Št. 54i V Goiici, v četrtek dne &. maja 1012. lakaja trikrat na tedea, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K \U » . . io„ Za Nemčijo KW.'^»i Ameriko. in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Giriškem In firadišiacskem" in dvakrat v letu „Tozai red železnic, parnikov In poštnih z« z". Na naročila brez aoposlane naročnine se no oziramo. Tjačaj XLU. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v.Gosposki ulici,št. 7 v Gorici v I. nadstr. na degao. Uprav^ištvo se n.haja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petk-vrstah, če tiskano 1-krat Id via., 2kratl4 vin., 3-krat 12 vin- vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame iri spisi , v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Telefon št. 88. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčii) tiska in zal. (A. Gajbršček.) (Dalje.) Neopoiečno je in ostane, da so kon-sorcijevi načrti ogromnega vodovoda za ves Kras nafkrasneje zasnovani in izvedeni. Na njih je delalo nekaj- !et več strokovnjakov in končno je obelodani1! inženir proi. Hraskjf svojo avtoritativno sodlbo, ki imperativno kaže ipot viladi, po 'kateri jej ji* hoditi. Tu mi izhoda, merodajni krogi se morajo okileniti načrtov našega konzorcija. Ali zdi se, da je konsoreij nekim krogom napoti! Vprašam: 'Kaj -so izvršili dojk cj kragi. ki imajo nalogo, preskrbeti vodo Trstu, t-: mu najvažnejšemu mestu na jugu države?! Koliko desetletij že študirajo, mečejo stotisočake skozi okno, boljs v različne žepe, a 'niso še prav nič i^vr-Jili? Niso ipi odložili še nikakih načrtov in jih uidi ne bodo tako .dolgo, dokler bo Brojiiica-Aurisina dobra molzna kraviea... IZnano je, da deM društvo Aurisina vsako leto mastne dobičke. — in: kjer se osel valja, dlaka ostaja!) Koliko je tu teto za Lv.-m na razpolago svetim kronic, po kadrih se marsikomu zaskonpna. Zlat ključ pa k.v.) ži-lezna vrata prebija!! Tu ima kraški vodovod po konsoreijevih načrtih nevarnega nasprotnika! Čudno je. a treba javno pribiti, zakaj nek! ja dal dvorni svetnik 'Markus tuji šp; kulacijski tvrdki kar p-od roko izdelati načrte, kako bi se dalo Reko od Ilirske l^ir^e al! Hubelj (tudi Vipavo) dvigniti na kraška iplanoto. Zakaj pa se je smatrala nabava teli načrtov /a veliko tajnost! in al: j; dob"a vlada te načrte zastonj, ,ka-k::r d"slej konscrcijcvc, ali za težke novec'-' Menim, da je zadnje resnično! Torej Vrsorcii. ki Je oče veliki napravi, dede j ni lomi niti vinarja za ogromno delo. ,.po-ttviljcno od prvih avtoritet. Špekulacijska ,u:'1 tvrdka pa, ki se >e vsilila na našo žem-. . >e vtaknila lep zaslužek za ničvreden /¦konkurenčni načrt, ki ne vzdrži kritike ipriprpstega. kraškega kmetica. Pa še jedno vprašanje: Zakaj ,pa se je morala ta tuja tvrdka pri kovanju konkurenčnih načrtov ... strogo ogibati tržaškega teritorija? Ali ni tu vmes strah za dobičke in inandole, ki j Hi deli Aurisina? Ali ne. delujejo tu tajne sile, ki bi rade to veliko vprašanje vlačile po dragocenih pojedarskih komisijah, po vaorcu večnih študij v Trstu in Gorici, ako bi ga celo hie odložile ad calendas graseas?! Ako pisce v »Edinosti« in njegovi informatorji 'pri- vsem tem ne vidijo, .kam 'pes taco moli, ako ne pojmijo resnosti .položaja, ko 1 hočejo mogočni sptetkerji izvršiti na našem kensorciju pravi pravcati cestni rep •na neprecenljivo Škodo našega ljudstva, — petem jim ni pomagati in n:č bi se ne Ivlo čuditi. ako bi naši ubogi Kračevci še desetletja ne d:;bili vode vkljub vsej nav-•Jošcncsti dvc:rneiga svettrka Markusa in |-pri vse} veliki skrbnosti višjega stavbne-.ga svetnika Michehizzija (-- Lah od pet t') temena!!! —-). ki maje z glavo kakor |, i.evcren Tomaž, češ: da konsorcijeva vo-,du ne bo hotela navzdol teči!! Take in enake vrste nasprotniki motajo utihniti, in ako sami tega ne store, j'm bo treba usta zamašiti! Kraškemu ljudstvu ni »Lic mar požrešnost delničarjev Aurisine in njihovih koritanjev, a koristi države se v tern slučaju križajo s tržaškim vodnim podjetjem. Voda iz Brcjnice ri zagotovljena za vsak slučaj. Ako bi bilo kdajkeli avstrijsko vojno brodovje zaposleno kje niže v Jadranskem morju, more pripluti v par urah m"mo Gradeža sovražna torpedovka in porušiti vodovodno napravo Brojnice tik morja z jednim sani ;m strelom. V hipu bi bil Trst brez vode, a južna železnica bi b'('a od Divače izven prometa: enako državna železnica proti Biizetu, Dovažanjc vode s Kranj-sV:ga v tolikih mnržinah bi bilo v takem času naravnost izključeno! — Naš vodo-vrd pa bi dajal devoljno množino vode i? variicn "?ad'a. dajal bi lahko za silo vo-dn tudi v Trst, — a naprava tega našega vodov J.i je za nekaj milijonov kreji ee* i,eja nego konkurenčna vodovoda od Reke ali Hublja. — Zato pač ne more in ne sme biti nikakega dvoma več, kateri načrti so izvršljivi in se morajo izvršiti! Kdor ni slep, norec ali podkupljen, je po teli pojasnilih na čistem, kako je edino mogoče v korist ljudstva in države rešiti vetevaž-n:: vodno vprašanje na Krasu. Toliko o jedne vrste težavah, ki so se 'P-rajaio. O drug'h težavah, ki jih dela de-ž.la Kranjska, in šj o nečem drugem pa prihodnjič. Dr. Slane: Bttnjih železnica. (Dalje.) V Slovencu