90

ao
20. številka.
Maribor, dne 16- mala 1018.
52. letnik.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Itfeaja vs&k četrtek (u velja s poilnino vred bi v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 8 K, poi teta 4 K in za četri leta 2 K. — Naročnina za NsajfcJjo 8 K, za dram SavMiavstrijske <iMt 8 R. Ssžsi bodi sam po njega, plača na leto samo 7 K. — Naročnina se poiilja na i Upravniitvo .Slovenskega Gospodarja* v Maribora. - Lisi se doprfOja d« o®pov*dL — Učte .Ka«*itue«a ttakovB«(a 5?a5i?a* dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — RotopSal se ne vračajo. — Opravniihroi Komika cesta itev. 5, iptjna
asročnšno, inesraie in reklamacij».
Jfe sniiifat« te piačaje od enostopne petitvrste za enkrat 43 vin., ali kar je isto, I kvadratni centimeter prostora etnae 36 vta. Za «tdntu oglase primere« popast V «Metka »Mala flassanfla*
tiane beseda 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torija cpoHine. — hisesprie neklamaef]e io poštni»» prane.
Pripravljeni|za odpor.
Med nemškim narodom se je na umeten način napravilo razburjenje. Vzbudili so ga ter ga neprestano netijo, podpihujejo in vzdržujejo nemški Volks-tagi, na katerih imajo glavno in edino besedo ne avstrijski domoljubi, marveč zagrizeni vsenemški hujskači.
Vlada bi temu razburienju bila lahko kmalu storila konec, če bi bila preprečila vsenemško ¡protislovensko in protiavstrijsko hujgkarijo. Tega pa pogumni Seidler in brumni Toggenburg nista štorih», temveč sta pred vsenemškimi hujskači telebnila na kolena. Seidler je vsenemškim požeruhom obljubil, da bo nenasitljivemu vsenemškemu Želodcu pripravil mastno kosilce, ki ga bodo plačali Cehi in Jugoslovani. Kakor lačna žival kriči, dokler se ji ne da hrane, tako tudi vsenemški zagrizenci tulijo naprej, dokler ne bo zadovoljena njihova samogoltnost. Tako se i zdržuje „veliko razburjenje" med nemškim narodom.
Nemškonacionalna politika, ki jo sedanj vodi in tira nagajka Wolfa in vsenemcev, se je pokazala za docela nesposobna, da. bi rešila avstrijsko vprašanje. Avstrijska ustavna preosnova mora priti, ker je ne-oHkionljiva nujnost. Izvršiti pa se mora ta preosnova na temelju istega glavnega načela. Nemci pa tega nočejo. Enega in istega glavnega načela za vse avstrijske dežele nočejo priznati in pripustiti. Nemci na Češkem zahtevajo za se narodno samostojnost in razdelitev dežele. Nemci na Štajerskem in Koroškem j ° nočejo nič slišati o kakšni narodni samostojnosti Slovencev in razdelitvi kronovin v slovenski in nemški del-. Kako se naj torej izvrši prepotrebna preosnova in tako težko pričakovano prenovi,en'e Avstrije, še bo edino merodajna nemška želja in zahteva?!
Naši in češki poslanci so dne 7. majnika izdali skupen oklic na jugoslovanski in češki narod, v katerem z največjem ogorčenjem ugovarjajo proti vsem poizkusom vlade, da brez sodelovanja naših narodov
in proti njim z naredbami izpremeni davno preživele in od narodov nepriznano ustave; posebno ugovarjajo, da se sedaj osnujejo od nemških zagrizencev izsiljena okrožna glavarstva na Češkem. Obenem ugovarjajo proti napovedi držaivnopravnega odcepljenja slovenskih dežel od eelokupnega naroda Slovencev,, Hrvatov in Srbov; zakaj nameu te odeepitve Je po-iiemčevanje Slovencev in nemški napad in naval na Jadransko morje.
Jugoslovanski in češki poslanei izražajo svoje ogorčenje nad tem, da se vladi upa to ukreniti v naj-usodepolnejšem trenutku svetovne vojno in da nam na naše zahteve po samoodločbi, p.o politični samostojnosti, ki so obenem zahteva vsega omikanega in demokratičnega sveta, odgovarja s samovliaistno samovoljnostjo, ki ne prinese ne miru ne možnosti prijateljskega sodelovanja narodov, kakor si ga vsi želimo, temveč bo začetek bojev, kakpršnih tu še ni bilo in ki morejo biti dalje segn«oči, iu-,',0 slutijo njih povzročitelji sami: Odgovornost za posledice pada v prvi vrsti na vlado, katera je s tem svojim korakom iznova pokazala pr«d vsem svetom, da Avstrija ne more nositi imena pravne in ustavne države in da se nikomur odgovorna vlada maloštevilnikov in vlada u-radnikov pod pritiskom in s sodelovanjem enega dela nemškonacionalnih poslancev upa ubiti glas parlamenta, izvoljenega na podlagi splošne volilne pra-viee.
Jugoslovanski in češki narod ne priznavata nikdar in v nobenem slučaju nobene nasilne uviedbe, nobene kakrš ekoli enostranske upravne odredbe, — temveč jih odklanjata z največjim ogorčenjem; odklanjata pa tudi vsako odgovornost za nadaljni razvoj in združena vztrajata v boju proti samovladstvu in nadvladi ter v borbi za demokracijo, svobodo, za pravico samoodločbe in za svojo politično samostojnost. Ne bojimo se nobenega nasilja.
Tako so torej naši poslanci v zvezi s češkimi sprejeli boj, ki jim je ga vsilil Seidler, suženj vse
nemške zagrizenosti in pohlepnosti. Za našimi poslanci stoji ves naš narod kakor eden mož. Nadvlade eaaga naroda nad drugimi v Avstriji ne trpimo več. Kot enakopravni in enakovredni z nemškim narodom hočemo živeti. Zahtevamo, da se to, kar se namerava doti Nemcem na Češkem, kjer ni zato nobene dejanske potrebe in upravičenosti, da Slovencem v vseh pokrajinah, kjer stanujejo in kjer so za to veliko bolj ugodna tla nego na Češkem, zlasti na Koroškem in Štajerskem. Poizkus, odcepiti Slovence od Hrvatov in Srbov, zavračamo z vso ogorčenostjo ter se bomo še bolj nego prej vojskovali za uresničenje naše jugoslovanske deklaracije, zahtevajoče ujediujenje Slovencev, Hrvatov iu Srbov v eno samostojno in neodvisno državo pod habsburškim žezlom. Ne bepno se nobenih groženj in nobenega nasilja. Vsaka vlada, | ki je ; rotiVnicn naših stremi en', naj so imenuje Sei-; dler ali kakorkoli, se bo prepričala in kmalu občuti-| la na lastnem telesu, da je Jugoslovan junak tudi na 1 političnem boj4ftu.
Pravica slovenskega jezika.
Citatelj, čitateljica!
Gotovo se veseliš, da je med Slovenci posebno [ na Štajerskem vse tako navdušeno in složno za ju-j goelavijo. Časopisje ti govori iz srca. Pono -en si na naše voditelje, zlasti poslance, da vsi tako odločno proglašajo prava politična in državniška načela, ki so ob enem tudi tvola, ker so jugoslovanska. Ce vidiš, kako ogromno delo imajo in veliko nalogo izvršiti, bi jim rad pomagal in šel na roko. Podpisal si že jagosIovansKo deklaracijo in pobral podpise v o-kolici. Sedaj pa ne veš kaj začeti. Bereš Časopise, pri vsaki številki se nanovo navdušiš; rad bi storil kaj velikega.
A stori nekaj malega, izpolni nekaj, kar je tebi lahko, kakemu poslancu in mnogemu drugemu morda težje, pa bo veliko delo. Ti ne znaš nemški. Vsak rojak, tudi tisti, ki zna nemški, ima pravfico: j nemški ne znati. On lahko zahteva od uradov, pri i železnici in pri poŠti, da se mu postreže na (sloven-
uISTEH.


(Januš Goleč.)
(Dalje.)
Ženski sj ol je rešen motvoza dolgoveznih na-pitnic navdušeno plosknil, gospodje so zadovoljno kimali in poplaknili vsled govora osušena grla. Le g. župan ni ne kinil pohvalno, ne pil, ampak klasverno pcj^arjeno je sklonil glavo. Neštetokrat mu jo udarila ta St. Peter proslavljajoča pesem v baritonu na uho, pa nikdar se mu ni zapičilo besedUo tako ostro .globoko v župansko srce kot na velikonočni j>ondel-jek, dne 11. aprila leta 1882. Prvič tedaj so ga dregnile v občutljivo žilico ponosa besede te pesmi: Sv. Petra ti si vas! Torej — vas, ne — trg, mu je brne-po duši in nagibal je glavo še globokeje na prsi.
