Društrena porodlla. »Zgodovinsko društvo za Slov. Stajersko." Dne 22. decembra je imel odbor svojo sejo, v kateri se je podpredsednik, g. ravnatelj Schreiner, najprej spominial, žal, prezgodaj umrlega predsedaika M. Slekovca, ki bi 8e bil za dru8tvo in za domačo zgodovino lahko storil mnog •• dobrega. — Udov ima sedaj drustvo do 120 večinoma rednib (100 K. za vselej, ali 5 K na leto), nekaj pa podpornih (z manjsimi denarnimi svotjmi ali kakimi darili za muzej in knjižnico). Posebne važnoati je, da je odbor v isti seji sklenil izdajati druStveno glasilo, ki bo gojilo domačo zgodovino in narodopisje. List se bo imenoval »Zgodovinski 1 ist« ter prva 8tevilka izi.de koncem svecana ali začetkom sušca. Redni udje ga bodo dobivali zaatonj. Urednistvo je prevzel profesor A. Kaspret v Gradcu. DruStvo se pripravlja tudi na drugo večje delo; izdati hoče namreč sčasoma imenik vseh obcin in vasi na Slov. Štajerskem z zgodovinskim, zemljepisnim, narjdopisnim in naravoslovnim opiaotn. Domoljubi, občine in posojilnice, sezite drutHvu pod roke, da bo moglo izvrSiti te in Se druge načrte! Prav posebne važnosti je, da se za Stajerske Slovence ustanovi zgodovinski, narodopiani in če mogoče, tudi naravoslovni muzej. To bi bil naš ponos, s tem bi pokazali, da amo Slovenci na Štajerskem zaveden samoavoj kulturen narod. Blizu pol milijona Slovencev to tudi labko izvrši, treba je le dobre volje in dela; kar se očem zdi nemogoče, to roke vse opravijo. Komur ni z denarjem mogoče podpirati druStva, mu pa lahko veliko koristi s tem, da zbira starinske reči, narodne no8e, da poroCa odboru o zgodovinskih zanimivostih svojega kraja, posestniki pa naj pustijo na zemljiSčih kopati, kjer bi se utegnile naiti kake starine. Škoda ae s tem ne bo delala nikomur, ker ae bo kopalo le takrat, kadar je zemljišče prazao. Zlasti druStveni poverjeniki, ki so že imenovani ali še bodo, naj marljivo zbirajo starinske reči in poročajo o slučajnih najdbah. DruStvo tudi želi ustanoviti knjižnico, v kateri bi 86 zbirale vse slovenske tiskovine, ki na štajerskem ižidejo. Ker pa ima druStvo Se za najnujnejSa zgodovinska dela premalo denarja, naj blagovolijo posamezniki, založniki in pisatelji podariti knjižnici razne tiakovine, ki aicer pogostoma obleže v prahu in se pozgube. Za sluvstveno zg dovino in sploh pisateljevaiije je uka kn|ižnica potrebna, ker pogOitoma ae ue ve, Vj<; bi ^e dobila ta ali ona knjiji-a ali časupi-t V G adec se je pa težko za v»ako malenkoat obračati. Ddlajmo torej vsi za to važoo podt«t{«. »Zrno do zrna pogača, kamen do kampna palača.« Gledališko predstavo nNa Osojab" je priredilo v nedeljo, dne 3. jaau?. 1904. »Bral. in pevsko druStvo ,Matibo;' ¦¦-, v vehki dvorani Narod. doma, ki je bila natlačeno polna ljudstva; posebno iz okolice je bilo opaziti največ ljudij, kar je hvalevredno, da se je začelo i nase priproslo ljud^tvo zanimati za gledal. igre. Igra je nad vse lepo uspela, kljub temu da je težavna io naporna; saj tudi ni čuda, kajti naSi igralci so se izkazali Se vselej kot marljive in nadarjene moči na novem odru. Male nepravilnosti, ki pa upamo, da se pribodDjič vsestransko zboljSajo, so nas včasih nekako težile. Tudi bi phčakovali ter prosili slav. občiostvo, da se pri predstavah ne smeji in krobota na glas, ker s tem ne razburja le drugih mirno zasleduiočih oseb, marveS tudi jako moti igralce na odru. »Bralnemu druStvu« čestitamo iz srca na uspehu, ki si ga je zopet pridobilo 8 to gled. predstavo! Drndtvo »Skala« pri Sv. Petra niže