je dobro razvita trgovska nadarjenost. Naš kmet rad trguje, hodi rad na sejmove. Dokler bo še trgovina bogatila, bo Slovenec na Hrvaškem kot trgovec dobro izhajal. In tako upajmo, da bo posebno Beiokranjec v časih, ko bo vse polno železnic na slovanskem jugu, dober trgovec na njem. Največ denarja je v Ameriki od Slovencev zaslužev:>l Beiokranjec. Do 800.01)0 goldinarjev so belokranjski izseljenci na ileto pošiljali domov. Vseli Belo-kranjcev je morda 50 tisoč. In od teh je: cdraslJIi moških 15 tisoč in od teh je do 10 tisoč vsako leto v Ameriki. Žensk je tudi veliko ta:n. Najlepše- se tje izseljujejo in se tam omože. Ako se polovica teh ljudi razleze po Hrvaškem, bodo izborna vez z ostalimi Slovenci in ker so vajeni zdajšnjemu tovarniškemu delu, bodo, ko z železnico tudi pride fabrika v navedene hrvaške kraje, v njih lahko merodajni delavci, da ne bo lahko Nemec ali Italijan zasedel nabolic plačana mesta. Novo življenje 'bodo privedle železnice v Belokrajino in na Hrvaško ob Ja-Jranskein morju. : Vse se spremeni, tudi kmetija bo tam; proizvajala, delala kakor v ' razvitejših krajih. Dosti ljudi bo več sedlo k mizi in treba jim bo pripraviti več, in dobrega, živeža. Rokodelstva se I»do&olJ.>a>y.ifa*in*.'' ker je dosti premoga v deželah, bo tudi nastala tovarna. Postavljal ijo bo trgovec, ki v zdajšnjem gospodarstvu brez fabrike ne more izhajati. Trgovec bo marsikatero stvar, ki je dozdaj malo veljala, v teh •krajih spravili v boljše cene, on bo, lačen profitov, nemirna ščuka med krapi. In zato je ustvarjen Slovenec, za to ima talent. Tam v kočevskih krajih ibivajo ljudje — Slovenci in Nemci, ki so ustvarjeni za vsako rokodelstvo. Tam si kmet napravila lepo hišo iz lesa prav sam. V tistih gorah živi trden človek, .ki je že obhodil vso Ameriko. Mejaš je Hrvatu, ki je n. pr. v Liki tiste telesne in duševne jakosti. Veli-kolaščan, Ribničan tudi ni daleč stran od teli krajev. Ako bi avstrijska vlada,-kranjski deželni zbor v tetin krajih, skrbela za šole, v katerih bi se fanti učili monterstva, da bi potem mogli vstopiti v razna fabrič-na delu, da bi mogiii delati na laidjan vzajemno z Dalmatiiici, istrskimi rojaki,'kal bi bilo koristi iz tega! Vsekako potrebna je vsaj 1 realka na (Dolenjskem! Dve gimnazije ste, ki ste ljudstvu malo v korist. Ena realka bi več koristila v zdajšnjih Časih, v katerih'tdinik» inženir, in učen kmet ravnata gospodarstvo, .ne pa duhovnik, jurist in učitelj starih jezikov. Iz ljudi clb Kulpi, Cubranki, iz ljudi iz velikolaških, ribniških gozdov se da pripraviti delavec, ki bi bil na slovanskem jugu kos vsakemu tujcu. To je energičen človek, ki je vzrastel-pri tesni hrani v trpkem delu in v beli mrzli naravi, njegova .zgodovina kaže vedno le trpko delo; ti ljudje so bili v bojii srednjega veka junaki, katerim ima zahvalit: ostala Avstrija kakor graničarjem- Hrvaške marsikaj dobrega. Vzemite Ličana ofb progi proti Rele:! Kakor iz mramorja je izklesan njegov suh obraz, lep človek, kakor ga nimajo Nemci — Madjari. Kaj vsega koristnega bi ta večni vojak tmogel storiti, šolan v kaikem tehničnem delu. zdajšnjega gospodarstva! — (Konec prih.) Maksim Gorki. IX)MA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) Rifnskij, za^oj nam kupktev!« Začel je in, da povem -po. pravici* trebuh je bolel človeka cd smeha. Skoda, da te nekam zbežal... Ali ste ie obedovali?« »še Jie ....In kaj le. z Aleksandro?« je vprašal Foma, Ofhišen cd gasniga fbesedovanja tega visokega, razbr-Kdanega fanta «v pestri atoleki, * »U-tto, veste«, se je ta nacetneril, »vaša Aleksandra je ničvredna ženska! Nekako tentna je ... dolgčas je biti ž nj> ... vrag tiaj jo vzame! Hladna je, tekor žaba, brr! N'e, dal ji ibom slovo ...« , »Hladna je, to je res«, je rekel Foma in se zamislil. »Vsak človek mora kar najbolje opravljati svoje de--fcs je tfcti sin tovanmrin, »in če greš m ljubico, moraš y'tJati, da v poln! ineri izpe/njuješ svoje dolžnosti ... če s- poštena ženska ... No, ali si naročiva vodke?« Pila sin. In se seveda epila. Pod večer se ¦;•: zbrala v gostilni veiika m šumna družba in Foma, pijan, a 'žalosten in tih, ji je govoril z za-.Pletajačim se jezikom: »Jaz si rrVslim tako-le: nekateri ljudje ... so črvi, J»"tigi «o .. t-vrabci... Vrabci, to so kupci ... Oni ikljuvajo črve ... To j'm je fe tako namenjeno___Potrebni so ... ^ laz ... in vi vsi ... mi smo brez smotra ... živimo Jnko, da nam rti nikjer primere ... in nikjer opravičenja .,. wsto nepotrebni smo ... A zakaj žive tudi drugi... sploh vsi? To Je treba umeti ... Bratci! .., Mi vsi bomo popn^ kali ... bogme da! Od česa bomo popoklai? Zato, ker ..,! so v nas same nepotrebne reči .,. naša duša je zanič ip vse naše življenje je zanič! Bratci! jočem se ... čemu me je treba na svetu? Ni me treba ... oh, da bi umrl ,.. Umrl bi rad ...« In plakal je z obilnimi, pijanimi solzami. K njemu je edel pijan in majhen Črn možiče^k, spominjal ga nečesa, poljubljal ga in kričal, razbijale možem ob mizo: »Res je! Molčite! Dajte si reči krepko besedo! Dajte besedo stanom in mamutom neurejenega življenja! Gola ruska vest govori svete besede! :Le tuli, Gordjejev; tuli, kar se da! ...