POGOSTO SE SREČAMC Kdor je v vodi doma, za mojstra se poda Delovna uniforma našega to. kratnega sogovornika Jureta Podgorška je kaj nenavadna: kopalke, majica in sandale, ne-kakšne »japonke«. In če zdaj menite, da imate pred seboj humoristični prispevek, ste v ¦zmoti. Bes je namreč, da je ta uniforma resna in tisti, kl jo nosi, opravlja odgovorno nalo-go. Kot vsaka uradna unifoj-ma ima tudi nosilec pravkar opisane avtoriteto, tei jo lahko dokazuje uniformirana oseba. Jure je namreč že marsikoga poslal domov, ker se ni držal predpisanih pravil. KDOR V VODO SKACE, NAJ OBLECE HLAčaE Da ne hi bilo morebitniih očit-kov, da slepomišimo, beseda je o kopališkem mojstru. Obi- skali smo ga v dolgo pričako-vani, eni najlepših letošnjih ljubljanskih pridobitev — tlvol-skem bazenu. Telefonsko ga je poklical var-nostnlk na službenem vhodu, prišel je in rekel, da si, žal, ne more privoščiti pogovora med službenim časom. »Ali lahko pridete ob petih? Do pol šestih imam odmor, takrat bi se labko kaj pdme-nila...« Mislil Je, seveda, na popol-danske ure. Zastavila sva torej pogovor, ki ne sme biti daljši kot pol ure. »Med službo ni časa za po-govor?« ' »Delo, ki ga opravljam, je precej odgovorno. Tu sem pol meseca in medtem ni bUo fcre-ba nuditi nujne pomofti. Toda niteold se ne ve... Nekaj odrg-nin je resda bilo, pridobili so si jih takšni, ki ,me6kajo' ob robu bazena, dokler jim ne spodrsne. Da bi se kaj hudega zgodilo, si pa seveda niti naj-manj ne želim. Sicer je v tem času neki vojak, malce klavr-no mahal z rokami, pa ga mal-ce suinim, da je zaigral utap-ljanje. Nisem čisto prepričan, da se je zares utapljal. Grozno pa bi bilo, če bi se kdo res-nično utapljal. Res je, da sem tukaj. tudi zato, da bi kaj ta. kega preprečil in bi tudi storil vse, da bi preprečil, toda utap-ljajočih si res ne želim.« Mimogrede je omenil, da se je nekdo utopil v Vevčah. Ven-dar ne ve, kako se je to zgo-dilo. Upa le lahko, da se v ti-volskem bazenu nikoli ne bo zgodilo kaj tako tragičjiega. VraževeTen pa naš Jure ni. Ko je to pripovedoval, sploh ni po-trkal, kar je malce presenet-ljivo, saj se je ta navada na Slovenskem zadnje čase prav grdo razpasla. človek ne bi pri-čakoval, da mnogi tudi v urba-nem, tehniziranem svetu obdr-žijo in gojijD zaupanje v v^aže! »Vsak dan moram delati red-Kopalci ne upoštevajo, da ne smejo skakati v vodo. Ker me niso ubogali, sem nekatere mo: ral poslati domov.« Tu je torej potrdilo, da ima tudi v uvodu opisana uniforma veljavo, kakršnja ji gre. V ti-volskem kopališ&u. očitno ve. lja: kdor v vodo skače, mora obleči hlače! Hlače pa zato, ker dekleta niso med neugna-nimi kršilci prepovedi (škotov v kiltih pa tudi še nd bilo v Tivoliju).) Dvajset minut pred odmorom dovolijo skakati. Mojster mora paziti tudi na čistočo. Pa da se ne pferivajo med kopanjem. Plavalne kape niso obvezne: »Preden pridejo do bazena, gredo obiskovalci dez tri bazen-čke, da se razkušijo noge, pa tudi tuširanje je obvezno, pre- den gredo v vodo. V bazenski prostor lahko pride obiskova. lec saoio v kopalkah in z bri-sačo. Poleg velikega kopališča je še manjše za neplavalce in bazenček za otroke. Plavalnih učiteljev še ni.« TUDI UMETNEGA SONCA NI Pogovor je potekal na deže-ven dan, tak, kakršna je bila večina junljskih dni in to nam je porodilo vprašanje: »Ali imate morda tudi umet-no sončenje? Verjetno bi se go stje letošnje poletje, ko z na-ravnim soncem skromno kaže, zadovoljili tudi z umetnim son. cem?« »Ne, tega pa nimamo. Pač pal>redvajamo glasbo, kar se-veda ne vpliva na barvo kože na vzdrušje pa.« Kakšne vrline in spretnosti so potrebne za kopališkega mojstra? »Osnovni pogoj je seveda, da si dober plavalec. Sam treni-ram vaterpolo, pa tudi vater-polski sodnik sem. Všeč mi je, da lahko pridem sem malo prej preden odpremo vrata in pla-vara. Včaslh zaplavam tudi med odmori. Ko so tu kopalci si plavanja ne morem privošči-ti, dovolj je drugega dela. Le včasih grem na dno po ključe, ki jih je kdo izgubil med pla-vanjem.« Obiskovalcl si lahko privo-ščijo tudi razgibanje v telovad-nici'(le mokri ne sihejo vanjo). Na štirih mizah lahko igrajo tudi namizni t&nis. »Ste morali opravljati kašne izpite za sprejem?« »Opravil sem izpit iz prve pomoči, ki pa je bil precej zahtevnejši od tistega, ki ga opravljajo bodoči vozniki. Iz-pit reševanja iz vode bom opra-vil na Visoki šoli za telseno Kulturo.« »Vam kdo pomaga pri delu?« »Honorano mi pomagajo člani iz društva za raziskova. nje morja.« »Kdo so obiskovalei?« »Največ je seveda Ljubljan-6anov. Včasih pridejo tudi šol-skl razredi, ki so na izletu. Pa precej vojakov prihaja, pred-vsem ob koncu tedna. Takrat je tudi sicer največji obdsfe. Največ kopalcev pride ob sre-dah, sobotah in nedeljah po-poldne.« V. J.