SAVINJSKI VESTNIK LETO III., STEV. 51 CELJE. DNE 23. DECEMBRA 1950 QLASILO OSVOBODILNE FRONTI MESTA CELJA, OKRAJA CELJE-OKOLICi IN OKRAJA ŠOŠTANJA POSAMEZNA STEV. 2.50 DIN Zadruge v celfski okolici - med najboljšimi pri izvr- ševanju lesne proizvodnje Okraj Celje-okolčca je bil v letoš- njem letu med tistimi okraji, ki so imeli največji plan v lesni proijzvodnji. V dabni povezavi s KZ Ln LIP, s stal- no kontrolo in pomočjo so izvršili letni plan do 15. t. m. v poseku s 93%, v oddaji pa s 83%. Smrekove hlodovine so posekali po planu, ki jim je bil v oktoibru poviišan, nekaj nad 100%, od- dali po so jo 90%. Zaostanke imajo le v bukovimi in mehki celulozi, ker so bile te mase odkazane v premajhni meni, ali pa v težko dostopnih tere- nih. Da 'bi KZ izvršile preostanek pla- na še do konca meseca, so že podvzeli KLO in zadruge potrebne mere. Svoj letni plan je v letošnjem letu dosegla in prekoračila prva KZ Skof- ja vas. Prav tako so presegle plan KZ Braslovče, Frankolovo, Buče in St. Ru- pert, doseglo pa ga je še nadaljnjih osem zadrug. Razumljivo je, da so le-ti uspehi odviisni od skupne borbe in po- vezanosti KZ in KLO, zlasti pa od za- vesti manipulantov. KZ Skofja vas je prav po zaslugi manipulanta tov. Pukla izvršila letnO plan že maja. Vse pohvale so vredHii tudi tov. Tajnšek iz Bra- slovč, Lednik iz Petrovč, Rošar iz Vi- tanja in dr. Pri teh zadrugah so takoj v začetku leta v ziLmskih mesecih or- ganiTirald vozniške brigade in brigade sekačev ter pristopili k sečnji in pre- vozu iix)vsod, kjer kmetje sami niso mogli izvršiti obvez. Taiko je KLO St. Pavel izvršili s frontno akcijo letnii plan v petiih dneh. Kjer pa so kmetje sami lahko izvršili svoje obveznosti, so jih stalno opozarjali in spremljali pri' iz- vrševanju planskih nalog. Povsod, kjer se v plan niso izagrizli, plana niso izvršiJi. Zlasti se to opaža na kozjanskem sektorju, kjer je voz- nikov in delovne sUe dovolj. KZ Dob- je, kjer je manipulant tov. Rabuza» je izdelala do konca oktobra le 12 pr. m. drv, KZ Zagorje pa, ki zajema pet KLO — niso v KLO Drensko rebro posekali niti kuibika, niti spravili lan- skih zalog. Značilno je, da je manlipu- lant KZ član izvršnega odbora KLO in da (tam niso trije odborniki! izvršili svoj'llh planskih obvez. V Rifengozdu je opravljal manipulant KZ tov. Mla- kar vsa druga delli (odkupoval sonč- nice, brigal se za odkup živine itd.), plan lesne proiirvodnje pa so izvršili le 25%. Pri KZ Marija gradeč se ni nihče pobrigal, da bi namesitili mani- pulanta. o- manjkljivosti 'ije ii'dalo poverjeništvo za lesno proizvodnjo vsem KLO navo- dila, kako naj pristopajo k prijpravam za izvedlbo plana lesne proizvodnje v 19'51. letu. KLO so prejeli plane in nalog za izdajo odločb. KLO izdajajo odločbe, ki obvezujejo posestnike ko- ličinsko in časovno za oddajo lesa. V zvezi s tem KLO sklicujejo sestanke s kmeti, da se takoj ugotovi, kdo bo lah- ko sam posekal in spravil do kamion- ske ceste al: skladišča in komu bo tre- ba pomagati .z najeto delovno silo. KZ morajo s temi posestniki skleniti 'po- godbe za oddajo do 15. januarja 1951. V kolikor KZ nimajo delovne sile za pomoč posestnikom, k: ne bi mogli sa- mi obveze izvršiti, morajo organizirati frontno samopomoč in sicer v zimskih mesecih. V dogovoru s KLO in KZ je poverjeništvo odločilo, da morajo biti vsi zaostanki iz leta 1950 dn mase, predvidene v planu za 1951 posekane v prvem tromesečju, t. j. v zimskih me- sec h. Glede prevoza so KZ odroma KLO prejeli