« In zopet se je jel obešati Fcmi na rame, lezel mu na prsi in d-igal k .ijegovemu obrazu svojo okrog1'©, erno, gladko-ostriženo glavo, ki se je neprenehoma obračala na njegovih plečih na vse strani, ta"ko da Foma ni imagei debro videt: njegovega obraza ta se je zato jezil nad njim fr ga vedno odbijal cd sebe, kr.ičoč z razdraženim glasom: »Ne lazi, no! Kje Je tvo] obraz rProč!« Okrog njiju je donel glučeč. pijan smeh in sin lasmika tovarne z žganjem je lovil sapo rn hripavo kričal nekomu: »Pridi k meni! Sto rubljcv r>a mes-ec, hraio in stanovanje! Častna beseda: Pojdi! Častna beseda. Pljuni na časopis ... jaz te plačam boljše!« In vse se je >»He prift.) ^ goriške okolice. 7 Višnjevih, dne 5. maja 1912. — Danes se fc-iia$ Lošpod mine v Gradnem hudo (jezil in pri ton še nas izaldfižai v cerkvi dober četrt ure več ko po navadi, zaradi neke ČEkarije, kamero'je bil menda povabil v <3radno preišnjo nedeljo o prH&i shoda sv. Jurija. v ; . Kaj se je;žalega zgodilo čukom i« njemu, mi ni znano, omenjeno- nedeljo, vem Is toliko, da so Hudje godrnjati med sabo^fco so pnšii od molitve, češ, da se je tudi nafa cerkev spremenita v telovadnico namesfo hiše molitve (in tudi on idames ;pri. vs^rt njegovem rentačeniu mi nič natančnega povedal); no, vse to me ni dosti zanimala AH danes, ko nas je naš gospod nune ozmerjal z neolikane! in brezverci, se mf ni preveč dopadlo, kajti mislil sem, da za dejanja njih dveh do U letnih fantičev vendar nismo vsi odgovorni. Vprašal ibi g. vikarja, kateri so tisti liberalnim brezverski časniki ,aJi ne morda tisti vaš »Novi Čas«, kojega ste vsilili kamor ste le mogli, čeravno vse one, ki ga sprejemajo, na grd način faroa. Rekli ste tudi, da ptfitično strarokarstvo vas nič ne briga; cd kedaj pa mislite, da smo mi tako zaslepljeni, da ibi tega ne videli. Svetujemo vam, da nas v cerkvi pustite na miru; dokler vas še ni bito med nami, smo se vsi vikarjani msd sabo radi imeli, ker smo miroljubni ljudje, mislite si, da vas ne plačujejo samo nekateri vaši pristaši. ampak tudi mi m še bolj mastno ko vaši, in da to tudi mi vemo. To naj vam bede v svarilo, da vam ne postanejo tukaj prevroča tla, ker mi smo bili prej tukaj kakor vi in vaš »Novi Čas«. Dražba sv. Cirila m Metoda. Ženska podružnica družbe sv. C. in M. v Trstu bo imela v. soboto U. t. m. ob 8. zvečer v Narodnem domu slavnostni 25 letni občni zfbor. V nedeljo zvečer pa bo v Narodnem domu koncert v proslavo 25 letnega jubileja ženske podružnice z bogatim vsporedom. Domače vesti. Zopetni poziv slovenskim napred-njakom. — Čas za zglasitev brezplačnih prenočišč potriječim dijakom že pohaja. Vse.ipremak) je odziva na (naše prošnje in zato še enkrat poživljamo vse one zasebnike, gostilne in napredna društva, da se priglase. V mnogih jako važnih -krajih Se nimamo prenočišč, zato naj vsak, ki količkaj more, ponudi brezplačno prenočišče. Saj je dobro najbolj skromno prenočišče, če tudi na semu, samo da je [gotovo in zanesljivo, da ne ostane potujoč dijak brez strehe. Upoštevalo bi se naj tudi to, da klerikalno dijaštvo lafolko ipotuje, ker ga v vsakem župnišou radi sprejmejo, če se le izkaže z njihovo legrtimaciDO. Napredno dijaštvo ne reftektira na župnišča, pač pa na slovenske naprednjake, ki Ibi naj smatrali za svojo dolžnost, da dajo brezplačno, prenočišče, da bodo tudi napredni dijaki imeli v vsakem važnem kralju svojo postojanko, kjer bodo lahko med potovanjem prenočili. To bi naj pomislil svsak napredtajak! iDo sedaj se ji-h je oglasilo prav malo, prosimo pa, da bi se jih v tem času, ki je še na razpolago, oglasilo še mnogo več, Prijave naj iprihajaijo vsaj do 20. i. m. na naslov: »Odbor počit, zveze, Ljubljana, Mestni dom, Prosveta«. One, ki nam ibodo pomagali in daili brezplačno prenočišče, Ibomo v zahvalo . objavili v časopisih. Odbor počit zveze. Vodrteljstvo sežanskega okrajnega glavarstva je 'poveril notranji minister okrajnemu glavarju na Krka g. Franu La-siču, našemu rojaku te Renč. Nanueštm-štveni tajnik dr. Karel Lsina je prevzel vodstvo okr. glavarstva na Kriku- Za nemški »Schulvereln« pridbčuje nemS«4 časopisje olfllace na' uvodnih mestih ter poziva Nemce, da meseca maja. ki ie mesec ustanovitve * nemškega *3cihulveretoa« -vsi prispevajo z« nemški ;»9ohnlvereinvš, iz deželne norišnice pa se čiije stok ne- srečne Žrtve iklcrikamega organiziranča! V cerkev Kristusov nauk. s š61o predpisan ipeduk — v klerikalne organizacije pa veliko metlo, da spravi iz njih nesua-go in smrad! Tako naj stori ičrnišikj dekan pa bo čislan mož! O užitnlni je na shodu v Sovodnjali ¦pel poslanecfon. Pel je^isto po ikierikal-m>, farbarsko. — Ni res, da so bili »ljbe-ralci« zagnali velik hrup proti .pobiranju užitnine v državni režiji, res pa je, da so svoj čas preprečili, da se ni utaknila dežela v užitnino ta>ko, kakor so hoteli klerikalni slovenski in laški-liberalni modrijani, .namreč brez vsakega predštudiija, kar tafeo na slepo. Z napredne strani se je izvršilo dobro delo in obvarovalo deželo — izgube! Proti temu, da se pobira užltuina v državni režiji, tpa ni bi(o z napredne strani nobenega hrupa. Fon pa naj bi bil povedal, da hočejo •tklerikalei spraviti deiex>,— ,za katero je "bito