Maribora je imelo dne 3. \&n.. t. 1. svojo prvo odborovo sejo. Pri tej seji se je med drugitn sklenilo tudi sledeče: Č g. župnik Matej Štrakl prepusti sobo, ki se nahaja v prvem nadstropju v kaplaniji S?. Petra pri Mariboru druStvenim naraenom. Ta soba se odpre v nedeljo, dne 10. t. mes., odprta pa bode tudi vsako naslednjo nedeljo po rani alužbi Božji, izvzemSi čas cerkvenih opravil, do večernega mraka Pri^topcina iznaSa 40 b, elaDarina pa meseSno 20 h, polletno 1*20 K, letno 2 K. Izposojene druStvene knjige sme imeti društvenik le 1 mesec, ako pa želi, 88 mu ta čas tudi nekoliko podaljša. Časnik »Sl. Gcp.« se sme po došli novi številki izposoditi tako, da 8e ostaneta dva odtisa v druSlv. sobi. Tem potom tudi prosimo, da nas blagovolijo zavedni Slovenci podpirati. V Slivnici pri Mariboru so igrali 6. jan. vrli narodni mladeniči igro »Pravica se je izkazala!« jako izborno. DekliSkt zbor je pel mične pesmice. Občinstvo je bilo navduSeno. Iz Ljatomera. V zanimivem dopisu v St. 51. »Slov. Gospod.« soio čitali o plodonosnem delovanju naSega sloven. pevskega druStva, — in danes si ne moremo kaj, da zopet pohvalimo to druStvo. Prirediio nam je Silvestrov večer, kakoršnega že davno nismo imeli. Izvrstno sestavljen prcgram je obsegal petje, dve gledališki igri in alegorijo. Pevski zbor je izvajal vse točke tako korektno in tako dovrženo, da ploskanja ni bilo ne konca ne kraja; vefi točk se je moralo na občno zahtevo ponavljati. Ta vspeh je pri tako izvrstnem pevovodju in pri tako marljivih in nadarjenih pevskih močeh popolnoma raznmljiv. — NaSi diletanti ao v obeh igrah dokazali, da niso več diletanti, temveč da jih bomo morali kmalu pristeti umetnikom in umetnicam. Čestitamo jim na vspehu! — Da se je stavila na vspored alegorija »3tsro in novo leto« — je bila izvrstna mi8el. Lepe, resnične misli na pravem mestu — ne morejo biti nikdar brezuspešne; pri tako izvrstnem deklamovanju in prednaSanju pa segajo vsakemu globoko v srce. — Obljubimo, da se hočemo ravnati po danib nam nasvetih in le obžalajemo tiste, ki niso hoteli priti ta večer v naSo sredino. Tu naj Se enkrat doni glas: »Skupno delujmo! Sloga in edinost naj vlada med nami!« Tebi pa, de lavno persko društvo. Se enkrat zahvala na danem nam užitku! Slava! Slovenci gornjeradgonski, pozor! Pred dvema letoma so naru Nemci na vsenemškem shodu v Radgoni napovedali uničevalni boj na živlienje in smrt. Izrazili sn to v sledečih atavkih: »S.ovence na Spudnjem Štajerskem je treba izriniti iz okrajnih zastopov in okrajnih Solskih avetov. Sloven- skim posoiilnicam se napove uničujoči boj. Slovenske ucitelje in profesorje je treba iztisniti iz dežele. Kot uradniki se smejo v spodniem delu dežele nastavljati le Nemci. Tudi slovenske uciteljice morajo proč in se nadomestiti z nemSkimi, katere je treba vzgojiti. Utrakvistične (dvojeziftne) Sole se naj zaprejo. Napravi naj se katastralna mapa slovenskega posestva za nemSke strankarake natnene, in naj se izvoli posebna komisija, katere naloga naj bo, da pazi, kje bi se dalo slovenske kmete pregnati s posestva in jih nadomestiti s tu}imi.