i>olletni plan prevoza. V zvezi s tem se bodo vršile sektorske konference še v decembru le»tos. Tako bodo kmetje že v začetku leta sezna- njeni s planskim,; nalogami, katere bodo lahko izvršili še pred spomla- danskimi deli. Na ta nafn bo zasigu- rano redno izvrševanje plana v lesnC proizvodnji, kmeiom pa bo preostajalo dtwoV čaea tudi za druga dela. R. M. Volitev v okrajni in mestni Ijudslci odbor se je udeležila ogrom- volivcev v nedeljo so bile volitve v okrajni ljudski odbor Celje-okolica in mestni ljudski odbor v Celju. Volitve so potekale živahno in so s^ volivci v ogronuii večini odzvali svoji državljanski dolžnosti. Celje in mnoge vasi so bilo okrašene z zastavami Najboljše so potekale volitve v mestu in industrij- skih središčih, kjer so mnogi delavci odšli na pro-stovoljno delo v tovarne in rudnike. Končni izid volitev je naslednji: V Celju se je volJtev udeležilo 96,65% volilnih upravičencev. Za kandi- date OF so oddali 97,54% glasov, a črna skrinjica je sprejela le 2,46%. V okraju Celje-okolica je volilo 90,57% volilnih upravičencev, iza kan- didate OF je glasovalo 94,13%, v črno skrinjico pa 5,87% volivcev. Celjani so polni zaupanja v Icandiclato OF izvolili n«ifa odborniice ^ Volitve v Mestml ljudski odibor so v Celju kljub nekaterim napakam do- bro uspele. Volitve so pokazale, kako so volilne komisije itzvršile svojo na- logo in kako so se pripravile na vo- litve. Volilni imeniki so bili ponekod pomanjkljivi, zato je potrebno vnaprej temeljito proverlti resnično stanje vo- livcev v območju posameznih volilnih enot. Dobra stran teh volitev je bila riaizdelitev terena na mianjše volilne enote. Pri nedeljskih volitvah se je spet iz- kazala deseta volilna enota, kjer so že ob 10. uri volili 100%. Nič manjši uspeh ni 'pokazala prva volilna enota v I. četrti, kjer so ob 13. uni' tudi do- segH 100%. Tudi četrta voUlna enota je zelo dobro in hitro izvršila volitve. Kot pri volOtvaih v osnovne odbore OF, se je kmečko prebivalstvo Tremarij ze- lo dobro izkazalo. Najslabše so se po- kazali^ v Zagradu, kjer so dosegli ko- maj en in pol odstotka v času, ko so nekatera volišča imela že čez 50%. Po- nekod volivci niso niti vedeli, da so volitve, ker volilne komisije niso pra^ vočasno razposlale volilne listke, ki so bilil vsem volilnim komisijam dn vo- iLVcem v veliko pomoč. Na splošno so volivci z veliko za- vestjo opravili svojo državljansko dolž- nost. Tudi obisk predvoUtolh sestan- kov je bil zelo lep. Na predvolilnih sestankih so skoraj povsod z navduše- njem sprejeli v obveznost krajevni sa- moprispevek za 'Izgraditev Mestnega gledališča v Celju, katergga lizgraditev bo ena največjih zmag Celjanov v tek- movanju na čast desete obletnice OF. Izid volitev je dokaz, da Celjani za- uipajo v kandidate OF, Icl ibodo eno- glasno skrbeli za čimprejšnjo izgra- ditev socializma. Tudi v oicraju Caife-okolica so valiiia zgodaj oiinela v Gotovljah je glasovalo 85 volivcev takoj p>otem, ko so volišče odprli. V dopoldanskih urah so zaključili volit- ve v Dobmi-center in na volišču št. 1 v Zadobravi. V Zg. Rečici je prišla na volišče nekaj pred deseto uro velika skupina rudarjev s harmom^ in pet- jem bor"ben:h pesmi, na kar so odšli na prostovoljno delo v rudnik. V Graj- ski vasi. so volivci zahtevali od volilLne komisije naj odstrani črno skrinjico, češ da rul potrebna, ker so izbrali do- lUre kandildate. V Domu onemoglih Grmovje so zaključili volitve že ob 8. uri. Zelo dobro so se ižkazali tudi v Bučah lin