treba skrbeti za vir novih dohodkov ;— ob te dohodke, (ker silijo v podeželenjc užitninskega pobiranja. (Kako se je pode-želenje obneslo na Kranjskem, sledi iz ra-. čunov kranjskega deželnega odbora. Velik finančni ženi dr. Lampe vlada v dežel? ni hiši v Ljubljani in on je rekeh če vzar memo užitninski zalkup sami v roke, bo to neslo deželi na leto čistm 100.000 K. Računi deželnega odbora kranjskega pa so pokazali, da Kranjska dež&Ia iz užitnine nima 100.000 K dobička, marveč 106.000 K izgube! — Kranjski zgled, je 'uaič povsem merodajen za goriške' klerikalce. Lamipe stoji visoko nad goriškimi pritlikavci. Fon naj bi bii razodel poslušalcem v Sovodnjah, da nameravajo klerikalci spraviti deželo ob lepe dohodke h užitnine, potem bi bil resnice govoril. Pa, molž mora farfoati,- ker v farbanju tiči klerikalna politika. Tržaška podružnica S. P. D. bo imela v petek 10. t. m. izreden občni abor. Na dnevnem redu je sprememba podružničnih pravil. — Podružnica napravi v nedeljo 12. t. m. izlet na Trstelj. — 26. t. m. bo v Divaški viienici sijajna javna razsvetljava; — Dne 9. junija napravi podružnica izlet na Volnik. — Dnč 29 in 30. junija priredi podružnica izlet . na Dol-Čaven-Kuc&lj-Krnioo. Električna razsvetljava in kanalizacija v Ločniku. — Občinski svet v Ločni-ku je v svoji zadnji seji sklenil upeljati električ. razsvetljavo ter izvesti potrebno kanalrzicajo. Kdor to čita, se hitro spomni - goriškega mesta. Električno, razsvetljavo po sredi mesta imamo že nekajj let, ali še dosti let. poteče, ipredno bo imela mestna uprava pravi hasek od te naprave; o kanalizaciji pa cujemo samo v programnih govorih- goriških županov. Kadar ga slovesno umestijo, tafkrat spusti govor, v katerem povdarja tudi potrebo Ikanalizacije, ipotem pa je vse tiho in kanalizacije ni od ni'1'.^der, dasi je nujna ipotrebna zlasti v zdravstvenem oziru. — iMestna uprava je zanikerna, .zavoženo je miestno gospodarstvo, zato se ne morejo izvesti razne nujne, reči v prid ..mestu.! Polno dolgov je, potem seveda se ne more preiti h koristnemu delu za mesto. Ali kje so sredstva, da bi se 'Odpomoglo neznosnim razmeram? Glasovnica je tisto sredstvo. Ž glasovnicami morejo volilci pregnati fjz stareišinstva in magistrata one, Ivi tako imenitno gospodarijo. Takega gospodarstva mora biti konec. Kdaj uvidijo to v-polni, meri mestni volilci ter storijo svojo dolžnost nasproti razvitku in bodočnosti Loriškega mesta? — Mati iLočniik bo lahko imel prej kanalizacijo nego lOorica. Ali ne bo to sramotno za vellike osrečevateljt goriškega mesta v laški gospodujoči stranki?! Lovska tatvina. — Dmm je pričela '&red- tukajšnjo okrožno sodnijo kaizensk^ razprava proti 7 osebam, obtoženim i0y% ske tatvine; na.zatožni klopf je 5 moSkiJ in 2 Žen&ki. Prič je tfoklkasntir 32. Lovska tatvina se je vršila'največ v Trnbvsketi goz^du. .Ž&ssbna Uiddeženca pri razprav; sta dr. Weinl echiner in nadporočnik Soliol ber. Razprava skonča telkom jutrišnjega dne. ' • ' Fon v Sovodnjah. -- Soc. demokrat I. Cotič odgovarja' »Oorlci« v »Zarji« ;radi Fonoveiga shoda v Sovodnjah ter jpravi med drugim:' »Ni r6s,.da je bilo na •shbdu^ii^u 20Q oseb, nes pa je, da ijih je .'naštel sam poslanec Fon 116, in sicer ij; 'ibil^-pVibHžno' polovica na'ših, 'polovica pj nasprotnih. Od Fonovih • lltrdij je bilo 2,5 Viihove&v, ki :rj;e spadajo v občino Sovoi. ^nje, okolo 20 jih je bito iž Oabrrje in ,RU. ;lbije ter nekoliko Pečanov. Zaradi Sovo. ;di&nfcev"samih" bi ibil 'moral- gospod F0n ! oditi ¦ :6dkode!r ie prišei* ¦.'' ¦'•.¦¦¦ 4 ' Glecfe ti'd'6leiž!be'!.pf.i TtferikalMh sho^ fdihsGofiCait-.vedniofairba; iČe je 100% di, pravi 200. Tako tudi o shodu v Sovod. injah. 'Slabo šsriamenije za Fona, katere^ dolgočasnih igovorov so 9:- naveličali tudi i že klerikalci. Res, imenitni, impožantni sq [njegovi shodi' po GofiSki okoliici! Vojaški begunci. — Oid1 97. ipešpollo sta pobegnila 2 vojaka Jas, Fayot (?)\| Ooriiškega. in Ivan Belat iiz Trsta, Šla sta rai^e .vitailijp mesto oditi na Hrvatsko, kamor je polk premeščen. Sedaj si iščeta de'a. v Milanu. .. , . . Kar napravi goriški magistrat, je vse imenitno napravljeno. — Magistrat je dal razširiti uhpd iz Kapucinske ulice v mestni park, to pa v svrho, da bo mogel v park avtomobil, s katerim' škropijo ulice, Zmerili so, kako je avtomobi;! širok In raz-širjenje uhodase je izvršilo. Nato so uka-zal i, naj gre avtomobil v parlk; Pognali so avtomobil, ki je pa zadel' s svojim vrhom v zgornji del uhoda in ga iporušil Mestni gospcdfle inženirji itd. so bili 'namreč pozabili zmeriti; kako visok je avtoniobil! Sedaj-}e treba zopet popravljati in napraviti tako iširoka in visoka vrata, da bo mogeJ avtomobil tw>vesrio..v park. -— W; gOi^nji del'so-pozaibili. 'O:ornji">del na magistratu je-spkih'pozabljen;¦ 'to vidimo pov sodi; česar se lotijo-.