Sledile so tej himni druge veseljaške, vse je pelo. Fant;e in pivci siromaki in prostaki so odgovarjali iz ljudske sobe veseli gospodi, le župan je molčal, prezidava! je globoko zevajoči jarek med vasjo in — trgom . , .
RajajoČo družbo je osupnil županov molk. merili so, da ga je opahnilo vino in da bo običajno za-dremavsal. Glavo kloneči župan pa. se je še potopil bolj globoko v brezno razlike med vasjo in trgam — pozabil je. da je v družbi in zamrmrai pol glasno slišno :
„Torej vas — vas — vas ..."
Vsi so se spogledali, o čem da sanjari vaška glava, niikdo ga ni razumel razen bistroumne»» pa-darja.
Po spoznanju županove dušne boli si je nategnil lečnik ostanke las, pobrunkal s prsti desnice po gtavi, sunil z nogo |>od mizo zamišljenega župana in mu pokinil na stran. V kotu posebne sobe mu je šepetal dol^o na uho.
Padarjeve besede so se zasajevale pomirjevalno in veselo na omračeno županovo dušo. Kot jutranja zarja se je zadovoljno nasmehnil, segel globoko v Žep in namignil krčmarju. Gostilničar je stisnil ta ponujeni mu bankovec ter odhitel v klet. Zupan in 1 adar sta se nasmihala; ostala gosposka družba je pa obmolknila v nestrpnem pričakovanju: kaj da bo prinesel in pritrosil iz kleti krčma»? Vrnil se je rajni Kari v posebno sobo s kar polnim škafom na. glavi Posode pa ni odložil pred vadovodno gosj>ode, — ampak sopel je z njo v drugo izb)o med prostake. K skupni mizi je zbral 14 krepkih fantov, vabeč jih k brezplačni j>ijači.
Fantje so posušili polni škaf med petjem in v-riskom v dobri uri. Gostilničar ga je napolnil v drugič na Županov račun.
Ko so pa posrkali pivci že blizu polovica drugega škafa, je stopil med nje padar, jih premotril od pet do glave, zamahnil z roko v posluh in jih nagovoril:
..Kante! Šentpetersko korajžna kri r,e pretaka po vaših žilah."
Nagovorjeni so se podrgnili nehote po stegnih, hoteč se prepričati lastnoročno o pretoku hrabrostne krvi. Padar je napravil govorniški oddih, da bi še i oužgal poslušalce v radovednosti ter na<! ¡ieval:
„Korajže imate za 20 takih trgov, kakor je Pod-sreda, pa vendar ste samo vaščani te šentpeterske fare. Ko še ni bilo ne mene, ne vas, ko je še počiva-
la moja in vaše duše v božjih rokah, je bil tudi nas lepi St. Peter trg, ne — vas!"
Padar se je vnovič oddahnil, da bi polovil za-rarti govorniške navdušenosti pojemajočo sapo. Sunil je po zraku proti ničesar sluteči Podsredi in vik-nil:
„Podsrečani so nas oropali tržanstva, ker so nam pofatili prangerja, s katerim se bahavo ponašalo danes kljub svojim slamnatim streham. Fantje; Pri moj duš! Se tretji škaf vina, še Četrtega in petega dobite zastonj, ako spravite še nocoj podsrečke-ga prangerja na njegov prejšnji očetovski dom v — St. Peter."
Mislim, da ni žel kmalu kak general, govoreč pred bitko svojim vojakom, toliko boj, kri in celo — smrt prezirajočega vspeha nego ravno paidar, ko je pozval na, osveto mladeniško šentpetersko kri.
Po končanem nagovoru so škrtnili fantje jezno z zobmi, stisnili grozeče pesti proti Podsredi ter se razšli po voz, konje, krampe, kolce in verige. Pri pogledu na to Iantosko udano navdušenost za pribo-ritev oropanih pravic se je oveselil župan, objel pa' darja in zakrožil pevajoče, kar je bilo redkokedaj , ono svojo:
„Le enkrat, enkrat le, le enkrat se živil"
Za napad odločeni prostaki so se oboroževali; ministri in gosposki generali pa so popivali objemajoč se na račun zmage, osvojitve tržkih pravic, časti in prednosti. Fantje so pripeljali voz in vpregli par konj. Popili so preostalo polovico drugega Škafa, za-juckali i7. iednega grla, sedlo jih je 14 na voz in od-drdrali so v smeri proti Podsredi.
(Dalje prihodnjič.)
$tra« 2.
•LOVRIKSW ÄüSPÖßAB«
1« mala .1918.
ske prošnjo in Če imajo kaj govoriti, da govor» ž ■jim v njegovem jeziku. Tem večjo pravieb imaš in lažje storiš to ti, ki nemški v resnici ne znaš. Ti si v ngodnejšem položaju kot oni, ki zna nemški. Kak i dober Slovenec, ki zna nemški, pa je malo strahopeten, si misli, kadar ima opraviti v kakem uradu, v j katerem sedi kak nenaklonjen udlužbejnee: morebiti ■ ta ve. da jaz znam nemški in zafene torej nemško. Ni prav storil, zatajil je svoj jezik. A njemu bi skoraj j se lažje odpustilo kot tebi, če skušaš nemški govori- j ti, jezik pa, ki je tvoj materni in edini obdevalni pa f zatajiš. Ti, ki ne znaš nemški, imaš Se i oseb; o pra- \ vieo, nemški ne znati, ti s svojo slovenščino prideš ! dosti dalje kot oni, ki zna nemški. Imaš posebno pra- | vico zahtevati v uradih, da se uljndno slovensko s teboj govori in se ti izroče in dostavijo slovenske listine. če bi samo vsi tisti, ki nemški ne zivajo, to zahtevali, do česar imajo posebno pravico, kfe tod že m. bili daleč naprej.
Tako tvoje obnašanje še daleč ni kako izzivanje. Pač pa je predrznost, če nemčurski nastavljenec v slovenskem kraju misli, da ima pravico slovenski ne znati. Ako je nastavljen pravi Nemec, ki slovenski res ne zna, tedaj ima pravico slovenski ne znati, dokler se slovenščine ne nauči. A on ne spada niti | en dan na tako mesto, ker urad je radi ljudstva, ne ljudstvo radi urada. Nemec malokateri slovenski zna, fc*r se slovenščine ne more naučiti, dasi ima morda dobro voljo. To so le nemčurji, ki slovenski znajo , pa se delajo, kakor da je ne znajo. Na shodu v St. IJanžu je neka žena rekla za odhajajočimi Nemci: To ■o Italijani, pojdimo nad nje! Nek Gol, ki drugače Slovenski noče znati, jo je hitro razumel in zahtevi od orožnika, naj jo zabiiježi, česar seveda ni storil. Ce je kaj žaljivega, nemčur hitro razume.
Seveda je velik razloček med nemškutarjem in t Bobrim Slovencem, ki se pa iz strahu pred nepniika- I mi in iz miroljubnosti trudi v gotovih sluČajili govo- j riti nemški, sprejeti nemško listino. Prvi je izdaja- | I©c slovenske stvari, drugi jo je pa zatajil. Prvi je j Judež, drugi je Peter. Prvi se ne pobobša, drugi s« i ¡«boljšajo. Ce se vsi Petri poboljšajo, dobi naša slo- j venska zemlja Čisto druge, res slovensko lice. Delo f je majhno za posameznika, a v celoti je doseženo in f opravljeno velikansko deio. Govori slovensko, imaš ; (■¿avico nemšKi ne znati; zavrni vsako samonemško \ listje iz istega vzroica. vsak naj to stori in «pošte- \ vani bomo bolj kot sedaj.
Pa vprašaš, kaj je za narod pridobljeno, če jaz jj v uradih in n. pr. na pošti zahtevam slovenske pošt- ' ne vrednote in recepise, oziroma dvojezičnin, slovesi- j skih tako ni; uradnika, če ni naš, ne bom spreobr- } nil, da bi rajše Slovencem postregel. Toda misli da- j Ije. Ce mi vse poŠte in urade preplavimo z zahtevo • po dvojezičnih tiskovinah (morali bi jih dati brez za- j hteve), bo izdaja slovenskih vrednot proti samonemš-kim prišla v nasprotno razmerje, kalkor je sedaj. In tam gori na višjem mestu, kjer se skrbi za založbo tiskovin, bodo gledali, če se bo izkazala kot potrebna vedno večja izdaja slovenskih tiskovin. Vedno bolj nas bodo vpoštevali, k čemur bo prijiomogla naša za- f vednost v podrobnem delu. Videli bodo, da nas je na- f enkrat toliko, izginili bodo samonemško govoreči in | čuteči uradniki.