< — Vidite, kako se Nemcem cedijo sline po ltpi vaSi alovenski zemlji! Sužnje hočejo napraviti iz vas! Oni bi radi bili vaSi trinogi. Pri tem pa Se jim pomagajo v svojo laatno pogubo pasji nemčurji in »Štajerčevi« janičarji. Naravnost uničiti vas hočejo. Slovenci, domoljubi, edenajst bije. NaS narod, naSa meja je v nevarDosti. Branite }o proti nesramnim napadom oholih Nemcev in neznačajnih nemSkutarjev! V to ste v prvi vrsti poklicani vi Gornjeradgončani! Z mnogobrojno udeležbo pokažite na občnem zboru, ki ga priredi »Kmet. bralno druStvo« dne 10. januarja, t. j. v nedeljo po Sv. treb kraljih, da svojega tilnika ne daste vkleniti v nasilni tujčev jarem, pokažite, da ste zavedni Slovenci! Občni zbor naj priča, da se zanimate za slovensko druStveno življenje v »Bralnem druStvu«, ki bo praznovalo drugo leto desetletnico svojega obstanka! Kdor še ni pri dru«tvu, naj pristopi ta dan; ne bo mu žal! Citalnica je ob nedeljah in praznikih vednobolj polna, mladeniska in dekliSka zveza delujeta s pravim mladinakim navduSenjem, tako da smemo z lepimi upi zreti v bodocnost. Čim več nas bo, lažje bo druStvo doseglo svoi namen. Zato pa pokažimo omenjeni dan pri g. Osojniku, da čim večji je nemSki pritisek, tem močnejši je slovenaki odpor! Na veselo svidenje torej, dne 10. januarjal Kmetijsko društvo pri Sv. Emi priredi dne 17. januarja 1904 ob 3. uri popoludne v prostorih kmetijskega društva redni občni zbor. 1. Odobrenje računskega zaključka za leto 1994, 2 volitev načelstva, 3. rezni predlogi. — Odbor. Bralna drnštva. V zadnjem trenotku se 8e nam naznanja, da bodo imela nbčne zbore: Bralno društvo v Dobrni dne 10. jan. v Soli, bralno društvo v Zičah dne 10. jan. v čitalnici, bralno društvo pri Sv. Marku pri Ptuju tudi 10. jan. v 8oli, vsa po večernicah. Katol del. društvo pri D. M. v PuŠčavi že ima 91 rednih ter 16 podpornih udov, čeravno je Se zelo mlado. Redni udje dobivajo tudi podporo. Dosedaj se je že izplačala 100 udom podpora. Društvo vrlo napreduje in upamo, da bode vedno tako napredovalo. Sv. Pavel pri Preboldn. Pri nas je društveno življenje 8e precej živahno. Katol. politično gospodarsko druStvo, ki obstoji sedaj blizu dve leti, vrlo napreduje. Ima že sedaj nad 70 udov, samih vrlih, narodnib mož. To društvo je za goapodarje velike važnosti. Kar bi jeden sam nikdar ne zmogel, to ae je doseglo v tem druStvu, namreC naročanje prav koristnih kmetiskih strojev. Dosedaj se je že naročilo: cistilnica za žito, peronospora brizgalnica, travniSka brana in plug za hmelj orati. Pri zadnji seji se je tudi sklenilo, da 86 spomladi naroči plemenski mrjasec Vrhu tega 8e naroCuje druStvo svojim udom umetno gnojilo in gospodarske časopise. Iz tega je razvidno, kako koristno je tako druStvo dandaDes za gospodarje. Zakaj vsak drug stan je že spoznal, kako velike važnosti je dandanes združenje ali takozvaua organizacija. Zatorej kmetje, le na noge in pridno pristopajte k tetnu mlademu druStvu, da bode vedno bolj uspevalo; saj bode to le na va8o korist in blagostanje. Bralno društvo v Konjicah je priredilo preteklo nedeljo v Konjicah veselico. Pelo se je prav lepo in tudi žive podobe so ugajale in občinstvo je bilo s temi točkami jako zadovoljno. Predstavljala se je tudi igra »Srednja pot<, ki pa gotovo ni bila arečno izbrana. Junaka igre očara kuharica, to je pa vendar nekaj prevaakdanjega; taka ideja ne nudi niti posebne zabave niti izobrazbe, poaebno občinstvu kakor so ctroci in kmečka dekleta! Imamo vendar veliko dobrih iger! »Kmetijsko društvo za ormoiki okraj" s sedežem v Ormožu je osnovalo društveno kn.jizn.ico. V to svrho prosi načelništvo rodoljube, prijatelje in gojitelie gospodarstvene vede, ^naj blagorole podeliti društvu to ali ono knjigo vse jedno je li ona gospod&rska, beletristična, ali zaanstvena. Mnogokrat se najde, da leže stare knjige po prašnatih r marah pri kmetu kakor nekmetu, za nje se nikdu ne briga; one torej nikomur ne koriatijo, a podarjene naSi knjižuici, služile bi ljudatvu v pouk, zabavo in kratek čas. Imena darovalcev ae bodo objavila. Knjige naj ae blagovolijo poslati načelniku »kinetijskega druStva za ormoski okr.