-"-¦- Zadnjil čas, da b: prišla mestna uprava v i^cke ilijudi, ki niso dobri le v .spodnjem, airpaik tudi v zgornjem • ddu!! Šocialnodemokratični terorizem. -V Trstu so soc. demokratije strašno divji na slov. zidarje, člane N. D O. Sedaj so. prisiiliii zopet 5 zidarjev, da m morali, pustiti delo, iker se niso "hoteli upisati v soc, demokracijo. Hoteli so celo štrajkati mi njih. in s kamenjsim so jim pretili. Taka je rdeča svoboda in rdeče bratoijubje! ^ssaMy V nobeni skodelici naj ne manjka Franckovega kavinega pridatka on ditj.i kavi slast nmč in lepo bnrvo. Njega kakovo»l vsebuje: izdiitnost, slastnost in nizko i'?1"1- Tovarna v Zagrebu. , Vojaška fiodba bo sviraita danes od j.Ji. zvftčer na .Travniku. .Vspored:. J.. * r\ VVagner: »Cesarjev klic pčd orožje«,,koračnica; 2. iLehar: Eva-vafcjcek po motivih operete »Eva« (tovarniška dekli- J ca); 3. Bellini: ouvertura Jk opereti »Nor- | maI; 4. Masenet: Velika fantazija iz oper rete »Herodias«; 5. iPisčaček: Calke-VValk iz baleta »Dante z baleta«. .t Vojaški, nabor. — Jrjri. vojaškem na jj0rU v Gorici v poflprte^eilf je^&So*j&tfeš 14 nabornikov potrjenih 8. Iz Prvačlne nam- poročajo: . Vsled dežja preteklo nedeljo se je javni-ples na j^ombravi prenesel za dan 12. V. Sviral. bade »Naraščaj«. ' ..-',:.:• t ¦' ,f Zadnja številka »Slov. Jlustr, Tednika« je "zelo zan'imiiya;; priolbčuje, »Kako matere rauih, narodov pestujejo svoje o> ' roke« (9 slik); dalje 4 slike z razstav« ilustracij SjenkiewjLeyfiL rpinanov; 2 sliki, s pogreba ponesrepene Mioi ReršICeve v Šiški; Or. Mencinger;... bombardiran je Dardanelj. 2-$?M z,umetniško razstavo v Trstu i' kako vzdigujejo. potopljene ladje; godba.N. 3>.. (X v Trstu,, ki; je 1. maja prvikrat javno .igrala pri obhodu po mestu; ž-'glavama skupaj zrašc>na dvojčka I itd. . Sol^olstji tfesfroil<. i Trgovsko-obrtna in gospodarske vesti,¦ ] Tečaj za pridelovanje krme, — Kme-' tijskašola na Grmu priredi 28. in 29. maja t. 1, dvodneven itečaj za pridelovanje krme s sledečim sporedom. V torek 28. mala: Od 2. ido 4. popoludne: setev detelje in trave na njivah iza dvo-in večletno košnja' Nakup potre/onega semena. Gnojenje deteljnib mešanic. iPrstetično .raekajzova-"'"IjSppras^TlaT-SM^iTi-inl^ in v poskuševallišču. V sredo 29. maja:'Od 8. do ,10. doooludne.: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave. "Sestava travnih zmesi.' Množina'potrebnega semena. •Piiaktfeno razkazovanje semena in razde! itev vzorcev. Od 2. do 4. .popoludne: Priprava zemlje in posetev travnikov. Poprava slabili setev! Gnojenje in zboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih 'travnikov in travniških zmesi ¦ V poskusevališču. — Oddaljenim in podpore potrebnim ude-leženorm s Kranjskega plača ravnatelj-' stvO stroške za^pot in sicer le za želeiz-njcb1 do Novega .mesta in; za brano po 2 K na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti ali s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 20. maja pri ravnateljstvu Icmetijske šole na Grmu. Zlei II. okrožja Gš. S. Ž. v Št. Aridrezu. Še par dni nas loži od zleta. Priprave so v poJnem tiru, teloviadci se urijo, '-in povsod je pollno vrvenja.in dela, da se bi .-let čimbclje obnesd. (Prvi večji nastop'' 5okc-'iov na-Gori&kem in obenem otvoritev vseh nadalnjifo prireditev pri nas doma, priprava za župni zlet v Mirnu,: priprava za Prago. Zato je skoro nepotrebno, da bi na dolgo m široko vabili, 'ker smo prepričani,.da naiše občinstvo iz mesta in • okolice/ ve ceniti soikotsko delo. in da nas k veseljem possti. Sad V soMski družbi'so ure vedno prijetne, je zabava vedno nepresiljena, bratska; Zlet se vrši v prostorih g. Lutmanu pred cerkvijo, torej o postrežbi je nepotrebna vsaka beseda, 'ker je gostilna. Lnt> mana široko znana po svoji gostoljubnosti. Podružnica C M. D., v Si. Andrežu pripravlja svoj., paviljon,'kjer bodo naša gostoljubna- dekleta stregla gostom: .Godba, pli^s in rt ep r i sil'j en a zabava koncem vsporeda, vesela družba in vsa prireditev bo vabila in razveseljevala srca. Nu razpolago bbdo slavnemu občinstvu-razglednice VI. VscsakcJskega zleta v.Pragi, in cvetice. - Za hrambo koles, za vozove in konje h?, preskrbljeno.v Ibliiini veseličnega prostora. Zbirališče 'Sokolov je pri železniškem pr.bcdu na Rojcah cb 2. uri pop., od tam cel koraka jo skupno na veseMčni proslor. Vsrorod zileta je sledeči: - 1. Žu.pne proste vaje (izvaja članstvo H." okro-žia Oš. S. Z.). ;v 2. Nastop naraščaja. -. . _ 3. ženski oddriok, župr.e proste vaje. • 4, Orodna .telovadba (članstvo. H. okrožja Gš. 3. Ž.). ,. 5. Praske proste vaje za L 1912" (iz-vaiia oddelek Sokola iz Gorice). ';•; f\ Nastop vrste goriškega Sokola ba krogih... . 7. Skupine (izvaja Sokol iz St. An-dreža). l iveza narodnih diuštev. Pevsko in brajlno društvo »Bodočnost« na Volčjejngradu je imelo prošli teden svoj II tedni Občni zbor. Ako ravno te društvo Še mlado, je pokazalo ha obč-I ^e.m zboru lep napredek. Vikljub kleritcal-g ni komandi iz Komna, ki bi nas na. mah r»ola ,v Vrtojbi. — Kolesarsko društvo »Vrtojba« naznanja, da se. bo vr-ški' tombola, ki je odpadla 5. t. m. dne 16. t. m., to je na praznik Vnebohoda. Začetek tcmbole cb 5 in pol. Ples prične ob 3 in pol. Kolesarsko društvo »Danica« naznanja, da se bode vršila cestna dirlka Gorica; Miren-Gorica 26 t. m. v Štirih oddelkih. Vsa darila bodo opremljala z diplomo. VnŠila se bflde tudi polževa dirka, srečkanje it. upoštevati, iasno. Vspored objavimo pravo- Političai pregled Poslanska zb>rnfca. — V seji v to-reik je bila zopet enkrat