Kmalu bo zopet ljudsko štetje. Tedaj je sveta | dolžnost vsakega Slovenca, da napove slovenski kot1 materni in občevalni jezik. Ce ti zavrneš eno samo- i nemško ti vročeno ali dostavljeno ti listino, storiš tako važno delo, kakor če pr volitvi aH pri ljudskem štetju priznaj za Slovenca. Da pa si boš upal v kaki trgovini ali v gostilni, kamor neseš svoj denar, Ce si že prisiljen iti k nedomačanu, slovenski govoriti, toliko korajže ti prisojam.
bode pomagal", hočemo z božjo pomočjo odstranili , vsako tako nevarnost in si zagotoviti meje, da bo ie- l zik, kjer je sedaj doma, ostal doma*. Jugoslovanska f pesen in molitev in govorica naj se glafei od roda do roda! K temu pripomoči nimamo samo pravic», ampak tudi dolžnast.
~ '	-Mm.
Tolažba žalostnim
Napisal A. Kosi, šolski ravnatelj t Središču.
Hrvatstvo.
Tisti, ki ne marajo sosednih Slovencev m ne privoščijo narodu prostosti v svobodni jugoslovanski državi, nimajo torej pravih ugovorov, ki bi držali zoper našo stremljenje. Zdi se mi, da sem čul v nekem modrem ugovoru, ki ga je bržčas iztuhtala Šta-jerčeva glava: Slovenci bodo se morali učiti hrvatski jezik. Toda zakaj? Ali se sedaj vsi nemški učimo, ker smo z Nemci v eni državi? Dasi nas tako pitajo z nemščino, se vendar uči, kdor se hoče. In zakaj bi se mi naj hrvatski učili, ko pa Hrvata, oziroma Srba razumemo, on pa nas. To nam zadostuje. Govoril bo pa od Slovencev hrvatski, kdor bo hotel, in od Hrvatov slovenski, kdor bo hotel. Toliko smo si brati, da se dobro razumemo. Dana bo pa v okvirju iste države priložnost, priti več med seboj v do-tiko. Sedaj se Še z bratskim narodom na sejmih ne moremo shajati, ker so meje zaprte.
Je pa tudi prava slast poslušati Hrvata, posebno hrvatskega govornika. Njihov jezik je poln vrlin in govorniško nenavadno blagoglasen. To mu priznajo vsi poznavatelji hrvatskega jezika, Kdor še ni ?mel priložnosti slišati hrviatfskega govornika v cerkvi ili drugače, ta naj si prejkoprej privošči to alast. No samo, da ga bo dobro razumel, ampak gorel bo t hrvaščino, še bolj bo hrepenel po zedinjenju. Na-ti »osedi, zlasti tu Nemci, tam Madžari, bi radi rabe slovenskega, oziroma hrvatskega jezika omejili , žel *o, da bi postala mrtva jezika, ki se več ne rabita. Toda Bog, ki je jugoslovansko pleme ustvaril in njsga jeziku dal tolik čar. nam bi zameril, 6? bi mi v to privolili. Po geslu: „Pomagaj si sam in Bog ti
Kdo je v tem velikem času brez trpljenja? Bo re malo je tako srečnih ljudi, ki bi ne čutili gorja , ki ga. povzroča vojna, V.soke palače in šumna mesta premorejo ravnotako malo proti temu kakor škrlatnt-ki na zlatih prestolih. Skrij se, kamor se hočeš, de-lai kar hočeš), obrni stvar tako ali tako: trpljenju ne utečeš. Kdor gl da in opazuje sedanje svetovno garjp z odprtimi očmi, se mora pač čuditi, da trpeče ljudstvo vse tako mirno prenaša, da jih več ne obnemore, cia se jih več ne zgrudi pod neizmerno te?J od dne dc dne se množečih bridkosti in težav. Poseben pojav ,e to, recimo, da je milost od Boga, ki še nas vendar iti docela zapustil, dasiravno se mu od dne do dne boti odtegujemo.
# Žena je izgubila v vojni moža, mati sina, vča-s h celo po dva in še edina opora so ji bili, o-:-.ula je sama z majhno dečico, polje se mora obdelati, gospodarstvo se ne sme zanemarjati, sicer jim grozi lakota, toda pomoči od nikjer. Denarno podporo sicer dobiva, a kaj ji koristi denar, ko pa zanj ne more dobiti potrebnih delavnih moči, ne naj nuj niši h potrebščin za gospodarstvo. Mnogo drugih žen ima vsaj upanje, da se jim vrnejo moži in sinovi, da dobe dojmst itd., a naSi je odvzeto v tem oziru vse u-panje — zavest, da nikoli v življenju ne vidi ne moža, ne sina, ta zavest jo muči in tlači kakor mora.
Je-li to življenje? Ali bi bilo čudo, če bi preprosta žena v teh razmerah obupala? A vendar jo nekaj drži, nekaj krepi, da ne obnemore, da vstraja. Ta ,.,nekaj je poleg verskega čuta in iz njega izvirajoče tolažbe neprestano delo, s katerim se ukvarja od ranega jutra do pozne noči, kateremu posveti takore-koč vse svoje moči. Ne zaveda se sicer resnice, (Ha je delo življenje, a vendar čuti med neprestanim pehanjem za vsakdanji kruhek, da se vzbuja v njeni notranjosti neka nadnaravna moč, ki je mati potrpežljivosti, tolažbe, poguma in vztrajnosti. Kakor vera, tako je tudi delo velik tolažnik v žalosti. V delu najde pa vsakdo tolažbe v bridkih urah, in to je tudi vzrok, da preprost, delaven človek lažje prenaša vsako gorje in vsako nesrečo, ki ga zadene, kakor pa gospod-ski človek, ki mu življenjska naloga ni delo. ampak samo uživanje
K preroku Mohamedu je prišla nekoč žena, vsa obupana, polna bridke žalosti zairadS smrti] svojega moža. Tolažbe je želela, tolažbe iskala in prosila, a bila je vsaki tolažbi nedostopna. Tedaj ji je nasveto-val Mohamed čudno zdravilo za njeno boftest: „Idji in izkonlji v puščavi za žejne popotnike studenec!" In Še dandanašnji občuduje Mohajnedanec modrost teh besed — saj se lahko vfsakdo prepriča o povolj-nem vspehu tega nasveta.
In če vidimo v sedanji vojni dobi toliko gorja, toliko bridkosti, toliko nevtolažlji/vfih dušjnih boflečin, tedaj bi človek nehote nasvetoval enako: Išči tolažbe v delu in doprinašanju dobrih del. In če ti je i sorta toliko mila, da ti ni treba delati za sebe, delaj pa za druge, pomagaj revežem in pomoči potrebnim. Uve-ril se boš kmalu, da Jezusova zapoved o ljubezni pravzaprav ni zapoved in postava, ampak takorekoč jedro njegovega vzvišenega nauka — pot do sreče.
Ker sta torej vera in delo dva močna činitelja. ki nam pomagata prenašati bolest in žalost, zato najdemo nevtolažijivih oseb največ med verskimi slabiči in med bogatimi, brez dela živečimi ljudmi, do-Čim se z verskim prepričanjem prepojen človek mnogo lažje vtolaži in umiri, ker mora „studenec kopati za 'druge."
Blagor nesrečnim, ki iščejo tolažbe v veri in v neprestanem vztrajnem delu, gorje pa onim, ki jim postane, ako jih zadene nesreča, le žalovanje cilj njihovega nadaljnega življenja!
Zaradi velike amežine sladkarja so vina meina, nekatera pa še vedno sladka, ker iz razliinih Tarokov sladkor ni ge popolnoma pokipel. Postediea temu j«, da se vina in sadni mošt navzlic pretakanju Se vedno ne učistijo. Izmed glavnih vzrokov je hrarienje vina ali mošta v premrzlih prostorih ali kleteh, koder sploh ne more j okipeti ali se pa pretvarjanje v alkohol vrši le polagoma; sladkor se v premrzlem prostoru pretvarja v težko kipeči sluzni sladkor. Tako vino .je treba spraviti v prostor, ki ima najmanj 14 stopinj do 116 stopinj C topline, kjer bo sladkor laže pokipel in vino se bo potem učistilo. Mogoče tajdi, da v moštu ni sedaj več dovolj močnih kvesnih gliv — zato priporočamo, da se doda moštu samočisie kvas-ne glive, ki jih razpošilja deželno kmetijsko-kemijsko preskuševališče v Ljubljani. Ce kvasne glive v moštu ne dobe dovolj dušika, jim pognojimo in sicer s tem, da jim damo v mošt na vsalkih 100 litrov 10 gramov salmijaka, ki je dušičnato umetno gnojilo. Ce je pa mošt hitro in pravilno pokipel, pa se vendar le ne očisti, je lahko, da to povzroča prevelika množina sluznatili beljakovin in pomanjkanje čreslovine v moštu. Creslovina zakrkne sluznate beljakovine, ki se vsedejo na dno in mošt se učisti. Creslovina se mož-tu doda v obliki tanina, ki se jo dobi v lekarni.
Natančen pouk, kako se vino čisti, vsebuje .„Gospodarsko navodilo" štev, 20. „Čiščenje in preeejanje vina "
Poraba samočistih drož je popisana v navodilu št. 9 „Ciste rtrože in njih raba v kletarstvu."