« inž. F. LupSa v Ormožu. Ob tej priliki pa se tudi naznanja, da bode od 10. januarja naprej knjižnica odprta vsako nedeljo od 9.—12 ure dopoldne. DruStvena aoba se nahaja v prvem nadstropju ormoSke posojilnice. Zadrnžna mlekarna na Cvenu. Dan 17. decembra 1903 je bil kaj imeniten dan za naSe zadružnike. Tega dne se je namreč slovesno blagoslovila naSa na novo urejena mlekarna. Cerkveni obred je opravil č. gosp. Srabočan, ki je potem v prelepem govoru zadružnike opominjal k medsebojni slogi in ljubezni. Gospod JelovSek, deželni potovalni učitelj je razlagal pomea in namen dobro urejene mlekarne. V poljudni besedi je navzoče poučeval, kako je ravnati pri molžnji, priporočal osobito prijazno ravnanje z živino, ter imeti vse v največji snagi in redu. Njegove zlate nauke so zadružniki pazljivo poslusali, pa tudi glasno odobravali. Saj pa je tudi gospod JelovSek velik pospeševatelj in prijatelj kmetiiskim zadrugam v obče, posebno pa se mu ima naša zadruga za mnogo koristnih naukov, pa tudi dejanske pomoči zahvaliti. Po cficijelnem delu je sledila priproata a živahna zabava, pri kateri so se vrSile navdušene napitnice vsem, ki so kaj pripomogli, da smo dobili krasno urejeno mlekarno. Po sodbi veSčakov je tu namrefi ena izmed najltpSih na Štaierskem. NameSčena je mlekarna v zadružaem poslopju, katerega del se je 7.& to primerno popravil. Vsi stroji in mlekarske priprave atanejo 2000 K. Izgotovila nam je uredbo slavnoznana tvrdka Alfa Separator prav po zmerni ceni in solidno. Izposlovali pa smo s poniočjo gospoda JelovSeka 1600 K podpore. Država in dežela sta dali vsaka polovico. Dae 18. decembra se je mlekarna izročila prometu. Že zjutraj rano ao prihiteli zadružniki s polnimi posodami mleka ter veselo opazovali hitro in snažno delo v mlekarni Posebno jih je zanimalo posnemanje z velikim posnemalnikcm, ki posname v 1 uri 450 1 mleka. Posneto mleko si je neael vsak dt mov, ker Se je za vsakojako rabo. Tako se deluje od zdaj vsak dan v mlekarni izimSi nedelje in prazmke. Zadružnikom pa se je z mlekarno otvoril nov vir dohodkov, katerih dcsedaj niso imeli. Mleko so porabili in potratili doma, a novcev za isto niso preieli skoraj nič. Pravil mi je vnet zadružnik, ki pa ve tudi dobro in previdno računati, da je lansko leto prejel za maslo 24 K, ako pa bi to mleko dal v mlekarno, in bi se mu plačalo satuo po Sest vinarjev liter, prejel bi zanj 180 K; gotovo lep dohodek. Iz predstoječega je razvidno, da naSa zadruga vstrajno napreduje, vkljub temu, da ji je v teku časa odpadlo mnogo udov. Ti zaslepljenci pa so bili večinoma nezanesljivi ljudje, ki ao se dali nabujskati z lažmi od nekega cvenskega kmeta k odstopu. Marsikateremu je bojda že zdaj žal, da je odstopil. Ostali pa so pri zadrugi najrazumnejsi in najnaprednejši kmetovalci, pa ne samo to, ampak zadruga Steje tudi ude izmed vseh drugih stanov. Zalibog, da nam je kruta smrt ugrabila dva odlična uda dubovnika. Konečno pa pozivljamo zadružnike, naj se radi zbirajo krog našega domačega ognjiSča, zadružaega doma ter naj se ravnajo po naukih, katere večkrat slisijo od poklicanih strokovnjakov. S vstrajnim delovaniem bodemo tudi dosegli naš mnogozaželjeni smoter, da se bo na našem zadružnem domu blestel pomenljiv napis: »Kmetijska Sola«. V to natn pomagaj Bog in naSa trdna sloga.