lepa avstrijska poslanska zbornica. Slo je za verifikacijo nemškega radikallica Seidla, ki je bil izvoljen proti soc. demokratu. Poročevallec odsekov je bil ipoisl. Stotel, iki Je priporočal potrditev mandata. Soc. demokrat Winar-S'ky je trdil, da ije bil S. izvoljen s pomočjo piva in golaža. iKiemeter je očital" soc. dem, terorizem, na kar j& začel vrišč in prepir. Nemški nacionaloi in nemški soc. demetkratje ter nemški kršč. socialisti so se zmerjali z najlepšimi psovkami. Nemški nacionaloi so zmerjali soc. di&mokrate •z »organizirani apaši, rdeča banda, gav-nerji« itd. Ni bilo drugače, da je predsednik zaključil sejo. — Včeraj' je pričella zbornica prvo čitanje predloge o izpre-memlbi delokroga trg. min. in min. za javna dela. — Včeraij je imel dr. Laginja ob-strukcionistični govor, govoril je o sedanjem stanju na -Hrvaškem. : Proračunski odsek. — V seji 8. t. m. je predlagal dr. Ellembogen grajo Biener-thovi vladi, ki je. nakupila akcije Južno-nemšk® paroplovne družbe in dala subvencijo Austro-Amerikani, ne da bi imela ustavno dovoljenje. Predlog je ibil sprejet. ~ Prorač. odsek je izvolil pododsek za itaTijansiko pravno fakuilteto: Bugatto, Korošec, Lang, Masary.k, 'Pittoni, Rosner, Wa'dner. / Vo)D8 fflGil Mi]o in Italijo,; Otok Rhodos, stara Aitharata ali Ophnissa, pripada tur-•Škernu otočnemu vJiajetu in tvori najjuž-¦jiejišo vzhodno skupino Sporadnih oto--¦kov. Otok obsega 1460 kvadratnih kilometrov. Na njem prebiva 30 .tisoč oseb, dve tretjini Grkov, 7000 turkov, 2500 Judov in 250 Evropcev. Glavno mesto se zove tudi Rhodos in šteje 9000 prebivalcev, predmestji, je pa 'devet s 4600 prebivalci. NalSftiodosu irna naga . država svojega podkoMiZula, kakor tudi postajo '¦avstrijskih pamikov. Rhodosu je gospodaril od leta 1310 do 1522 viteški red sv. Janeza, ki }& leta 1430 odbil napad sultana Moihameda 11. Po siedommesečnem obleganju Je. leta 1652 iztrgal otok vitezom sultan Sulejman II. ' Kapitan parnika »Garpathia". Kakor smo poročali, je do&p^l v po-nedl 'parnik »Charpathia« v Trst; od tam ¦Je odplui na Reko. Kapitan Rostrom pri--poveduje o nesreči in rešitvi to4e: Kmalu po polnoči 14. aprila smo do-biii^brežzičnobrzoja^viko od »Titanica«, ki ^je^kiicajl,.nujno pomoč. Takoj smo obrnili !kurz/»'TUaniic« }e bil oddaljen od nas okoli 66- morskih milj. Zvišali smo hitrost parnika. na najvišjo mero. Noč je bila zelo mrzla, bilo je Oblačno. Od severa je vlekel •z&lo mrzel veter, ikar pomenja, da se bli- i .zanjo Jodu. Ko smo bili od mesta nesreče oddaljeni še eno uro, smo zapazili prvo 'ledeno goro. Umaknili smo se in vozili z nespremenjeno 'hitrostjo naprej. Zašli smo v k;d in »iKarpatbija« je rezala plošče z vso. silo in jii odrivaTa na strani. Nevarnost je bila, da obtičimo. Dajali smo tudi rešilna znamenja z lučmi in s spuščanjem raket. Med tem smo pripravili na parniku vse i potrebno za sprejem ponesrečencev. Zakurili smo .kabine, ogreli velike .volnene odeje, pripravili čaj, vino, konjak itd. V kratkem nato smo zapazili prvo zeleno luč,, bil jo prvi nasilni čoln. Ko smo se jim pri'b'1'.ižali, smo jih vsprejdi na krov in jih izročili zdravniški os.krbi. Bili so vsi premočeni, ozebljeni.in izmučeni. V prvem čolnu so bile samo ženske in otroci. Čoln je vodil en časnik in 3 mornarji, veslati so pomagale pridno tudi ženske. Nato smo iskalli še ostale rešilne čelne. »iKar-paihij.a« je rešila 12 čolnov, v 'katerih je bi-lq 70fi ponesrečencev. Na krov smo po-ieg#i.,tudi 4 utopljence, toda ker nismo mogli dognati identitete, smo jcili pravilno potcprli. Vsi .ponesrečenci, ki smo jih'reši i s čolnov, so bili, razun ne,!-, ij otrok, vsi zdravi in nepoškodovi i. či>!->i\ ki so prvi cidphili od »Titanica« so bi!« oi samo polovično izrabljeni, iker na »Titanicu« niso verjeli, da jim preti taka nesreča. Peljali smo na to še okoli velikega ledenega polja, toda našli nismo nikogar. Nato smo od-pluli proti New Yorku, kamor smo dospeli 18. zvečer ob 8, v New Ycrku nas je pričakovala nepregledna množica. Pripravili so tudi več 100 ratos-v, toda ;>Kar-pathija« ni irrie!'.a na krovu nobenega mrtveca. Častniki so nam povedali, da je ledena .gora, v katero je trčil »Titanic«, štrlela .komaj nekaj metrov nad vodo. Razpoka na »Titauicu« je morala meriti najmanj 100 metrov in kapitan Smitlt je vedel ,takoj, da je parnik izgubljen. Uredil je takoj vse potrebno za rešitev. Ko se je začel parnik potapljati in ko je dosegla voda k,otle, je nastala straJiovita eksplozija. Takpj na to se je parnik potopil, pri čemer se je napravil velikanski vrtinec. Dva rešilna čolna, ki sta bTa cd mesta potopa oddaljena.že pol milje, je še dosegel velik vrtincev ikolobar in jih potegnil v globo-ČinOV CBina sta bila napolnjena s potniki. 