O vinu, ki počrneva ali porjavi, dobimo pouk, kako žnjim ravnati, v navodilu št. 1. „Zakaj v?no črni, kaj je temu vzrok in kako se temu odpomore."
Te in še več drugih spisov o ravnanju z vinom i• i sadjevcem ima v zalogi c, kr. kranjska Kmetijska družba v Ljubljani. Knjiga ,«Sadno vino ali sadjevec" pa se dobi v Katoliški Bjukvarni v LjutoJjaiu. Cena 2 K 40 v
Kako zdravimo motno in pokvarjeno vino in sadjevec.
(Po „Kmetovalcu.")
*irf-i ! r*r i	*"■'• " ■ *'	— -■ ——_+
Dnevno nam prihajajo vprašanja, kako je ravnati z vinom in sadjevcem, ki se letos nenavadno dolgo ne učisti ali ostaja še vedno sladak ter noče po-Iripeti ali počrni in porjavi. Zaradi tega hočemo tukaj le nakratko pojasniti, kako se ravna s takimi vini, v glavnem pa opozoriti na tista gospodarska na' vodila in na tiste knjige, iz katerih se lahko vsak natančno pouči o ravnanju z vinskim in sadnim pridelkom. Kajti iz stavljenih vprafianj ni vedno mogoče zaslediti pravega vzroka pokvarjenosti vina ali mošta, ampak to zamore samo posestnik pokvarjenega vina, ki na podstavi njemu natančno poznanih okoliščin iz spodaj navedenih spisov lahko pride na pravi vzrok pogreška in določi tudi način zdravljenja.
Grozdje je v minnlem. izredno suhem in vročem letu dozorelo prav dobro in si pridobilo mnogo sladkorja, kar je zelo ugortno vplivalo na dobroto in silo lanskega pridelka. Bavmo tako Je s sadjevcem.
Rase žrtve za domom
Fantje domačega strelskega polka št. 26 nam poročajo, da je nemila smrt usrabila poddesetnika I-vana Rožnik, doma iz Staregatrgapri S 1 o-v e n j g r a d c u. Bil je v najlepši mladosti, star 24 let. Dne 26. marca je bil težko ranjen od drobca sovražne granate. V par urah je umrl v vojaški bolnišnici v Serenu in je tam pokopan na vojaškem pokopališču. Junak je bil odlikovan z malo srebrno svetinj, z broinasto svetipjo in s; Karlovim eetfnim križcem. Bil je vedno vesele narave in na Boga tudi lii pozabil. Njegovim staršem in rodbini izrekajo sožai>e vsi njegovi prijatelji od 6. slotnije: četovodj.a Grašič Franc. desetnik Mačo1r Anf^n. dr>w+nik ft T nn. (esetnli Pesina.'iJ Aiojz, poffitoeat Y Vr8anJ«k jak., poddesetnik 'Simon Dolenc, strelci Maniko Aioj;'.. Al. Rutnik, Preložnik Franc, Petrič Jože!, Peteršič Pavel, Tement Mihael, Mlakar Mihael in K,okus Roži-fnik.
Žalostno poročilo smo prejeli od č. g. vojnega kurata iz vojaške bolnišnice"dne 6. marca t. 1., da je našel v daljni tujini na italijanski zemlji smrt za domovino črnovojnik Alojzij Oman. doma iz župnije Spielfeld. Bil je v 49. letu svoje starosti. Nekdaj je služil tri leta pri 47. pešnolku, a zdaj je bil dodeljen neki trenski koloni. Dne 20j februarja so ga odnesli v vojaško bolnišnico. Ko so mu podelili sveto poslednje olje, je izdihnil svojo blago dušo. Rajni je bil od vseh v občini ljubljen in spoštovan. Bog daj zvestemu možu. blagemu očetu ter vzornemu občanu večni mir!
Dne 10. marjca t. 1. je zadel sovrajžni šrapnel ob 10. uri dopoldne v glavo ognjičarja Baumana iz Srednjega G a s t e r a j a v Slov. gor., in ob enih popoldne istega dne je junak že izdihnil svjo-jo dušo. Odlikovan ie bil s srebrno in bronasto kolajno in s Karlovim četnim križcem. Padli je bil od svojih mladih let pošten in dober sin, ud pevskega društva in Marijine družbe. Bil je potem kot mož na Planini na Kranjskem zopet pri pevskem društvu. Star je bil komaj 36 let. Bojeval se je od začetka i-. talijanske vojne hrabro do zadnjega trenutka. Zapustil je pridno in pošteno ženo in en mesec starega o-troka, starše, sestro in dva brata, ki sta še oba na bojnem polju. Brat Leopold je že obiskal grob svojega brnta, ki počiva na pokopališču župnije Rai ob Piavi
Na južroem bojišču je dne 5. aprila t. 1. sovražna krogla pretrgala nit Življenja vrlemu 221etnemu mladeniču Rudolfu Zelenik iz Ž u p e t i n c pri Sv. Antonu v Slov. gor. Bil ie trikrat odlikovan: s srebrno svetinjo TI. razreda, z brona(sto svetinjo in s Karlovim križcem. Dva in pol leta je bil na bojišču Starši so bili ponosni na njega, ker je bil vzor pridnega mladeniča. Rajnega, je vse ljubilo zaradi njegovega tihega in mirnega značaja. Ko Je doSa žalostna vest, da ie Rudolf padel, niso žalovali le oče in mati, brat in sestri ter sosedi, temveč cela župnija. Raini je bil tudi vrl narodnjak.
Zadet od sovražne krogle je padel na. tirolskem bojišču Franček finofl od domačega pešpolka, doma iz !D seka pri Sv. Trojici v Slov. gor. Se 7drav in vesel je vzel jeseni 1. 1. slovo od svoje dobre mamice, očeta in bratov, katerih eden se tudi nahaja na italijanskem bojišču, ter sester. Ni Ti bilo dano, drasri Franček, videti več svojega doma, «egtl si pa zato plačilo nad zvezdami!

16. maja IM«.
HLÜVSNSKI GtaSPOSSfflL
StTM &
Žafostno vest so dobili Reberšakovi iz Zve-r i n j a k a pri Brežicah, da je njih najmlajši sin Jožef, šele 20 let star, umrl d#e 22. aprila v bolnišnici v Pragi. Bil je ranjen na italijanskem bojišču, potem je bil pet mesecev v bolnišnici. Njego\ brat Mihael se je boril leta 1914 v Galiciji, a se nič ne
re. kje da je.
Martin Jurgec, doma iz Paradiža pri Sv. Barbari v Halozah je padel na bojnem polja dne 8. aprila 1918. Razmesarjen je ležal do dne 17. aprila pod milim nebom. Sovražna granata mu je u-trgala nit mladega življenja. Bil je komaj tretji mesec od doma. Njegov tihi značaj nam je bil zelo pri-knpljiv in ostane nam vedno v spominu.
S t. Pavel pri Preboldu. Junaške smrti je padel, dne 25. oktobra 1. 1. ob zaičetku 12. ofenzive, pri kraju Selo na laški fronti tukajšnji posestnik in lesotržec g. Anton Vasle. Bil je v cvetu svoje moške dobe, star šele 35 let. Zapustil je lepo urejeno posestvo ter mlado vdovo s tremi otročički. Rajni je bil tadi občinski odbormt in svak šentpavelskega g. naduoitelja. Bodi mu lahka žemljica, tuja! Nevto-lažljivt vdovi in zapuščenim otročičem ter sorodnikom pa dal Bog potrebne utehe in tolažbe Prizadeti rodbini naše sožalje!
Dal je svoje življenje za cesarja in domovin« dne 22. marca t. 1. Breznik Jložef iz S p O d n j i h Žerjave pri S v. L e n a r t u v S 1 o v. g o r. Vsi, kateri so ga poznali, jokajo za njim. Zapušia ženo in velike prijateljev, katere si j« pridebil s svojo priljubljen ootjo.
Vsem padlim slovenskih žrtvam naj «veti nebeška luč!
Nova mirovna odredba
papeževa.
Papež Benedikt XV. ie izdal pismo, ki tako-le
slove:
Kmalu se bo končalo če trio leto, odkar smo prevzeli, kmalu potem, ko se je pričela evropska aveto-vna vojna, v strahu breme papeštva. Ves ta Čas se se množile trajno strahote vojne, namesto da bi pone-havale. Trpljenje našega očetovskega srca vofcigled strašnega zla, ki se je pričelo, ni prenehal« niti za trenutek. Čutili smo dejansko in resnično v žalostnih posledicah dogodkov bolest celega sveta, tako da moremo reči s sv. Pavlom: „Kdo je bolan, da bi tudi mene ne bolelo? Kdo se pohujšuje, da bi tudi men« ne peklo?" Istočasno nismo opustili ničesar, kar je bilo le mogoče storiti .in smo tako izpolnili, kar zahteva od nas naša apostolska dolžnost, kakor tudi krščanska ljubezen.
