdar se mi ni kaj takega prigortilo. V neki hiši sem izprosila to košarico, zajec pa je Vaš, ker je ujet na Vašem lovu." No lovci, kaj porečete? Lažem ali no? (Dalje pride.) Dopisi« Todgi-ad. Shodi Kmečke Zvezo. V nedeljo, 21. novb. se je pri tias vršil političen shod kmečke zveze za novomeški okraj. Takega shoda (io sedaj v tem kraju še ni bilo, zato se je Jjndstvo zdaj zelo zanimalo, kar »pričuje obilna vdeležba; vdeležili so se ga do malega skoraj vsi volivci in tudi precej žensk. Kot vladni zastopnik je bil navzoč nailkomisar, dr. Pilshofor. Poročal je g. proťesor in deželni odbornik Jarc o delovanju državnega in deželnega zbora. Pojasnil je vzroke, zakaj so naši poslanci stopili v opozicijo proti dunajski vladi in opisal žalostni položaj bosanskega kmeta. Ta je popolnoma odvisen od posestnika zemlje, aga, kateremu kmet zemljo obdeluje, od toga pa iqemu le nekaj malega ostane, vse drugo gre v žep gospodarja, aga. Kmeta ima ap v velikem strahu, tako da se je zgodilo, da je kmet pokleknil in poljubil agu nogo, ko je ta jezdil na konju. Iz tega žalostnega položaja naj bi se sedaj, ko ste Bosna in Hercegovina prišlo v detinitivno last avstroogrske države, oprostilo ubozoga kmeta. In kdo se je lotil toga dela? Nihče drugi ne kot za kmeta čez vse skrbni Mažar, Ta jo ustanovil v Bosni mažarsko lianko, <>d katere naj bi kmet dobil denar na posodo, da odkupi od aga zemljo in postane samostojen. Pogoji, pod katerimi bo banka po-sojevala denar, so pa tako neugodni, da bo kmet še na slabšeni kot je bil prej. Prej je bil suženj turškega aga, sedaj bo suženj mažarskega Žida. In kaj je storila dunajska vlada? Pritrdila je ustanovo mažarske banke v Bosni. Tako skrbi naša vlada za bosanskega kmeta. Sploh pa ona ni nasprotna samo bosansketnu kmetu, ampak vsim Slovanom v državi, kjer more jim meče polena pod noge in ovira napredek, skrbna je samo za Nemce. Vprašam vas sedaj, pravi govornik, ali je prav, da so se naši poslanci na Dunaju vprli taki pristranski vladi, povejte. Soglasno je zadonelo, prav so storili. Potem je poročal o delovanju deželnega zbora. Omenjal je najprvo novo lovsko postavo, |)0 kateri bo Hmei kmet na lastnem zemljišču zatirati zajca, če bo občina tako sklenila. Zavladalo je splošno veselje in vsi ao pritrjevali koristni postavi. Naš kmet dobro ve, kako škod^iv jo zajec ne samo sadnemu drevju, ampak tudi trti, pred katero se ga So ubraniti ni moč. Lansko leto jo napravil zajec po naših vinogradih veliko škode in najemnik lova je moral Stoti precej kron v povračilo škode. Govornik omenja, da postava Se ni potrjena iti utegne biti zavrnjena, ker se lovci pritožujejo, da se na tijo premalo ozira. Pa Ć0 tudi ne bo, pravi, šli bomo zopet trkat nu cesarska vrata in bomo trkali, dokler ne bomo uslišani. Dobro, dobro, kliče vse. Dalje omenja nove šolske postave, po kateri bo imel davkoplačevalec več besede pri šoli. Osnovale so se in se -še bodo na raznih krajih gospodinjske .šole, da se bodo zamogla kmečka dekleta bojjo podučiti v gospodinjstvu. Sploh se Itode skrbelo, da se bo v ljudski šoli bolj ^oj'I poduk v kmetijstvu, na kar se sedaj vse premalo ozira. Zato kmečki sinovi in hčore nimajo skoro nobenega veselja do kmetipstva in vse hiti le v mesta in T tovarne. Preosnovala se je tudi kmetijska šola na Grmu, da bo bolje ustrezala svojemu namenu. Dalje govori o novi postavi za zboljšanje planin in pašnikov in ae bodo delile podpore za pravilno napravo gospodarskih poslopij, kot hlevov, svinjakov. Dežela bo podpirala zgradbo cest in vodovodov, vodnjakov. (Naj bi se ne pozabilo na naš kraj, kjer imamo slabe ceste in trpimo pomaiijkanje vode. Opomba