v Laišk^, kjer je do osme ure glasovalo preko 50% volivcev.. Tu- di delavci v Storah, Št. Pavlu in Pol- zeli so opravili svojo volilno dolžnost že pred odhodom na delo. Dober izid voliltev je doka-'., da so volivci zbrali res dobre kandidate. Iz majhnih skupinic upornikov je nastala močna armada Ob cfeseflefnici rojstva naie Jugoslovanske armade Pripadniki naše armade se globoko zav^edajo^ da so del naroda in da nJlHovo delo pripada ljudstvu v počastitev dneva J A, se je ure- dništvo obrnilo na vodstvo celjske garniz/lje, ki nam je i>oslalo kratek pregled dela svojih p.r«;padn:kov v času njdhovega bivanja v Slove- niji. Na svoji borbeni poti od Cme trave, skozi vso Jugoslavijo, so se današnje enote celjske gamizije zaustavile v Mo- zirju leta 1945. Ze takrat so se vojaki in vodstvo močno trudili, da se čim- bolj zbUžajo z domačimi ljudmi. Po- magali so mladinski organizacijii, sode- lovali pri obnovi porušene zemlje in priznanje za svoje požrtvovalno delo, so od tamkajšnjega mestnega Bliža se konec leta - kako je pa z odkupi? Smo na koncu letošnjega leta in pre- den preidemo v novo leto, bodo morali krajevni ljudski odbori zaključiti z od- kupi, odborniki pa podati obračun svo- jega dela, če bodo hoteli, da volivci ne izgube zaupanja v njih. Težko bo polagati obračim, če ne bodo pohiteLi, da se še do konca leta izterjajo vsi zamudniki in i)Z.polnijo od- kupni plani. Delovni ljudje v mestih, ki so zaradi slabih odkupov prikraj- šani v preskrbi ,in kmetje, ki so od- kupe pravočasno liizvršili, bodo zahte- van od zaviraoev in š'pekiulantov te- meljit obračun. V okraju Celje-okolica ibodo morali še posebej pohiteti, ker so pri mno- gih odkupih v precejšnjem zaostanku. Pri prosti oddaji krompirja se ne zga- nejo. Čeprav so obvezno odkupili 98.9 odstotkov krompirja, so odkupili do se- daj le 19,5% krompirja proste oddaje. Za slab uspeh odkupa so najbolj od- govorni krajevni odbori, ki planov niso razbili na kmetovalce. V Vitanju, kjer se je sprva KLO upiral raizibitii plan, ni bilo tudi nobenega odziva. Ko so pa plan razibili, so kmetje začeli do- važati krompir, tako da so v Vitanju v dveh dneh odkupili 2 vagona krom- pirja in presegli plan za 40%. Največji oportunizem in skrajno ne- zaintereslll-anost iso ipokazalli krajevni odbori v Dobrni, Blagovni, Ljuibečni in v gospodarsko najmočnejšem KLO v okraju Ponikvi pri Grobelnem, kjer niso niti do danes razibili plana proste oddaje na kmetovalce. Eden najslab- ših je KLO Dobrna, čeprav je bil nek- daj med prvimi, kjer so se odborniki upirali razbiti tudi plan ajde in prosa in kjer je med njimil zavladala famili- jarnost, da pri raznih oddajah ščitijo fvoje ljudi in sorodnike, jim odmer- jajo prenizke odkupe, kar povzroča nezadovoljstvo in negodovanje pri ostalih kmetih in zavira uspešne od- kupe, ki niso pravilno razdeljeni. V St. Vidu pri Planini so odibomiki tudi trdili, da krompirja zaradi suše ni. Plan obvezne oddaje so zpolnili le 60%. Najslabša je bila Planinska vas in Vrh, ko so pa rarbili plan prostega odkupa na zahtevo okraja, so odkupili v dveh dneh 7000 kg krompirja. Tipi- čen primer oportunizma, familijamo- sti, protekcionaštva, in zaradi tega tudi nepravičnih odmer prii odkupih, je KLO Slivnica. Zato so tudi tam naj- slabše izvršili odkup žita, krompirja in masti. Le poglejmo njihovo pravič- nost: Kmet Kladnik Miha iz Javorja, ki ima 2.25 ha orne, 6,3 ha obdeloval- ne zemlje in 4 prašiče, je bil obreme- njen za 70 kg masti. Nasprotno so pa