1 Zanimiva je rešitev enega mornarja. Stal je ob času eksplozije na robu (krova Razne vesti. Slovensko akad. društvo »Ilirija« v Pragi bo imelo svoj drugi redni občni zbor danes ob 8. uri zvečer v prostorih Nar. doma na Vinogradih. Splavljevaike telesnega plodu pred sodnijo. — V Trstu se. vrši senzacionelna razprava proti 10 ženslkam radi splavlje-vanja telesnega plodu in proti dvema morskima ikot napeljevaloema k splavljenju. Med njimi je babica Ana Btajc. Razprava ikaže, da so hodile ik/njej žens'ke, tudi boljše, neporočene in poročene, radi splav-Ijenja telesnega plodu. Bajčeva je pomagala iai tudi priznava 7 slučajev, za druge se brani. Svetovni kongres za mir bo letos oktobra-meseca v Ženevi v rojstnem mestu Rousseaua, katerega 200 letnica se letos obhaja. Slovanski uradniki v Bosni in Hercegovini. Leta 1910. je bilo v obeb dežeilali 1247 čeških, 2071 hrvašikili (iz Avstrije), 8583 srbskih (iz Bosne in Hercegovine), 588 poljskih," 295 rušinskih, 853 srbskih, 399 slovenskih uradnikov. Nemških je 1277, mažarskih 347. Otroci pod tramvajem. — V Zagrebu je usmrtil pred kratkim električni tramvaj 10-lctno deklico. V Pesti je 1, t. m. tramvaj povozil dva otroka. Ljudje so bili na sprevodnika tramvaja tako ljnti, da so ga hoteli zagrabiti, ali policija je to preprečila. - Isti dan je tramvaj v Pcšti po-škodova" težiko še 9 oseb. Dalje na 4, strani. Mali oglasi. RaJmNtfl* pristojbina stane 60 ?! a. Ako Je oglas obsc*»cj]ll «e računa za vsako besedo 3 vin. Rajnrtnravftejse tnseriranje za trgovce in obrtnike KolU-oJe manjRih trgorcev in obrtnikov t Goriel, k«te>IK na deteli »v pove upravnistvo. Proda" se mala vila i ^flrtv ze?uljo park, travnik, vinogradi, hlev in priti-kline. Vse zemljišče je obzidano in obdano s IckoiV vod". Naslov za pojasnila: Fondamonta Prefetura 2631, Manesta Venezia. Fotografski vajenec"SiKffi^i v Gorici, se sprejme takoj pri fotografu Jerkiču v Gorici. Hiša jako pripravna za trgovino in pekovsko obrt, leŽe"-a na kras-snem prostoru, tik glavnega trga, se proda z zemljiščem in obe. pravicami vred. Natančneje podatke daja: kavarna v Tolminu. Št. 306. natečaj. Zupnnsho občine Čmiče odda n^boUScmu ponudniku zgradbo nnslu čez Vi,,avo blizu Bnlujske poslnje (za Muličevo fužino) v izvršitev •Dolo jo piviMČunjcno na 15.G00 kron. Načrti in stroškovnik, kakor tu.li po-nji so na ogled v občinski pbaraici v Črničali.od danes do 31. maja l. I. ° -Pismene ponudbe je vložili do 1. junija 1912. na to županstvo, katerim e priložiti va.šdno 10% v gotovini, državnih obligacijah aH hrar«h knj.ži ah. Županstvo v Črničab, dne 7. moja tOI-1 Za župana: H. Če^ki sinod za tfadsko vfcgajti v Pte-tiii je sprejel sledeče točke, ki se tičejo ljudskih knjižrifc in predavani. a) Šolske knjižnice: 1. Poveča naj se malenkostni .prispevek, ki ga sedaj dajejo c. frr. šollski uradi za šolske knjižnice. 2. Občine in krajni šolski sveti naj vsako leto 'določijo primerno svoto za nakup- novih "krBjig.. . 3, Ljudstvo naj se s predavanji in družinskimi večeri pouči" o ipomenu dobrih knjig in naj se vpliva na to, da ljudje sami prispevajo z denarjem za knjižnice. 4. 'Seznamek .dobrih knjig za mladino naj se razširi, vodi naj se stalen pregled in , naj se z nagradami podpira dobra mla- . dinska literatura. 5. Z javnim pozivom naj se apelira na 1 premožne ljudi, da podpirajo knjižnice. j b) Za odiv *k> mladino bi morali skr- i boti: ' j 1. Društva, katerih doT.žnost je v prvi J vrsti skrbeti za vzgojo vajencev in dora-stle mladine. Nadaljevalne šole bi morale imeti svoje knjižnice. j 2. Autonomni uradi in strokovna obrt- ¦ na društva, ki naj skrbe za svoj naraščaj, j Javne Ijudslke knjižnice naj imajo poseben oddefek za dorastlo mladino. c) Javne ljudske knjižnice: j 1. Kjer je mogeče, maj se budi zanima- » nje za knjige s predavanji, s prireditvami itd. t 2. Naš ideal je, da bodi v vsaki občini knjižnica, dobro sestavljena, v primernem kraju, prav urejena in dopolnjevana. , | 3. Društvene knjižnice naj se združi- j jo v skupna javno knjižnico, ki naj posta- ' ne podlaga občinske knjižnice. i 4. Knjižnice se morajo revidirati, da se izmečejo slabe in kvarne iknjige. , 5. Pri sestavi knjižic se mora ozirati na krajevne razmere in naj se medi raiz-merje med zabavnimi m poučnimi knjigami. • ., ' ' 6. Knjižnice naj ne bodo v gostilnicah, ' ampak v šolah a!U v drugih primernih prostorih. Kjer se zida nova šola, naj se določi primerno sobo za javno ljudsko knjižnico. 7. Knjižnice naj se dopolnjujejo z no- \ vimi knjigami, da ne zastarajo. 8. Sestavi naj se kataster knjižnic in statistika o izposojenih knjigah. , 9. Prosvetna zveza naj izdaja sezna- ! mek primernih knjig za knjižnice. 10. Skrbi naj se za izobrazbo knjižničarjev s posebnimi kurzi v »Prosvetni zvezi«. Izdajo naj se vzorni katalogi, pravila itd. ; 11. Knjižnice naj se ustanavljajo tudi v hranilnicah, bolnicah, kaznilnicah in vojašnicah. d) O Časopisju: ; 1. Ustanavljajo se naj javne čitalnice, kolikor mogoče pri knjižnicah — s skupnim delovanjem domačih korporacij, ako mogoče pod vodstvom občinske uprave. 2. Skrbi naj se za primerno informacijo listov, za kratke poučne članke, dnevne vesti, zgodovinske in zanimivosti in jubileje slavnih mož. 3. Posebna pozornost se mora posve- ¦ čatl knjižnicam in čitalnicam na narodnih ; mejah. « e) Ljudska javna predavanja: 1. Posamezna predavanja naj bodo priprava za sistematična predavanja; predavanja naj se pojasnjujejo — ako mogoče—s slikami, z recitacijami in petjem, s čimer se privabijo tudi oni, ki bi sicer ne prišli". 2. Cilj predavanj so sistematična predavanja t. zv. kurzi, ki naj pojasne važna sodobna vprašanja. 