poročevalca.) Država bo v prihodige, vsaj upa se, dajala podporo v te namene 50%, tako da bode na interesente prišlo samo ^0%, Razširila se bode tudi deželna norišnica. K sklopu poročila zavrača govornik dr. Tavčarja, pravi, prireja shode po Kurji vasi in Kravji dolini v Ljubljani in Ljubljančanom iia-tveza, da hočejo poslanci S. L. S. Ljubljano na meh odreti, toga pa sam sebi ne verjame, ker dol)ro ve, da kmet vse denarje v mesta znosi. Dr. Tavčar pripoveduje, da so z deželnim denarjem slabo gospodari, ko dobro ve, da je lansko leto v deželni blagajni preostalo 10.000 K tn mora vedeti, kako so liberalci cela desetletja slabo gospodarili. Naposled še omenja grdega napada liberalcev na našega provzvišenoga knezoškofa. Vi poznate, pravi, našega škofa, (dobro jih poznamo, so bili že dvakrat pri nas, kličejo zborovalci) toraj voste kako vnet in pobožen so. (lies je.) Naši liberalci sedaj očitajo .škofu, da ljudi pohujšujejo, ker so spisali knjigo, v kateri podajajo poduk zakonskim. Na,ši libcralci so grdi farizeji, ki so se tudi nad Kristusom pohujševali. (Sram jih bodi, odmeva po dvorani.) K sklopu so zahvali domaČi župnik kot predsednik shoda g, dežel, odborniku za njegovo poročilo. Iz tega poročila, pravi, možje spoznate, kako skrbno in za blagor kmeta vneto poslance imamo. Oni so se zavzeli, da hočejo kmetu, ki je bil do sedaj zadrgi, pomagati na noge, da kmet pride do veljave, pa tudi do bopega stanja. Dobrodelno delovanje na,ših poslancev se sedaj .še ne čuti, poznalo pa se bo v kratkem, ko se bodo začele izvrševati skleiyenc postave. Kranjska dežela se bo jiopolnoina prenovila. Pa ne samo za gospodarski napredek dežele so vneti naši poslanci, vneti so tudi za najdražjo našo svetinjo, sv. vero. Pomislite možje, kam bi prišlo tudi na Kranjskem, če bi ne imeli tako izvrstnih poslancev, čo bi liberalci gospodarili v deželni zbornici. Približali bi ao nam v kratkem tisti žalostni časi, kakor so sedaj na Francoskem. Z ozirom na to, upam, da mi boste pritrdili, da izrečemo danes neomajno,zaupan jo poslancem S. L, S, in posebej se nje načelniku dr. Šusteršiču ter jih prosimo, da nadaljujejo po sedanjem i»otu. Drugič pa, da np,jestroje obsodimo grde napade liberalcev na našega provzv. knezoškofa in sklenemo, da se jih bomo v prihodi^e še teatieje okl(Vj;.e]i shod v l'ručini zjutraj po rani maši, na katerem je ponçai g. dež. odbornik Jare mej splošiijim odobravanjem ondotnili Vrlih mož; sprejete so bile zgornjim siičiie resolucije. — Ob i.stem času se je vršil mnogoštevilno obiskati ahod v Brusnicah, na katerem je poročal imenom S. L. S. župan Stanonik, kateremu ao tjndje splošno pritrjevali in sklenili podobno resolucije. — 1'ojioldne i>a je bil velik shod v Valtivasi, kjer je zopet govoril župan Stanonik ter se je izreklo ogorčenje radi hinavskega po3to]>anja liberalne stranke proti knezoškofu. Vsa poročila se strinjajo v tem, da so libcraici ravno nasprotno dosegl), kiikor so nameravali. Ljudstvo jih je obsodilo; njih pohujšanje mladine pa bo žal tu in tam ostalo. Šiiiai-jeta. V sredo, 24. nov. sem z večjo družbo prijateljev obiskal Smarjeto, to krasno, v zom^episnem in zgodovinskem oziru tolikanj zanimivo točko naše mile Dolenjske. — Bil jc nenavadno lep, solnčen jesenski dan, ki človeku ne da v sobi Idti, ampak ga šiloma vabi vun na zrak, v večno prijazno in lepo prirodo. Cesta v mojo radost ni bila Še posuta in kočija se jo iz Mosta urno pomikala ob bregovih zelene Krke, po kateri so divje race rezale brazdicc, proti prijazni šmarješki dolini. — Kaj ugledamo dospěvši v vas:-* Delavce, ki cerkveni zvonik podirajo in so že ves goreigi del