Naš položaj je sedaj popolnoma podoben položaju kralja Jozafata, ko je zaklical v veliki stiski: Gospod Bog naših očetov, ti si Bog nebes in Gospod v-seh kraljestev in vseh narodov. Sila in moč sta v tvojih rokah, nihče se ti ne more ustavljati. V naši stiski povzdignemo svoj glas k tebi. Ti nas boš u-slišal in nas rešil. O Bog, ti si naže zadnje pribeža-lišče! Zato se izročamo božji roki, ki vodi srca ljudi in potek dogodkov. Le od njega pričakujemo konca strašne šibe. Povrnil bo svoj mir razteptani zemlji in ponovil med ljudmi goppodstvo ljubezni in pravilnosti.
Najprej in predvsem pa moramo potolažiti jeze Boga, katerega je razžalila velika popačenost in toliko pregreh. Ponižna in goreča molitev bo učinkovala v teh okolnostih veliko, Če se bo opravljala vstr.aj-no in z zaupanjem. Sveta daritev maše pa še bolj u-činkuje, da si naklonimo božjo ratfost, ker prinaša nebeškemu Očetu tistega kot žrtev, ki je daroval sar mepa sebe, da odreši vse. in ki je živel le za to, da je posredoval za nas.
Cerkvi gre dobra pravca, da predpisuje vsem dušnim pastirjem, naj darujejo mašo v gotovih dneh za potrebščine krščanskega ljudstva.. V teh posebnih dneh hoče Cerkev, mati usmiljenja, klicati božje usmiljenje za stiske svojih otrok. Kar je pa sedaj po-trebnejšega, kakor da pričneta narodom zopet vladati mir in resnično bratstvo? Zelo važno se nam zdi zato, da naprosimo vse duhovnike, naj istočasno z nami' praznujejo mašo na ta slovesen na^in. S tem pismom zato ukazujemo, naj dne 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla, zaščitnikov krščanstva, vsi duhovniki darujejo mašo za narod in na! opravijo isveto daritev z označenim namenom. Vsi duhovniki, svetni in redovni, naj vedo, da store nekaj, kar nam je zelo všeč. Če ta dan pri sv. daritvi združijo svoje namene z našimi. Katoliško svečeništvo vsega sveta bo darovalo s papežem združeno na vseh oltarjih vsega sveta žrtev sprave in ljubezni in bo delalo silo božjemu Srou. Okrepilo se bo s tem naše upanje, da vidim izpolnitev želje Davidove, ki je tudi želja in hrepenenje narodov. Poljubila sta se pravičnost in mir.
Obletnica deklaracije in Tiskovni dom«
Dne 30. maja bomo praznovali obletnico znamenite deklaraoije Jugoslovanskega kluba, ki zahteva združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno državo pod žezlom habsburške vladarske hiše, ker le na ta način postane naš narod prost večstoletnega nemškega suženjstva in mu je zagotovljen svoboden
razvoj in obstoj. Misel o samostojni-Jugoslaviji je prešinila tekom enega leta ves slovenski narod. Od slovenskega izobraženca pa do priprostega in poštenega slovenskega kmeta in delavca se govori le o Jugoslaviji, ljudstvo jo željno pričakuje in se je veseli, kakor bi že zdaj občutilo blagodejno prostost in svobodo, ki jo bo uživalo v njej-.
A nasprotniki Jugoslavije vstajajo na vseh kuncih in krajih. Nemci, ki so dozdaj gospodovali nad slovenskim ljudstvom, delajo na vso moč proti njej: nikakor nočejo privoliti, c? a bi bil Slove n e C na svoji zemlji svoj gospod. Od vlade zahtevajo, da zatre jugoslovanske gibanje, da preganja slovensko duhovščino in drugo razumništvo kot nosi tel j a jugoslovanske misli, da za Slovence omeii prostost zborovanja, kjer bi ljudstvo zahtevalo svo-jin pravic, in da strogo nastopa zoper slovensko časopisje, kjer se od dneva do dneva vedno bolj množijo bele lise.
Slovenci! Od Nemcev ge nam je napovedala zopet vojska! Gre za naš narodni obstoj. Čakajo nas ši težki narodni boji. Pa mi se jih ne bojimo. Ce nas kruto preganjanje leta 1914 ni zlomilo, nas tudi prihodnji boji ne bodo. Zato glave po koaei!.
Obletnico jugoslovanske deklaracije moremo povsod slovesno praznovati! 30. maj je za nas zgodovinski dan prve vrste, ki nam je rodil idejo samostojnosti in svobode, ki je povzdignil našo narodno samozavest. Tega dneva ne smemo nikdar pozabiti! Praznuje naj se na zborovanjih, obhaja nas se po društvih z navduševalnimi predavanji. Jugoslovanska misel naj se ravno ob tem znamenitem dnevu še i 'Oglobi v ljudsko duše, naj narod še bolj prešine . da narodu nobena stiska, nobena težava, nobene preganjanje ne more veti iztrgati narodnega prepričanja iz «re*.
Ta dan pa h o * e m o posebno pokazati še tudi s v o i e požrtvovalnost za narodne namene. Pred vsem priporočamo, da se na dan jugoslovanske deklaracije Slovenci spomnijo i a
Tiskovni dom v Maribor»,
ki naj postane na slovenski meji središče slovenske omike in izobraženosti ter nepremagljiva slovensica trdnjava, ki naj odbija sovražne naskoke na slovensko zemljo in prepreči nemški most do Adrije.
Poi leta je preteklo, odkar se je raznesel po Slovenskem klic in prošnja za zbiranje prispevkov, za Tiskovni dom. Ljudstvo je povsod spoznalo potrebo takega kulturnega središča za Slovence. Z vso ftoSfrl-vovalnostjo je pošiljalo doneske za svoj novi dom. 0-glasilo se je dozdaj že 28 ustanovnikov, ki so darovali po 1000 K, lin 82 dobrotnikov, ki so prispevali po 200 K, ter na tisoče drugin rodoljubov, ki so žrtvovali manjše zneske. Tekmovali so med seboj v nabiranju doneskov: naša vrla duhovKčina, vefao vneta za narodno probujo slovenskega ljudstva, naše razumništvo, naše slovensko kmetsko ljudstvo, a predvsem pa naša vrla narodna dekleta, u so organizirana. v Marijinih družbah in dekliških zveeah. Cele župnije so postale „ustanovnice", cele Marijine družbe pa „dobrotnice" Tiskovnega doma. H vala i» neizbrisna slava vsem dosedajnim darevaleem, pa tudi pridnim nabiralcem in neustrašenim nabiralkam prispevkov za Tiskovni dom. Bog jim povrni vse to stotero!
Vendar pa je še mnogo župnij in okrajev ter na tisoče in tisoče posameznikov, ki se dosedaj nigo še pridružili graditeljem Tiskovnega doma v Mariboru.
Slovenci! Povodom obletnice jugoslovanske deklaracije dne 30. maja žrtvujte vsak po svoji moti za Tiskovni dom. Vsak še tako mali dar je dobro došel. Vrla dekleta, agitirajte kakjor dozdaj tudi zanaprej za naše prepotrebno kulturno središče! Bog vam bo poplačal Vaš trud in narod slovenski Vam bo ohranil hvaležen spomin!
Dr. A. Jerovšek, ravn. Cirilove tiskarne.
pošiljajo prispevki ravnatelj Cirilov« plačajo 1000 K, a darovalce, živo in
Za Tiskovni dom se na naslov: Dr. Anton Jerovšek, tiskarne v Mariboru. Ustanovniki dobrotniki pa po 200 K. Za vse mrtve, se opravi mesečno ena sv. maša v frančiškanski cerkvi v Mariboru.
Prvi dar za Tiskovni dom ob obletnici naše jugoslovanske deklaracije je poslal iz bojišča narednik Vinko Lašič in sicer 10 K s prigtav-kom: Bog naj krepi vsej ki delujejo za ojatenj« naše krasne slovenske domovine!
Rasi]»* politih« irmtL
Jugoslovanski minister dr. Ivan j vitez Ž o 1 g e r je odstopil, ker ni maral več sedeti s | Seidlerjem pri eni mizi in ker ni hotel podpirati Sei-dlerjevjih nemškonacionalnih načrtov proti Slovanom. 2olger je bil eden najbolj sposobnih ministrov. Cesar Karel je pisal vitezu Žolgerju Ijubeznjivo lastnoročno pismo, v katerem mu naznanja, da ga miloBtno odpušča z njegovega mesta ter mu izreka za njegovo delovanje svojo zahvalo in popolno priznanje, V znak zahvale je cesar podelil vitezu Eolgerju visoko odlikovanje: red Železne krone I. razreda. S tem j« ce-
sar sam pokazal, da visoko ceni in čisla Jugoslovane. V soboto, dne 11. t. m., je cesar milostno sprejel viteza Žoigerja v posebni avdijenci.