3. Predavanja naj se ne vrSe v gosti!-nici, oz. maj se pri njih ne pije in ne puši. 4. Slušateljem naj se da ikratko vsebino predavanja; po predavanju naj se otvori debata. 5. Pri kur-zih se lahko vodi Statistika udeležencev. 6. Po možnosti naj se pobira prispevke — pri kurzih zapisnma. 7. Predavateljem naj se povrnejo stroški. 8. Razven domačih predavateljev naj se pozovejo tudi predavatelji od drugod, ako mogoče, -naj se •prireldi. vseučiliške ekstenzije. , j 9. »Prosvetna Zveza« naj vodi pre-: davateljsko akcijo. j 10. Mešanim obmejnim krajem je treba posvečati 'posebno pozornost. ! Tako pri Čehih! Vzemimo si jih za i vzgled J Jakob Šuligoj nrar % C. kr. državnih železnic Gorica, Gosposka ulica št. 25 priporoča svoj na novo urejen oddelek optičnihpred-, -^-^ metov kakor: toplomerov zrakoraerov, hyfjromc-trov in daljnogledov* Vse po najnižjih cenah. Bilitmn pekarfja ii sladtitanu Karol Draščik v Gtriei ra Km« y tiastoi hiti) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vin« In llksrj« na drobno ali v originalnih butelkab Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brerjna naročila ter obljublja solidno postrežbo 2*r- po Jako zmernih ceneh. ""•« Naznanila. Slav. občinstvu uljudno nnznanjim, da. sem. prevzel zastopstvo in zalogo moke valjčnega mlinu Vinko Majdic iz Kranja. Pripor, eam se slav. občinstvu za ' obilna naročila in zagotavljam točno in solidno postrežbo. Spoštovanjem udani Peter Gruden Sorlca, Staliti try Iteo. g. Spretnega zastopnika, Učitelj v pokoju, ki stanuje v Gorici in ima h veselje do dela v pisarniških ki je vešč v stroki jedilnega poslili, dobi" službo pri doniači blaga sprejme M. Medak, tvrdki. — Pismene ponudbe veletržee z jajci in maslom — ! na upiuvništvo „Sočeu. Dunaj XVIJ2, Neulerclienfelderstrasse 0 iti S; Mo se obranimo želodčnih bolečin ? I Takim boleznim, na katerih trpi dandanašnjo človeštvo, ho pride. vspcSao < ter se jim more energično nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja -------= Dr. Engel-nov nektar. —— Kajti močan želodec in dobra pre.hava tvorijo temelj zdrave iu tolesu. Kdor hofe svoje zdravje ohraniti t.ndi do starati, naj uporablja po svojih izvrta vspehih sloviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača, kije izdelana iz izvrstnih zoli^nih sokov in \t vina. vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki žolodCni liker, oziroma Želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi Škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudljivo na tvoritev sokov, Zato se priporoča vžitek = Dr. Engel-novega nektarj \ = vsem. ti m hoCejo ohraniti zdrav Želodce. Nekvar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krCu, bolečinam, težki prebav aH zasliženju. Kavnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali količne bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tek, ZDi>ranjuje torej nespečnost duševno motenje, giavoho! in nervozno utrujenost. V Širokih slojih ljudstva razširjen neki ar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se debiva po 3 K in 4 K steklenioa v lekarnah sledečih krajev: fiorica. Kormin, Gradišče. Romans, Ajel, Campolongo. Honke. Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija. Tolmin, Kanal. Vide.n. Palma, Cervinjan, Ogle«. Fiumičcl. Grade?.. Sežana. Vipava, Postojna. Milj, Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in manjših krajih Goriško-tiradiščanske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Uorici 3 ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v vse krajo Avstro-Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! Zahtevajte izrecno =: Dr. Engel-nov nektar, ~ Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos 200, vino malaga 200, vinski štrkljaj 50, glicerina 100. črno vino 100, sok jerebike 100, čreSnjev sok -J00 bnnie 30 m mnogo drugih zeljisč. Te sestavine se pomeš-.tjo. a Velika zaloga dvokoles, Šivalnih ta kmetij skih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno siio ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga takoj pošlje emaf lirat stane K 6* -, v različnih barvah K 8- Batje I Gorica Stolna uika Z4 Prodaja tudi ua obroke Ceniki poštnine prosti« Velina izberr. že rab'jenih. dvokoles in vsakovrstnih strojev. Kupujte samo dvukolesa »Ulična", o najboljši francoski sistem iii nn j trpežne] že vrt t* bodisi za navadilo rabo ali za dirke. Šivalni sln.ji OriglMl UfClCrla so najprak-Ličnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štika"je (vezenje). Stroj teče-brezšumno iu je jako trpežen. Puške, samokrese, slaraoreznice in vse v to stroko spadajoče predmetp.se dobi po to-. varniški eeni pri tvrdki Kerševani & Čuk , na Stolnem trgu it. 9. CORIS ** CROATIA" zavarovalna zadruga v Zagrebu = edini domači zavarovalni zavod. Ustanovljena m% 1884, Pantrah v Zagrebu v lastri Jii§i, vogal irCfll!aid Marovske in Prorado' ipod ugodnimi pogoji ždvarovarija'šledTeče vršfe U Na življenje: 1. Zavarovanje' glavnic za.slii&ig dozivijenja In smrti; 2. zavarovanje doto; 3. zavarovance življenske rento. H. Proti škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiS, ^ospodarsKil1 iiosl<r