odmetali. Prihodigo pomlad bodo začeli s stavbo nove cerkve po načrtih slavnep stavbenika pl. Vancaša. Stari zvonik je bil zidan s tako slabim gradivom, da so je lo čuditi, kako da ni že davno sedel na kup: sama sipasta drobnina, le po ogljh o))delano kamenje. Zvonovi so začasno obeSeni v losent lopi. Župnik je ves vnet za zidanje in jiriilno kupuje stavbeni les. Pokazal nam je mojsterski sestavljene načrte. Nova cerkev 1)0 imela mogočno in okrašeno probije, kakor ga daleč na okoli nima nobena druga. Višji dunajski nadzorovaini urad se je celú izrazil, da bo nova stavba imela prebogato okrašeno ospredje. Čudno! Kakor da bi za prebivališče Gospoda nobos in zemljo bila kaka reč prelepa in predraga. Novo cerkev upajo prihodiye leto spraviti do primerne višine aii celo pod streho. Pokrita bo z zarezano 0!>ek0 črne barve. Torej zopet nova cerkev v novomc.ški dekaniji: prva v Prečni, druga v Šinarjeti, kot tretja stavba pride menda na vrsto prezidavanjo v .Vlirnipeči in slednjič od tal nova v Toplicah. Sedanja topliška cerkev je bila postavljena takrat, ko je štola župnija samo tri vasi: Tojdice, Gorenje in Dolenje Gradišče. Pozneje jo bilo Se 17 vasi, spadajočib pod Valtovas, topliški župniji pridruženih, cerkvica pu je ostaia ista, za takó obilno povečano župnijo premajhna, na vse strani nezadostujoča. Poleg tega je cerkev prestala požare in potrese ter kaže na več krajih sumljive razpokline. .\ko se ne bodo Toidičani kmalu in z vso res-nol)o lotili zidanja nove cerkve, se utegne zgoditi, da bo stara ranpaia v grobljo in prisilila Ijndi k zidandu. Posnemajte sosede! liršna Kela. V obrambo vrlega moža. Ko so „Dol. Novice" dno 12. nov. poročale nemilo dogodbo, da je v kočevski vasici Travni dol, občina Čermoširjice, brez tira in sledu zginil Otrok, mala punčka, Ijiibljenka svojega oceta, je bilo po pravici pričakovati, da se l)0 žalostna zadeva na ta ali oni način kmaln pojasnila. Toda nič in nič, gosta tema pokriva nesrečni dogodek, dokler polagoma ne zapade popolni pozabi. — Pač pa teče preiskava proti lovcem, ki so ravnotisti dan v tamošiiji rebri iskali divjačine. Ker drugih oseb ne morejo prijeti, je sum obvisel na lovcih, da je morda kateri izmed njih po nesreči otroka ustrelil in skrivaj odstranil. Zlasti se je sum obrnil na posestnika Fr. Zamida iz Uršnih sel, ki je povedal, da je nekje slišat otro.ški jok, dasi ne ve, je li glas prihajal od Vasi ali z vnanje okolico, ker so bili lovci (taleč od ondi razstavljeni, Ker je šel Zamida s svojo hčerjo Micko, ki ga je v to nagovarjala, po noči otroka v tisti smeri iskat, odkoder je cul otroški jok, se je sum še močneje lyega oklenil. Blagosrena hči Micka jo rekla očeta: „Pomislite, atek, kako hudo je bilo Mariji in Jožefu pri srcu, ko sta božjo Dote zgubila in tri dni v žalosti in skrboh iskala. Pojdiva isttat, morda se nama posreči, doto najti 1 Koliko veselje bova oietu napravila." Oče se je vdal in napotila sta se Ijudomila človeka z lučjo v dotični kraj, ne da bi našla kak sled o zgubljeni deklici. V obrambo posestnika Fr. Zamida tu očitno izjavljamo, da jc na glasu kot po.štoniak do zadnjega lasii, da je eden narboljših posestnikov in narugledniSih možakov, marljiv gospodar, znan in spoštovan blizu in daleč. Dasi ngegova hiša ni gostilna, je vendar priljub^eno zavetje vseh, ki imajo na Uršnih selih ali v oko- lici kak opravek. Vsakdo, naj bo duhovnik ali uradnik, bogo-slovec ali dijak, znanec ali neznanec, je z narvečjo gostoljubnostjo sprejet in postrežen. Narvečja gospoda je stopala čez prag te hiše, uradne komisije so imele tu obravnave, celo sedanji Řkof so ob neki priliki obiskali ta kmečki dom, ki