Ministrski predsednik Sei d 1es ^i ne bo več upal pred državni zbor. To je gotovo.. Tudi noben njegov minister se ne bo smel več pokazati pred državno zbornico. Seidler, ki je poprej slovesno zatrjeval, da bo izvedel samou¡travo za vse narode, se je sedaj popolnoma zapisal vsenemškim hujskačem in je kar preko visokih glav in preko drugih ministrov proglasil nadvlado Nemcev nad Slovani, Češko deželo hoče razdeliti tako, kot zahtev'jo Nemci; nap Slovence ne mara prideliti k Jugoslaviji, a temveč hoče, da bi tekel vsenemški most od Hamburga do Trsta po slovenskih tleh. Vse to hoče Seidler izvesti brez državnega zbora, ker ve, da ima zbornica veliko protinemško večino. Slovani, posebno Cehi in Jugoslovani, so sedaj tako trdno sklenili svoje vr« ste proti Nemcem, da se nam ni prav nič bati za našo bodočnost. Seidler bo moral iti s svojim ministrst« vom, a Slovani bomo ostali in bomo brez njega in btez Nemcev dobili svojo Jugoslavijo, v kateri bomo živeli srečno in zadovoljno mi in naši potomci.
Cehi odklanjajo razgovor z dr. S e i d 1 e r j e m. Ministrski predsednik dr. Seidler je dne 13. maja povabil k sebi na razgovor oba vodilna češka politika poslanca Staneka. in Tušarja. V nismu na dr. Seidlerja sta pa imenovana izjavila, da se ne marata udeležiti razgovora s sedanjo vlado.
Romarji. Na uro baje v kratkem gredo po-gleiat na Dunaj nemškutarski župani in vsenemški mameluki in StajjerČevi bedaki. Tako pišejo iz Ptuja. Ti ljudje hočejo cesarja svarit, da ja ne bode pritrdil ustanovitvi samostojne Jugoslavije. Nesli bodo na Dunaj sliko, na kateri bo naslikan strašni jugoslovanski zmaj, kateri hoče požreti uboge Nemce na slovanskem jugu. Grozno je žrelo te pošasti! Slika kaže, kako hoče zmaj, ki ima — o joj — kar tri glave, pogoltniti celo Štajersko do Mure in tudi Koroško do zadnje kflie, kjer prebivajo Slovenci, ivlesta Celovee, Maribor, Ptuj in Celje so že med zobmi te strašne pošasti. Cele trume Nemcev, Svabov i:; nem-škutarjev je že pogoltnil ta strašni zmaj. bi našli svojega Martina Krpana, bodo potovali nC Dunaj in sliko o strašnem jugoslovanskem zmaju nodo nosili ŠtajerČevi backi po dunajskih ulicah. Klicali pa bodo: „Za božjo voljo, pomagajte, pomagajte!" Da se bodo imena teh slavnih mož ovekovečila, bo „Slovenski Gospodar" ob priliki prinesel imena Stajerčevih romarjev.
Vsenemški vol k s tag v Mariboru so je preteklo nedeljo izvršil zelo klaverno, Dasira-vno so bobnali na vse pretege po mestu in okolici za udeležbo, vendar vsak naš vaški shod glede udeležbe in navdušenja daleč presega to zborovanje vsenemš-iik hujskače v. Na voflfcstagu je bilo toliko ljudi, kakor če kmetje iz Slovenskih goric pripeljejo čreinje na trg. Bili so to uraöniki, nekaj pleenjivih nem^ku-tarjov iz okolice, otroci od 8—15 let, komiji, vajenci, in radovedneži vseh barv. Poslednjih je bilo največ» •a. so otroci in radovedneži prevladali na zborovanju, se je videlo takoj pri otvoritvi. Celjskega Ambro-žiča, ki je otvoril zborovanje, so pozdravili otroci s svojim tankoglasnim „Heil!" Govorila sta advokat dr. Mravljak in tirolski profesor Mayer. Oba sta hujska-la proti Slovencem in klicala zborovalce na boj proti nevarnim Jugoslovanom. Kakor se je shod klaverno začel, tako se je tudi klaverno in žalostno končal* IHiavsIo ljudstvo je klicalo: Dajte nam raje kruha, od \«šega nem Št v a pe o^ino siti. J a I a oirok se je po zborovanju razlila po tt-svtu in kričala pred Narodnim domom in pred Verstovšekovo hišo svoj „Heil!", m tulila pesem „Die Wacht am Rhein", drage nesreče pa ni bile. Nemce je najbolj jezilo, da niso smeli pobijati na slovenskih hišah šipe in napadati Slovence. Vsenemci so Oosegli s tem shodom veliko blama-žo in odbili od sebe 8e na stotine tistih, ki so poprej držali z njimi. Bno pa moramo zopei pribiti: Ne z e-no besedo niso govorniki ati zborovalci počistili cesarja in cesarsko hišo, temveč so slavili samo Nemčijo, Viljema in Bismarcks. Žalostno je tudi, da se sme na vsenemških shodih tako grdo sramotiti našo oosarsfo Hišo, kakor se je to zgodilo na tem vsenem-škem zborovanju. — Vsenemci so priredili enak shod na KriSevo v Ljubnu na Gornjem Štajerskem in r Sterzingu na Tirolskem.
Se eno pismo našega cesarja. Poročila iz Francije pravijo, da je naš cesar pisal Še eno drugo pismo, Id je baje še važnejše, nego je bilo ono. ki ga je pisal svojemu svaku princu iSikstubur-Bonskemu. V drugem pismu je naš cesar baje izrekel svoje prepričanje, da se mu bo posrečilo pridobiti NomÖijo za to, da bi se sklenil mir pod pogojem, če bi zavezniki svoje zahteve po ozemlju omejili na Al« zacijo-Loreno. Samoumevno bi morala Nemčija izprazniti zasedena ozemlja in Belgija bi morala zopet postati neodvisna. Na cesarjevo prošnjo se je Francija s Častno besedo zavezala, da ne izda vsebine tega pisma- Med pogajanji je francoski ministrski predsednik predlagal, da bi naj Avstrija odstopila Italiji Trst in južni del Tirolske, dobila bi pa, za to nemft-ko Slezijo. Na ta predlog je cesar Karel odgovoril, da je proti temu važen pomislek, ker se nahaia južni del Tirolske v naši oblasti, dočim Francija še ni z».
.k;* t
\
jPVSTi 1,
SLOVENSKI GOSPODAR.
16. «aafla, 1&1&.
sedla Slezije. Lojd Žorž je baje obetova.no povdarjal važnost avstrijskih predlogov ter izrazil željo, da bi se tako lepe priložnosti, skleniti mir, ne smelo pustiti v nemar. — Uradno se poroča, da o tem pismu ni nič resničnega.
Naš cesar v nemškem glavnem stanu. Dne 12. t. m. je naš cesar obiskal nemškega cesarja Viljema v nemškem glavnem stanu. Našega cesarja so med drugimi spremljali tudi zunanji minister grof Burian, načelnik generalnega štaba baron Arz in avstrijski poslanik v Berolinu prino Ho-henlohe. Vršila so se posvetovanja o političnih, gospodarskih in vojaških vprašanjih, ki se tičejo sedanjega in bodočega razmerja med nami in Nemčijo. Dosegel se je v vseh vprašanjih popolen sporazum in je bilo sklenjeno, da se naj v bodoče zavezniško razmerje med obema državama še bolj izpopolni, poglobi in utrdi ter da naj bo naša zveza z Nemčijo v bodoče Še bolj tesna in trdna,, kakor je bila dosedaj. Obisk našega cesarja v nemškem glavnem stanu je bil baje vsled tega primeren, ker se je v sovražnem inozemstvu domnevalo, da je postalo razmerje med nagim in nemškim cesarjem vsled pisma, katerega je naš cesar poslal princu Sikstu Burbonskemu, nekoliko zrahljano.
Pruska zbornica je tudi v tretjem branju odklonila vladno predlogo glede uvedbe splošne in enake volilne pravice v Prasiji. Prasi torej ne marajo, da bi v Prasiji prišlo ljudstvo do svojih pr; vic, zlasti zaradi tega ne, ker bi vsled nove volil ne preosnove prišli tudi Poljaki do večje veljave
Na italijanskem bojišču^razven bojev goro Corno nobenih važaejših dogodkov — Na francoskem bojišču hudi artilerijski boji severno od kanala La Bassee v Flandriji. Sicer je pa po ložaj nespremenjen.
gg:V Trbovlj
Veliki manifestacijski shod
se vrši dne 19. maja, na Binkoštno nedeljo popoldne ob 2. v Trbovljah v prostorih Martina Pust (pri Špancu). Govorili bodo: Dr. Ben kovič, dr. Ravnihar, dr. Koroše dr. Kramer.
Za jugoslovansko idejo vsi na shod!
