Gospodarske stvari. Bob in njegovo pridelovanje. (Konec.) Kdor premore toliko gaoja ia če je aicer mogoce, bode dobro, če ai aavozi gaoja že jeseai aa pribodoje bobovišče ia ae le-ta tudi podorje ae jeseai. Kedar pride spomlad, pa se vaeje potlej bob v zoraao zemljo. Tako je mogoče, da se spravi bob že raao v spomladi v zemljo. To je dobro, kajti bobu je treba precej časa za to, da dozori ia praviloma ae tudi lepše razraste, kakor če pride pozao v zemljo. Pri aas se bob okaplje ia torej je zadosta, če je kacib 3—6 cm. proatora med ateblici in aa ha. vseje se ga 4 do 5 hl. Ako ae seje aa vrste, naj bode od eae vrste do druge kacih 30 cm. prostora. Kedar so steblica 6—8 cm. aad zemljo, tedaj je aajlepši čas, da ae bobovišie okoplje; eaako se atori še potlej enkrat, toda drugo okapaaje mora biti že gotovo, predao začae bob cveati. Največje sovražaice ao bobu črae liatae uši. Prikažejo se aajprej aa vrbu ateblic ia od oadi še širijo doli po steblicih. Oae vzamejo zeli ves aok, akaze mošajice ia liatje se zasukuje. Zoper te uši ae svetuje posekati vrhe ateblic. Zoper uši pa meada to ae izda veliko, veadar pa ima eao dobro, to aamreč, da glave bobovib steblic ae rasto več ter ae cveto še aaprej brez potrebe. Tak cvet jemlje le spodajim mošajicam potrebai aok ter jih zavira v ajib. razvoji. Ako ae poseka vrhovje, pa še bob prej dozori ia je tedaj mogoče, da ae vseje ae paeaica v bobovišče. Druga sovražaica je bobu griata ali cuacuta europaea. Zoper ajo ai druge pomoči, kakor da se bobovišče, kolikor ga je z griato preprežeaega, pokosi ia če bi tudi vse bilo. Bolje, da ae zeleaa slama polaga živiai, kakor pa če ai aobeaega baska. Kdor pa tega ae aiara, ajemu se izgodi celo lehko, da dobo celo svoje polje a to griato okužeao, kajti ta plevel napravlja aila veliko aemeaa ia to se k malu razaeae eez okolico. Glede aa spravljaBJe boba ae aaj priatavimo, da je bolje, če mu ae puatimo časa, da popolaera izzori, kajti tedaj dobi črae pike v zraa. ZaameBJe za to, kedaj se sme bob požeti, je, ako so že mošajice črae poatale. Bob še zori potlej v alami lehko do cela. Spravlja ae bob, ako je kratko atebličje, 8 koao, ako paje dolžje, s srpom. Pri prvem se pusti stebličje ležati nekaj dai, da se malo vsuši, pri drugem pa se  poveže v saopje ter pusti v stavah na njivi, dokler ai že precej auho. Bob ai Bikoli prav suh. ia če aam aaj ne izpade, mora ostati še aekaj vlažea, ko ga spravimo pod streho. Saop tedaj ae ame biti predebel, lebko se torej zveže z ržeao povezo. Če se zveže, prej raao, kakor pa pozao, ima še to dobro, da se polje lahko preorje že, ko še ostaae bob aa ajivi, saj se leako zuoai na eden ogon vkup. Vkišenje krompirja. Krompir ae ae drži dolgo v poletje ali vsaj ai več okusea za braao ljudi, toda tudi za živiao ga včaaih preostaja toliko, da ga pride veliko v kvar. Kdor torej ima več krompirja, stori dobro, če ga spravi še o pravem času v deaar, če tudi za maajši deaar, ali tako pod aič pa ga veadarle ai treba dati. Na aekaterih krajib ga aamreč vkišajo ter se ga ohraai tako veliko za sviaje tje do aovega ia še dalje. Kako se godi to vkiševaaje? Napravi se jama v zemljo ia se po straaeh in na tleb dobro vdela ali še bolje vzida, da ae pride voda skozi. Na to pa se apere krompir, bodi že tudi gajil ali drugače skvarjea, v tem to Be stori aič, potem pa se stolče ia sedaj se vtolče še le prav aa trdo v jamo. Kedar je jama polaa, aameče se prsti aa ajo, Bajmaaj za ea meter aa debelo. Tak krompir se drži dolgo, tem dalje, čem trje 8e je vtolkel v jamo, ter je še čez leta dai za rabo. Sejmovi. Dae 4. maja v Gradci, pri sv. Trojici v slov. gor., pri sv. Juriji aa j. ž., v Gorajem Gradu, v Stradau, v Vidmu, v Svičifli ia v Slov. Bistrici. Dae 7. v Arveži, v Mariboru, v Cmureku, v Brežicah, v Rogatci in v Studenicah. Dae 8. v Polji ia pri sv. Juriji v slov. gor.