je dala katoliški Cerkvi enega duhovnika in naši Kraigaki visokega deželnega uradnika, odlikovanega z redom železne krone III. v. Posestnik Zamida gre res, kedar mn čas dopušča, za kratek čas, na tov. Daleč nima, par korakov, pa je v grmovju. Nar-mato 30 let že nosi puško in je v lovskih krogih priznano skušen lovec in spreten strelec. Malokedaj mu zver uide, ako prileti blizu njega. Pa da bi tak lovski očak spnstil strel na kaj drugega kot na bežečo zver, kdo bi si upal trditi ali verjeti? Kavno tako, da bi plahi in streia se boječi otročaji hodili lovcem za petami ? Čas, ki vse skrivnosti dvigne na površje, bo tudi v to temno zadevo posvetil ter očistil, našega očeta Zamido in druge lovce vsakega suma. Iz Šeiit Jerneja. Dne 28, novembra je imelo slovensko katoli.ško izoi)raževalno društvo svoj občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Predsednik je pozdravil v toplih besedah navzoče. Pohvalil podpornike, posebno t g. župnika Antona Lesjak, kateri celo loto brezplačno daje čitati „Slovenca*', „Domotjuba", „Bogoljuba", „Narodnega Gospodarja", „Dol. Novice" in še več drugih listov. Ravno tako je pohvalil vrlega g. kaplana Leopolda Kol-bezna, tajnika, ki vsako knjigo podari izobr. društvu, katera je le za to primerna. Tudi druge odbornike je toplo pohvalil, ki pod]>irajo predsednika. Imeli emo do trideset časnikov, pa sedaj 80 sklenili le nekatere še obdržati. Račun se je odobril in tudi stari odbor s predsednikom potrdil. Le na mesto k vojakom poklicanega Globavsa so izvolili g. kaplana Petra Likar. G. tajnik se je zahvalil za spretno vodstvo predsedniku izobr. društva. Ko 30 še nekateri plačali udnino za prihodnje leto IttlO, se je zborovanje zaključilo. IJnliljaiiH. Mladeniška organizacija in Zveza Orlov. Poročali ste že, da se je to vršil mladeniški tečaj, ki je trajal 14 dni. Navzočih je bilo na njem mnogo mladenièev iz vseh slovenskih pokrajin, ki so pazno slcdcli temeljitim predavanjem, ki so jim začrtala pot, po kateri naj hodijo i v svojih društvih. Primerno se je zaključil ta mladeniški tečaj dne ll,novb. z občnim zborom Zveze Orlov, katerega se je vdeležilo do 200 za-.stopnikov. — Zanimalo vas bo po Doleiqskem, «ko iz odborovih poročil izveste, kako se je to telovadno društvo hitro in lepo razvilo. Zveza „Oriov" .šteje že 94 odsekov, izmed teh jih je na Kraigskera «9 (Goreiqako 29, Notranjsko 22, Dolenjsko 18) na Goriškem 15, na iStajerskeni 8, na Primorskem 1, na Koroškem L — Telovadcev je ltt71, netelovadcev :M2, podpornih članov 677. Časopisa „Mladosti" prihaja med člane 1237. „Čebelic 8 la.stnih in 23 pri drugih dru.štvih skupno. Javnih telovadb so imeli Orii lani 48, izletov v raznih krajih 242 predavaiy pa 259. Uniformiranih Orlov je že 767. — Iiazvr,5čeni so jto okrožjih, zdaj 10, katera štejejo 1360 članov z 41 odseki. Dne 12. decembra bodo mladeniči agitirali za krščansko časopisje. — Javne telovadbe V večjem obsegu so bile več: na Gorenjskem in Notranjskem, ena pa na Dolenjskem — v Šmartnem pri Litiji MatýSe pa tudi na Krki, v Črnomlju, Podzemen in Zagrađen. Največja telovadba je bila v Kamniku dne 8. avgusta, katere so se udeležili skoro vsi odseki. Za 1. 1910 se sklene 5 večjih prireditev mej temi ena na Dolenjskem. Zvezni predsednik je zdravnik dr. L. Pogačnik, V odboru so tudi vsi predsedniki odsekov. Iz tega kratkega poročila razvidite, da je zopet Dolenjska tudi na tem izobraževalnem polju zaostala. Mládenči na noge, pridružite se svojim slovenskim sobratom, da si bistrite um, blažite srce in krepčate telo. Na zdar! -M- Belokranjski glasnik. z Vrlia pri Vinici. (Ogenj.) Přetečeno nedeljo popoldan ob fi. uri je nastal ogenj v skednju hiš. št. 18 v Dalmih Njivah tuk. župnije. — Pogorel je pod in blizu stoječa hi.