o^bom'k' predpisali predsedniku KLO Mastnak Jožetu, ki ima 2,28 ha orne zemlje, 4,47 ha obdelovalne zemlje in 5 prašičev le 15 kg masti. Presodite, če je to pravično? Dalje kmet Polenšak Adoh', ki ima 2,3i9 ha orne zemlje, 5,99 ha Obdelovalne zemlje, je obreme- njen komaj za 12 kg masti. Pravilno čn pravočasno so razbili plane prostega odkupa krompirja v KLO Braslovče, kjer so zaradi tega plan za 56% presegli, v Gomilskem, kjeir so dosegli že 93% plana in v St. Petru v Savinjski dolini, kjer so od- kupili 70% krompirja. Tudi pri ostalih odkupih se v okraju še ne morejo pohvaliti. Predvsem so težave pri mleku, kjer so dosegli ko- maj 73% letnega plana.'Padec mleka je nastal zlasti zadnje mesece in v tem mesecu beležijo le 7,5% mesečnega pla- na. Najslabša pri odkupu mleka sta KLO Dobje, kateri je odkupil le 44% in Kalobje 50% mleka. Krajevni odbo- ri se bodo morali bolj brigati za od- kup mleka, kajti mnogim je to deveta briga. Kontrolni organi so ugotovili več primerov, da kmetje krmijo z mlekom svinje in da se mleko meša z vodo. Otroci v Celju pa sprejemajo le četrt litra mleka dnevno. Krivci takega 'po- četja bodo ostro kaznovani, nekateri so pa že prejel'! zasluženo kazen. Mesečni plan masti so v okraju do- segli komaj 20%, zato ni čudno, če ipotrošniki ne sprejemajo pravočasno obroka masti. Ravno tako še čaka več tisoč potrošnikov v celjski okolici na krompir izaradi malomarnosti tistih krajevnih odborov, ki odkupov ne či- polnjujejo. Nepošten odnos do odkupov so imeli tudi/v KLO Kalobje. Devet odbornikov so obremenili le za 1884 kg žita, name- sto za 4321 kg. Kmetu Bukovšek Mar- tinu So predpisale 5 kg masti namesto 45 kg. V oktobru bi morali odkupiti 1309 kg masti in 21.137 kg živine. Ko- liko so pa sploh v tem mesecu odku- pili ne vedo, ker evidentičar ni vodil gospodarskih listov in evidenco o od- kupih. Plan oddaje za leto 1951 niso razpravljali na zboru volivcev. Pri tem delu je delal le evidentičar. Isto tako niso izdelali plana za oddajo tržnih viškov krompirja in vina v količini 8500 litrov. Za takšen odnos se je že zagovarjal tajnik KLO Ribezelj Jakob pred sodiščem ter prejel tudi zasluženo kaen. Tudi nekatere kmetijske zadruge imajo slab in nepravilen odnos do od- kupov, kar povzroča nejevoljo pri kmetih in škoduje odkupom. Mnogo- kje ne vodijo točne evidence o odku- ph in imajo malomaren odnos do pre- vzema artiklov. Takšen je poslovodja Doberšek iz KZ v Dramljah, ki ni ho- tel 13. t. m. prevzeti masti in fižola, tako da so ga kmetje nosili domov. Kmetic: Rupnik Matildi, ki je pripe- ljala koruzo, fižol in mast, je prevzel samo koruzo, ostalo je zavrnil, češ da bo sprejemal naslednje dni. Za takšen postopek se bo moral zagovarjati. Najboljša pri odkupih sploh sta KLO Petrovče in Sv. Jurij pri Celju. Pred- vsem pa Petrovče, ki služi za vzgled vsem ostalim odborom v okraju. Ker se tu odborniki zavedajo svojih nalog ip odgovornosti pred svojimi voltVci, iz- vršujejo samostojno tih pravično vse gospodarske naloge v sodelovanju s frontnim odborom. Zato tu ni izaostan- karjev, kar je dokaz, da bi enake uspg- he želi tudi drugod, če bi pravočasno, pravilno in pošteno razbijali odkupne plane, ki so, če so nepravilni, glavni vzrok slabega odkupa. VZOREN OFICIR V CELJU JE POROČNIK BELAMARIC Najlep&j zgled, kako naj dela oficir JA v množičnih organizacijah, daje v Celju poročnik Belamarič Niko. Takoj po osvoboditvi se je aktivno priključil množičnim organ izaoi jam, zlasti Ljudski tehniki