Tedenske
Naši listi v nevarnosti, da ne dobijo papirja. Vojska že dela tudi pri papirju težave. Mi smo dobili o' \ c t;io, da nam dosedajna papirna fabrika ne sme več pošiljati papirja. Kam so nas pridelili, še ne vemo. Na vsalc način bodo nastale pri nas radi papirja velike težave. Ako se stvar kmalu ne pojasni, bomo prisiljeni, takoj skrčiti naše liste na štiri strani. V tem slučaju bodo seveda izpadli inserati, tako da bodo čitatelji dobili cele štiri strani novic. Toliko v obvestilo 1
Trideseti maj se bliža.Na Telovo bomo obhajali po širni jugoslovanski domovini od Mure do sinje A-drije obletnico jugoslovanske deklaracije. Slovenska društva na plan! Ce se še niste, odločite se takoj za veličastno proslavo tega "dne. Slavje se lahko vrši tudi nedeljo poprej ali pozneje. Jugoslaviji slava! Svobodni hočemo biti.
1 nam piše: Naša želja jo, da postanemo mi Slovenci enkrat prost narod, rešeni tujega jarma. Mi ne maramo biti več sužnji o-holih Nemcev. Mi hočemo biti enkrat sami svoji gos podarji Jugoslovani pod habsburškim žezlom. Živela Jugoslavija!	'
Za jugoslov ansko uekiaraciio so a« ¿e izjaviti, duhovščina kozjanske dekanije; Žitevci v Slov. gor., obfiine: Sv. Tomaž, Ternovci in Savci pri Ormožu Pokoše pri Slov. Bistrici, Trnovski vrh t Slov. go ric&h (36 mož, -48 žen, 47 deklet in 20 fantov), ob«, odbcr Drstelja pri Ptuju (46 mož in 72 žen) Prepolje 187, Starše 138, Loka 48, Zlatoličje 172, skupaj v Št. Janžu n. Dr. p. 823, Svetina 28B — Če so v kakem kraju podpisali deklaracijo, a Se ni bilo objavljeno naj se nam naraani.
Tabor na Bizeljskem. Na slovensko hrvatskem taboru na Bizeljskem se je zbralo t nedeljo dne 12. t. m. pod milim nebom okoli 6000 ljudi, od
teh skoro polovica Hrvatov. Navdušenje za Jago slavijo je prikipelo do vrhunca. Govorili so dr. Korošec, dr. Jankovič, dr. Benkovič in Dalmatini c Šegvič. Hrvat je klical Slovencem: Ne zaupaj Nem cu in zimskemu solncu. Bizeljske in brežiške Sl< -venke so izročile dr. Korošcu več tisočakov za mariborsko slovensko šolo, — Utis, ki je napravil veličastni tabor na Bizeljskem na naše ljadstvo je velikanski.
Bratovščina N. lj. Gospe presv. Srca pri čč. oo. frančiškanih v Mariboru obhaja dne 31. majnika svoj glavni praznik. Služila se bo veflika sv. maša na čast N. lj. Gospe, ki se imenuje „upanje obupajo-čih in priprošnjica v najtežavnejših zadevah", za vse ude mariborske bratovščine in njihove zadeve. Udi naj se na ta praznik pripravljajo z devetdnevni-co. Novi udi se vsak čas tudi pismeno sprejemajo.
Na rojstni dan cesarice Zite (dne 9. t. m.) v Mariboru zopet ni razobesil noben Nemec zastave. Videli smo samo male zastave na uradnih poslopjin, sicer pa Nemci niso pokazali, aa je Žita njili cesar:-ea
Obmejni Slovenec vjel polkovni štab. Korporal Ferdo Nikl, sin veleposestnice Jožefe Nikl v Selnici ob Muri, je pri 12. ofenzivi proti Italijanom kot po-
iveljnik naskakovalne patrulje 47. pešpolka presenetil v nekem predoru italijanski polkovni štab in ga vjel. * Med visokimi častniki je bil tudi italijanski general. I Nikl je za svojo hrabrost dobil nedavno veliko srebrno kolajno. Poprej je že odlikovan z dvema kolajnama.
„Stajerc" ali kuga v Ptuju. Zaveden slovenski vojak Jernej Kores,	nam piše:
| Kako se je (giftna krota („Stajerc") sem priklatila, mi j; ni znano, pač pa obžalujem tiste nevedne, naj si bo \ irmetske ali meščanske osebe, ki čitajo ta podli list. | Naj čita človek časnike od vseh štirih \etrov, nikjer ne najde toliko sovraštva in nadutosti zoper našo ve-i o in naš slovenski jezik, kakor v slovensko tiskajo-čem se „Štajercu." Sramota! Da se Linhartu hlačice tresejo pred Jugoslavijo, lnliko ugane vsak količkaj zaveden človek. Iz strahu pred Jugoslavijo kriči ter nas v svoji 16. številki imenuje celo cigane. Se celo našega \¡rvoboriijelja Jugolslavije imenuje „oiigainski vodja." Seveda sili Linhartu in vsem nemčurjem kri v možgane, ker Jugoslavija prihaja z velikim korakom. Skoraj bo Linharta in njegove mešetarje zadela usoda, kakoršne niti ne pričakuje.
Kdo naj nas straži in varuje! Koroški „Mir"
Spiše: „V mirnem in varnem času smo imeli vedno dosti žandariev. Povsod so stikali okoli. Zdaj je pa o-H rožnik prav redka prikazen. Odposlali so jih na vse \ strani. Zadnji čas jih je moralo tudi več (s Koroške menda 50) oditi v Ukrajino, rekririrat žito, doma pa — tatovi kradejo. Ni žandarjev, ki bi jih preganjali in zasledovali; ne mož, ki bi svoj dom varovali, m ljudje se s strahom poprašujejo, kaj bo?" — Tudi na Štajerskem se dan za dnem množijo tatvine, pobuji, opi in umori, ki jih izvršujejo dezerterji in enake ^a-že ljudje. Orožniki pa raje stikajo za podpisov,? Ici deklaracije . . .
Poboj v Oslu. Župan Ačko. iz Osla pri Slov. Bistrici, ki ie napadel rekvizicijsko komisijo, se je sam javil sodniji. Ačko je zaveden pristaš Štajerca, čeravno ga prišteva on med Jugoslovane. Stajerc ne mara braniti svojega somišljenika, čeravno se temu godi v mnogem oziru celo krivica. Povod za napad so namreč dali drugi. AČkJb je bil razburjen, ker se je baje ljudem odvzemal celo nujno potrebni semens-Ki krompir in ker je hotel varovati svojo hčer. Sicer pa bo sodnijska obravnava prinesla več jasnosti v vso zadevo.
Roparska tolpa ob Sotli. Silni strah povzroču-je v kozjanskem in brežiškem okraju ob Sotli neka organizirana roparska tolpa, po splošnem mnenju vojaški dezerterji, ki ropajo in morijo. Vlomili so že na premnogih krajih in vse odnesli. Dne 25. aprila so napadli hišo posestnika Cimperšek v Križah št. 31, fare podsredške. Nastopali so naravnost zverinsko in nečloveško. Pobili so vsa okna, težko poškodovali gospodarja in gospodinjo, hčerko Ano, 16 let staro, in sina Janeza, 20 let starega, ki sta hotela ubežati s-kozi okno, pa na zverinski način umorili. Janezu so črepinjo vbili, na drugem mestu s sekiro ali kakim podobnim predmetom lobanjo razsekali, na plečah 5-krat ubodli. Ano tudi naravnost zaklali. Oba sta i-mela po večinoma težkih ran. Kako poživinjeno surovi so morali storilci biti, da so tako ravnali. Cas io že skrajni, da se žandarmerifska mesta in orožniki pomnožijo. Sedaj omagujejo, toliko dela imajo. Skrajno potrebno bi pa tudi bilo, da bi se vse one dvomljive elemente, ki so iz voine dezertirali, sedaj ' pa samo pohajkujejo, Bogu Čas krajdejo in hudobije uganjajo, polovili in jih zopet vtaknili v vojaške suknje, pridne gospodarje pa domov poslalil da bi reševali propadajoče kmetije.
Tast ustrelil svojega zeta. Od Sv. Urbana pri Ptuju se nam piše: Zločin podivjanosti zgodil se je v nedeljo, dne 12. t. m. Zet PiMer pride k svojemu tastu, znanemu Korošičjak-Rojko, po razno kmetijsko orodje. Rojko se je zetovi želji protivil, zgrabil je nabito puško, nameril skoz okno na svojega zeta od zadaj, en strel in nessrečnik se zgrudi mrtev na tla. Pi-hler Konrad, vrl mož, bil je dd začetka vojne v Galiciji v hujdih bojih, si je tam nakopal bolezen, radi katere je bil sedaj oproščen vojaščine, zapuSča isto-
tako vrlo ženo, žalujočo vdovo in nedorasle otroke. Obžalujemo slučaj tem bolj, ker je to sad ptujskega „Štajerca", iz katerega se je Rojko nasrkal brezver-skega duha. Splošno opazujemo med Štajert ijanci pri; vsaki priliki grdo podivjanost.