ša. Mirnemu vremenu m hitri pomoči domačih in drugih ljudi, ki ho iz svojih vasi pritekli na pomoč, se je zahvaliti, da ni vsa dvajset številk broječa vas upepeljena. Kako je ogenj nastal, .se natanko ne ve. DomaČe novice. Duhovske vesti.' Na župnijo Sela pri SumbrcKu je bil v pondctjek unicáčei) è. g. Josi}» Podlipnik. — G. .losip Jjavtar ffre iz Cerkctj ]>ri Kranju xti župne^^a upravitelja na goro pri Sodražici. Smlenistolotiiicii. Frančiškanski red obhaja letos sedein-stoletnico svoje ustanovitvo. Ta izvanredni dogodek se bode po tiiožnosti tudi v Novem mestu slovesno praznoval. Vrájla ac 1)0 v ta namen v tukajSnjeiii frunčiškaiiskeni samostanu tridnevnica in sicer dne 6., 7. in 8. dec. po sleflečem -vzporedu: Dne 5. dec. bo zvečer po Ave Mariji slovesno zvonei^e. — JJne fi. dec. bo o 5. uri sv. miiša, o polu (i. pridiga, o 6. izpostavljeno sv. Rešnge Telo in slovesna sv. maša. Sv. Rešuje Telo ostane ccli dan iz-postavijeno mesto v kapiteljski cerkvi. Svete mase bodo tudi ob 8., polu 9, in 10, uri. Popoldne o |>olu 6. litanije, zalivaliin pesem in blagoslov. — Dne 7. dec. ob 5. sv. ma-ša, potem pridiga in ob 6, slovesna sv. ma.ša. Oh polu (J. litanije in blai?oslov. — Dne 8. dec. ob 8. nri po navadi. Ob polu 10. pridiga in potem pon-tifikalna sveta maša. Ob 4. popoldne pridiga, siove.sne litanijo, zahvalita pesem in blagoslov. Predstojništvo frančiškan, samostana, Uiui'Î je (ine 1. dec, ob 3. uri zjutraj v Novem mestu obce-znani odvetniški solicitator g. Franc Karlin po kratki mučni bolezni. ,Tako lepega pogreba dne 2. dec. se je vdeležilo več društev in obila množica odličnega meščanstva. Naj v miru počiva! .Iliklavii pride v nedeljo 3. decembra zvečer ob 7. uri v kat, rok. dru.štvo. Stariši ae opozarjajo, da sprejema darila goap, Picctj, čevljarski mojster ravno tam. Vstopnina za odrasle 40 vin,, otroci prosti. — Ker bmie za zabavo dobro skrbljeno, želeti je obilne udeležbe. Vabilo na društveni shod društva rokodelskih mojstrov dne 5. dec. točno ob 10. uri dopoludne v dvorani društva kat, rok. pomočnikov. Spored: 1. Govor. 2. Poročilo o odborovém delovanju, 3. Poročilo g. Vodnika o shodu izobraževalnih društev v Ljubljani. 4. Razgovor o pouku učencev. T). Posvetovanje o razmerju njojstrskega društva z rok, društvom, 6, Določitev prihodnjega občnega zbora. 7. Raznoterosti. K točnemu in zanesljivemu obisku vljudno vabi Odbor. Porotne soflbe pri tuk, okrož. sodišču so bile samo v pon-deljek in torek. O sodbah prihodnjič, Itlasba. Desetero moških zborov, zložil Ign. Hladnik op. 56. Cena 2 K. — ^Mir" v štv, ocenjuje te skladbe tako-le: Skladbe niso pretežavne in se odlikujejo po vsih prednostih Hladnikovih skladb. Hladnik je v prvi vrsti pristno slovenski skladatelj, kakor si ga želi narodni pevec, njegove skladbe so jiolnc mehkih, saiqavih melodij, po navadi bariton-soio brez težkih zapletljajev, ki jih ljudski pevec ne mara. Vsled tega so igegove skladbe zelo priljubljene. Zbirko priporočamo kar najtoplejo. Mestna lir^inilnicu v Novem iiientu. V mesecu novembru 1909 je 224 strank vložilo 69.026 K 29 v, 222 strank vzdignilo 88.003 K 80 v, 8 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil IS.SOO K, 393 menic se je eskomptovalo za 125,049 K. Stanje vlog 3,532.t>75 K 35 h. Denarni promet 481.573 K 41 h, Vseh strank bilo jo 1390. Gospodarske drobtine. — Tiičiij za krmljenje živine. Na ta tečaj, ki ga priredi kmetijska šola na Grmu to nedeljo 5. decembra t, 1, opozarjamo še enkrat naše gospodarje in kmetske mládenče. Tečaj traja od 9. do 