in Zvezi borcev. Poročnik Belamarič ima tudi največ zaslug za uspeh obeh manevrov v Bra- slovČah in Dramljah. V zadnjem letu je tudi preuredil vrste predvojaške vzgoje. Zaradi delavnosti je postal kmalu poznan in priljubljen v vseh množič- nih organizacijah. mladL^nskega komiteja dobdli lepo aa- stavo v dar. Vojaki-mladinci, ki so takrat bili navzoč sO danes večinoma že spet doma, a ond, ki so še danes tu so večjij del podoficirjii in oficirji. Od takrat je minilo pet let Enote gamizije so medtem zapustile Moeiirje in pnišle v Celje, kjer so še naprej go- jili bratstvo Cln edinstvo med narodi Jugoslavije. Med tem časom so se me- njali v celjskih vojašnicah tisoči na- ših mladincev iz vse Jugoslavije, na katere so voditelji prenašali tradicije enote še iz časov vojne. Poleg ogromnih nalog, kd jih postav- lja pred mlade vojake in vodstvo vo^ jaška vizgoja, ki je njih pn^a naloga, so pripadnikli celjske gamižje našli še vedno dovolj časa, da so v prostih urah priskočili na pomoč s prostovoljnim delom ter na, ta načih krejjko posegli v 'izgradnjo naše domovine. Zgodilo se-je, da je Lesno industrij- skemu podjetju grozila nevarnost, da vsled pomanjkanja delovne sUe ne bo izvršilo plana. Vojska mu je prisko- čila na pomoč. S pomočjo 9.300 prosto- voljnih delovnih ur, ki so jih dopri- nesli vojaka in vodistvo, je LIP plan izvršil. ' Ob drugi ,priliki je v Železarno Store prišel velik transport starega železa. Uprava je bila v zadregi, kje naj vza^ me ljudi za raatovor? In spet so pri- skočili na pomoč naši vrU vojaki, kii so pri tem delu prispevali 1.200 'pax)6to- voljnih ur. Pomoč vojske v Celju ni bdla samo v industriji. V kmečki delavni zadrugi Arja vas so imeli toliko pridelka, da mso biM kos, da ga pospravijo. Takrat je prišlo na pomoč 50 vojakov in ča- stnikov, ki so zadrugi dalii' 1.500 pro- stovoljnih ur. Tudi Tovarni emajlirane posode »o pr<-'spevali 4.500 prostovoljnih ur r prid izvršen j a plana. Prav tako To- varni sadnih sokov z nad 2.800 prosto- voljnih ui'. Industrijskemu servisu r Celju 2.400 ur in pri gradnji letaltBča v Levcu 6.500 prostovoljnih tu-. Ko je gorela Mozirska planina s kočo vred, so pripadniki celjske gamiztije požtvovalno pohiteli na i>omoč, da re- šijo ljudsko imetje od težke nestreče. Pri gašenjii tega veUkega požara so vojaki in vodstvo prispevali 12.000 pro- stovoljnih ur pri napornem delu. To so samo večji primeri. Delali so tudi v drugih tovarnah, pri obnovitvti gledališča, pri gradnji ribogojnice itd. Skupaj so vojak"! in vodstvo v tem letu prispevali v Celju in okolici nad 48.000 prostovoljnih ur. Poleg prvotnega dela, so pripadniki garnizjijje predvsem pa oficirji mnogo pomagali pri raznih ix>litičnih akcijah, Delo naše vojske in sodelovanje z ljudstvom, ki je v teh kratkih bese- dah opisano, je samo del resničnega prizadevanja, a jasno dokazuje, da se pripadniki naše Armade globoko za- vedajo, da so del naroda in vse nji- hovo delo pripada ljudstvu. .Na proslavi 29. novembra, praznika ustanovitve FLRJ, je major Radovič takole povedal: Mi ne bomo ostaM samo pri tem, je dejal, ko je analiziral uspehe gar- nizije. Ti usp>ehi nas ne bodo zaslepili in omamili, pač pa nam bodo v še večjo vzpodbudo, da dosežemo še ve- ličastnejše uspehe. Dali bomo vse od sebe, da bomo čim bolj pomagali na- šemu narodu in delovnim ljudem pri gradnji, boljšega in srečnejšega življe- nja. Toda pozabili ne bomo, da je naša glavna naloga, obramba milmega dn srečnega življenja naših narodov!