11, dopoludne in od 2. do 4^. popoludne. Do!)o]iidne je pouk v šoli in sicer po tem redu : Živalska prebava, množina potrebne krme, vrednost različnih krmil, raba in nakup močnih krmil, pripravljanje in pokladanje krme. Popoludne od 2. do 4. jo priikričen poduk v lilevu in v krmîlnicî. Z ozironi na va/,nost tega tečaja za napredek naše živinoreje, vabimo vse vnete živinorejce in kmetske mládenče, da se ga mnogoštevilno udeleže. ,Vstop h tečaju je vsakemu [)rost, — rišcenje njiv od kamnu. Pri nas jo mnogo kamnite zent^c. Kako škodo dela kamenje po njivah in drugih zemlji.Ščih, je vsetti dobro znano, zato pa kaže vsako priliko poraliiti, da se znebimo nadležnega kamna. Zlasti njive jo trebiti od kamna, da pridobimo več rodovitnega prostora in da jih lažje obdelujemo. Prav sedaj, dokler na ilobimo novega snega, bi se dalo njive trebiti iti čistiti od kamna. — \a|iajaiije kriiv. Voda je važna za živalsko telo, saj obstoji živalsko telo poglavitno iz vode. Več kot polovico živalsko teže odpade na vodo, ki se nahaja v mesu in drugih delih telesa. Voda je važna pa tudi za tvorbo mleka. Zato nam pa ne smo biti vsejodno, koliko žival pije in koliko dobi vode. Za dobro prebavo in presnovo je treba, da dobi žival dosti pijače in je na to še posebno gledati pri molznih kravah. Premrzla voda ni dobra. Tudi je žival manj pije. fie je voda tako mrzla, da zmrzuje, potem ne moremo zahtevati, da bi živina do.'?ti pila. V takik slučajih jo prav, če se dajo živini nekoliko postane vodo, kateri se lahko ]>rímeša nekoliko soli, da jo žival še rajo pije. To tekne živini in njeni mlečnosti. — Proti krtieiini in potlgiuiiini. Proti krticam prijioroča Dr. Hotter v Gradecu sledeče sredstvo. Iz 10 dek turšične moke, 6 dok pšenične moke in iz 3 liek ogljikovokislcga barita se napravi s )>omočjo vode debelo tc.sto, ki se razvalja in razreže v male blekce. Ko se ti posuše, se polože v luknjo krtic in sicer po 2 ali 3 blekci. Na to ae luknja previdno zakrije. Te blekco kaže prej še poškropiti a pcteršiljevim oljem, kateremu ac |u'i-meša špirita, da se otjo na ta način atanjia. To sredstvo priporoča tudi agrikulturno-botanični zavod v [ieroHnu in »ict'r tudi proti podganam. Ta zavod pripravlja in prodaja tak strup in sicer kilo po I-2Ù K. — 1'esa za [irasire je prav dobra krma, ako je dosti oblo-jena in ako se no daje v vodeni, preveč redki kuhi. Ako po-kladanio peso v jjrimerni množini poleg druge tecnejSe krme, vpliva pri mladih [)rasičih posebno ngodno na rast, Mlaili prašiči ae razvijajo ]»o pesi tako ugodno kakor [iri dobri paši. .Seveda ne sme manjkati oblode. Pri svinjah pa vpliva pesa posebno ngodno na boljšo mlečnost. Ugodni vpliv pese se je pokazal posebno po krajih, kjer dotiivajo prašiči zgol zrnato klajo, turšico in paliako, kakor n. pr. v Ameriki. — Zeljne kocene trctia iiniťiti. Pri nas se zeljni koceni puščajo po zeljnikih radi v nemar, da tam strohne in aegnijejo. To ni prav! Po teh kocenih se razmnožuje tisti škodljivec jirt zelju, ki dela na mladih .sadikah kakor grah pozneje kakur lešnik debele bulice, ki kvarijo vso rast in jo zatirajo. Ta škodljivec ae imenuje kljunotaj. V teh bulicah živi njegova ličinka in ttidi v kocenih jo najdemo na pozno jesen. Zeljni koceni naj se za-raditega uničijo, da so tu pokonča škodljiva golazen. Koceni se dajo porabiti za krmo itrasičev, če jih zreženio na stroj«, ali naj se pa sožgo. Na noben način jih pa ni puščati ^čez zimo na njivi. — Varujmo kokoši jti-ed mrazom. Ce je ztinaj premrzlo, naj se ob takih dnevih kokoši sploh ven ne spuščajo. Zgodi se sicer, da jim zmrznejo rože, pa tudi lahko ozebejo noge. Vse to pa povzročuje velike bolečine in nezgode. Zmrzle rože in grebene kaže odrgniti s snegom in namazati pozneje z oljem ali vazelíno. Sploh je pa varovati koko.ši pred nirazoiii, ker živali, ki trpe na en ali drngi način zaradi mraza, ne morejo dajati nobenega užitka in nam gredo večkrat tudi k nič. — 1*<>(lk(»žna pegavost sadja. Naše vo.ščenke so izvrsten sad, imajo pa to napako, da dobe pod kožo rade rjavo pege, ki so grenke in ki kvarijo vrednost sadu. Proti tej najmki, ki jo dobe navadno potem, ko že nekaj časa ležijo, so priporoča, da spravljamo voščenko v temne in zračne jirostore in da jih ovijenio s svilnatim ])opirjem, (iospodurji, preski-bite si seme lioljše repe! Lotos je nedostajalo iz pi.salcu teh vrstic nepoznatoga vzroka marsikateremu gospodarju v novomeški okolici semena dobre (iomače repe. Zato so bili jirimorani, si repnega serntína pri novomeških jirodajalcih somen kupiti. Toda iz toga acmoHa pridelana repa, izkazala se jo na jesen v prav slabih lastnostih. Cimo napravila je sicer prav lej»o, da reči se sme že velikansko, ali repa sama na eebi bila je pu kaj slaba. Predvsem razodeva v obliki bolj koronu, kakor pa repi ]todobno obliko. Njeno meso, je namesto sneženo licle rumenkaste barve. Vrhu toga jo pa njeno meso trdo ter gronkotrpkega, na reilkov ali goršico spominjajočega oku.sa. Skratka, iz kujiljonega semena pridelana rojia, je za ukisauje sjdoh za jed prav slaba; z našo domačo se v tem obziru niti primerjati ne da. Ona je vsled njenih naštetih slabih lastnosti le za krmljenje prašičev ter goveje živine uporabna. In lo za to ujiorabo sejejo jo ravno v severnih živinorejskili iiežeinb kakor na Angleškem, Holandskem itd. kjer jej „Turnips" pravijo. Repo te vrste, toraj turnii>s-repo za seme puščali, nikakor ne kaže, kajti dobra ilomača sorta, je tudi za živino boljša, to jc boljšega okusa kakor i>a v govoru stoječa )ituja. Zato svotujeuio našim gospodarjem, da si le ropo domače to jo okroglo ploščate oblike za seme čez zimo ohranijo. Kdor bi take ne imel, laioči naj si, dokler je .šo čas, iz Gorenjskega take repe, ali pa iz Vipavske doline repo tamošnje vrste. Vipavci [»i'idelujejo namreč že od nekdaj repo, katera je prav dolge oblike. Ta repu je i/-- vinio fraiicosk«, Nemci joj velijo panika repa. Ona je odločno veliko roilovittiojša niomo iia Dolenjskem domače, okroglo ploščato oblike, onn jo jm tmli veliko slailkejsega in nožnejšoga mesa. l'redstojtiiStvo „fcniotijskc(,'a tlrnstva v Vipavi" bi (fotovo pniv rado s tako semensko repo postreglo, in šo je čas za na-ročitov. — 1— -t-t- Loterijske "itevilke. GRADEC, 'iT. novembra 54 61 33 4ii 38 Sejmi na Dolenjskem v mesecu decembru. v Novem mestu (scjmiua) in sejm v Žužemberku 6.; v Metliki Ameriški novičar. =«= U'ash)u(;t<>n. Po več kot trimesečni odsotnosti vsleci (»otovai^ja po aoveriiih, zahoiiqih in južnih državah se jo pred-sciinik Taft vrnil v glavno mesto ter se zopet naselil v lieli hiSi. (lierry, 1)1. Tu se je jiripetîla v premo^'okopu strasna nesreča. Vtieli so se plini in nantaia jc eksplo/Jja, katera je vzela življfiiye [(remogarjem. Novejša poročila trdijo, da je med njimi tudi Itt slovenskih ponesrečencev, a imena še niso znana. Žaluje 200 udov in 1000 sirot. = Juliet. Spet je |)0k08ila bela žena enega izmed pijo-nirjev naSo naselbino, Bivíi dolgoletni cerkveni redite^ Mat. ťašič je ninrl za jetiko. Orno sv. mašo in pogrebne obrede je opravil domači g. župnik, Rev. F, S. ňusteršic, ki je rajnika tudi l>rovidcl s av. zakramenti za umirajoče. 1'okojni Pasič je dosegel staro.st 56 let. Doma je bil iz Vrtače, semiške faro, na Dolenjskem, kjer >!aj)U.š6a zeno in hčer. V Ameriki ozir. Jolietu je bival že okoli dvajset let. Kot mnogoletni cerkveni reditelj je opravljal svojo službo po strogem vojaškem redu, da se je takoj spoznalo v njem nekdai^e^a vojaka avstrijskega. Bil je dobra, poštena duša in zato zeJo pri^ub^jen vsepovsod v naši naselbini. = N«w Voi-k. Naselniski urad na Ellis Islandu je objavil statistično podatke o naseljevanju v oktobru. Iz teh podatkov je razvidno, da je prišlo 56,812 naseljencev v našo luko in med temi jo bilo 10.1i)2 takih, ki so bili žo preje v Zjodinjenih državah. Največ nase^encev je naravno tudi v oktobru prišlo zopet iz Avstro-Ogrske, kjer vlada med evropskimi deželami največja mizerija, toko da je ljudstvo prišiveno seliti se kar tnimoma. Iz imenovane -o-l) Karol Barborič, zaloga oblačilnega blaga. Krasne jaslicr za cerkev ali za društva so na prodaj pri J. Krajec nasi, v Rudolfovem. Cena 180 kron. Svoji k svojim! Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Kandijo in oimiico reg". zaiiniga si neomejeno zavezo 1980'I3> V histiiein doiiin v Kandiji 3|)rejema hranilne viojre od vsacefra, lie je njen iiti ali ne, ter obrestuje j>o 411 o 'Z O na leto brez odbitka rentncga davka, katerejra sama iz svojej^a plačuje. Ne v razložnem oknu ampak v prodajalni knjig in umetnin URB. HORVAT-a so na razpolago ravnokar došle (255-3-11 najlepše umetne, božične in novoletne razglednice. Izjava. Podpisani naznanjam, da nisem nikdar ])lačnik za kakoršne-koli dolgove, ki bi jih napravila moja žena Marija Teropňié na moje ime, hvetujein tedaj, da jej ne da nihče, bodisi denarja, boilisi bla^a, na upanje. .Št, Peter pri \oveiii mestu, 30. novembi'a 1909. 254) Andrej Teropčič. poseetulk. ČeJence it. li>. Stechenpferd lllijino mlečno milo Najmilejse milo za kožo kakor tudi proti pegam! (£4-2O-S0t Dobi se poviiodl Stavbeno podjeije Znidapčič E Stepančič Gorica, ulica Mattioli filijalha v Kandiji pri Mm mestu se iiri|)oroca si. občinstvu in[dru|?im koriioracijaiii za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih dol. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toplo jirijioročata (170.0-20 MůfiM S Stepančič. Radi popolne opustitve yosi'odarstva prodalo se bode V graščini Breltenau (Zalog) več konj, krav in prašičev, kakor tudi vsi pridcllit Itilošiijtifiii letu, kakor; žita, rej^a, deteta, seno, slama, koruza itd. Nadalje prodalo se bode vse njive, travnike in ii;(izde na parcele in sicer dne 5. decembra ob II. uri dopoludne v çONtlIiii Marije Kristan v /aln^n št. 15. Havnotani odda se v najem tudi kantina pri opekarni-Tozadevna vpra.Hanja naj se naslove na oskrtinišlv» yriiščin'^ Itreitf^iian pi'Í Itudolfoveni. * Si Naznanilo- Slavnemu občinstvu si tisojam u|judno naznaniti, da sem se preselil in da izvrŇujem od sedaj naprej svoj fotografski obrt v Kandiji v hiši froNp. Fr. Kovaču ())opi'oj „pri (îeheliirju"). Fotoj^raťiral bodem v popolnoma zaprtem, po zimi zakurjenem, vsem zahtevani fotografičnef^a atelijeja ustrezajočem ter v vsakem času zelo ugodnem prostoru. Da postrežem si. občinstvu tudi z pojiolnoma modernimi slikami, fotografiral bodem lahko z umetno svetlobo. Slike îz-vriujem na raznih modernih papirjih raznih barv, v vsakovrstnih obiikah od najmanjše?" formata do naravne velikosti. Itepi-othikcije, kolorartje iii v-sa v to sti'oko stpadajnča ilela. Za mnogolirojni naklonjeni obisk se priporoča s ipoStiivanjeni -f r» 1 {•Í53 0 1) H. Dolenc, Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dnt* ] I.fcbr. 19Uy na novo otvorjona veJika manufakturna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. i50 imo) iu »loiuik Urban Horvat. OdgoTorni Diedntk A. Žl»gar. Tisk J. Krajec natl.