Železniška nesreča v Ptuju. V torek, dnt 14. t. m., zjutraj je trčil na ptujskem kolodvoru brzovlak z vso silo v vojajški vlak, v katerem je bilo vojaštvo in več voz živine. Dve osebi sta bili takoj mrtvi, 3 težko in 2 lahko ranjeni. Iz živinskega voza je vrglo 1, konja in 2 vola. Konj se je šel brezskrbno sprehajat v ptujsko predmestje.
il | Železniška proga Poljčane—Konjice. - Na že lezniški progi Poljčane — Konjice vozita od 15. maja dalje dva nova vlaka, in sicer vlak št. 2301 vozi iz PoljCan ob 10. uri 10 minut predpoldne in vlak št. 2302 pa pride v Poljčane ob 7. nri 47 min. zjutraj. Oba vlaka imata zvezo z vlaki na progi jožne železnice.
Ruška koča se otvori na binkoštno soboto. Na binkoštni poudeljek bo pri Sv. Arehu cerkveno* opravilo.
Gospodarska
Kam vodi naše gospodarstvo? Zavede« slovenski kmet iz gornjeradgonskiega okraja nam piše t ar ko-le: Vsak zaveden kmet mora odgovoriti na gornjfi' vprašanje: „Kdo je kriv,	.* «a
Odgovor: Gospod gospodari kmetu, kakor gospodu ingaja. Sem srednji posestnik. Dosedaj sem oddal letno po dve govedi v teži do osem meterskih stotov. Ker imam sedaj še samo dve kravi in tele v hlevu, sem prosil nedavno na kolodvoru, kjer se je nalagala živina, g. nadživinozdravnika, da bi dobit kaj mlade živine za pleme. A ta prav osorno zakriči nad menoj, češ: „Mi moramo spraviti meso ven na fronto, v zaledje in v mesta za naše ljudi itd." Je vse prav in lepa domoljubna briga, jaz pa vendar tu mislim malo drugače. Mi moramo vzdržati ne eno — ampak skorogotovo še več let. Kaj bom pa tedaj prodal. če moj hlev ostane prazen? A to še ni vse. Kje bomo iskali gnoj? Cim matije gnoja, tem man je kruha, to je pribito. Gosi>odarski inventar se ne sme tako brezmiselno potom oblastvenih odredb uničevati, če hočemo vzdržati. Gleda se pa na industrijo, bolje rečeno na barantače industrijskih in drugih izdelkov. Kmet j>roda 100 kg pšenice in 1 kravo in obleče s pomočjo papirja, ki ga dobi za vse to, komaj eno o-sebo v jiapirnato obleko, a drugi člani družine še o-stanejo brez obleke. Cene za blago so — dovolite, da se tako izrazim — satanske, a za kmetske pridelke , kakor žito, fižol itd. naravnost sramotne. Sedaj se obljublja nekaj kron višje cene. da bi naj iztrgali u-bogim svojim otrokom in sebi zadnji košček kruhaiar ust. Kje pa je pšenica ? Kmet odda navadno osem desetin žlahtnega zrnja in dve desetini koruze. Ljudstvo v mestih in priprosti vojaki jedo le izključno koruzni kruh. Kdo pa zavživa pšeničnega? Pri živini se opaža, da vzamejo lepšo domači mesarji in ko-stenjaki se potisnejo v železniške vozove za naše vojake. Meso se plačuje po 8 in še več K, a fižol pc? 80 vinarjev, čeravno 1 leg fižola več izda, kakor 1 kg mesa. Pravične cene po vrednosti blaga, tedaj bo i-melo ljudstvo zaupanje do vlade in tudi zaupanje, da se še izkopa izpod gospodarnih razvalin. K-č.
Popisovanje zemljišč. Se enkrat opozarjamo n& popisovanje obdelanih zemljišč, ki se bo vršilo priti«, dnje dni. Premerite takoi obdelana zemljišča, koliko meri njiva, Kjer je sejana pšenica, koruza krompir itd. Zapišite si tako kot smo nasvetovali v zadnjih dveh številkah „Slov. Gospodarja," Komisije ne bodo hodile letos od njive do njive, ampak bode moral vsak sam napovedati, koliko ima obdelane zemlje. Torej pozor!
Cene za žito — zvišane. Po poročilu dunajskih listov bodo cene za žito za bodočo letino zvišane in sicer pri pšenici od 42 K na 55 K za meterski stot, cena za rž bo določena s 50 K. Ni še pa .znano, za. koliko bodo zvišane cene za ječmen, ajdo, koruzo in oves. Dosedai so v Avstriji znašale najvišje cene za žito in sicer za pšenico in rž 40—42 K za meterski stot, za ječmen 37—38 K, za oves 36—41 K in za koruzo 38 K. Bržčas bodo tudi zvišane cene za moko.
Hmelj. Ne limeljskem trgu v Zatcu je bilo v pretekli dobi popraševanje po tujem hmelju spet nekoliko bolj Živahno, kajti poprodalo, oziroma pokupilo se je 40 centov tujega hmelja za ceno 13&—145 K za 50 kg. Hmeljarjem letos zelo primanjkuje žice. Stanje Štajerskih hmeljskih nasadov je vobče zadovoljivo.
Oddaja žita. Svetujemo našim ljudem, da se naj pri sedanji oddaji žita zadržijo kolikor mogoče mirno. Dolžnost vsakega je, da kar more str-p e t i, res prostovoljno odda. da se tako izogne nasilni r e k v i z i c i j i. Nihče pa tudi ne more od nikogar zahtevati, da bi si ne smel pridržati vsaj toliko, kolikor rabi za hrano svoji družini do nove žetve.
Domačih mlinov ali žrmelj vam ne sine nihče odvzeti. Po mnogih krajih se širijo vesti, da t>odo oct-vzeli žrml e. To menda ni res. Dobivamo tudi poročila, da tatovi, kradejo sedaj prav pridno žito in žr-mlje. Shr i.ni torej žrmlje in žito. ki ga rabiš za nnj-no domačo potrebo, taka skrbno, da ne lauore nobe» tat in noben nepovabljen tujec do nJega.
16. maja 1918.
SLOVKNSKI GOSPODAR.
Btran
Rekvizicija žlic. Iz šaleške doline nam p šejo: Rekvizici.a, za katero je bilo med ljudstvom vso premalo zanimanja, se je izvrševala) zadnje tedne pri n&s. Prišla je ta rekvizicija veliko, veliko prepoz. o! Po našem mnenju bi jo bila morala vlada odredit, najpozneje že 1. avgusta 1014, ne pa šele sedaj! Tedaj je pravzaprav brezpomembna. V mislili imamo tu oddajo kovinskih predmetov, ki jo je zapovedala vlada z naredbo od dne 25. junija. 1917 in ki se je vršila minule tedne. Ta nareclba določa med drugim , da se morajo oddati tudi — ljudje božji, čujte in strmite! — oddati se morajo tudi--žlic«, vilice in
noži, te so iz kovin, ki so naštete brez konca in kraja v tej narecibi. Pa res! Sedaj priti z zaplenjenjem žlic, ko so itak brez potrebe! Pred štirimi leti bi bile to vzbujalo pozornost, sedaj se za žlice in enalko orod.;e ljudje ne menijo veliko; saj ni sikoro ničesar zajemati z žlicami, natikati na vilice ali rezati z no-
te sosednjih župnij, pridite, da se skupno i avdušu jemo za naše ideje, mladinsko gibanje in delovanje! Z veseljem Vas sprejmejo gosestrice muropoljske.
Ljutomer. Umri je v radgonski bolnici po de! gi m mučni bolezDi dne 10. t m. g Fran Schne der, nadočitelj v Cezanjevcih v 56. lelu svoje sU rosti. Rajni je bi ustanovitelj tamburaškega zbor.-na štajerskem, ko je bil na Cvenu učitelj. Slovel je tudi kot izboren pevec baritonist. N. v m. p !
Sv. Trojica v Halozah. Na trojico nedeljo, 26. maja, ste vabljene vse sosedne in zlasti haloške dekliške Marijine družbe k nam. Naša dekliška Marijina družba ima posebno lepo svečanost, namreč bla-goslovlienje društvene zastave. Blagoslovil jo bo in Govoril naš priljubljeni organizator mladine, g. dr. Hohnjec iz Maribora. Po cerkvenem opravilu bo kratko zborovanje slovenskih mladenk, posvečeno poduku,
Pa saj poznamo modre vladne naredbe. Najprej rek virirajo krave, potem zahtevajo mleko in maslo. Najprej rekvirirajo krmo za svinje, potem zahtevajo pa mast. Najprej rekvirirajo hrano, potem pa — žlice! Modrost pa taka! Pa vseeno bi skoraj pohvalili našo vlado! Cemu so nam še žlice, če jih ne moremo rabiti! Spominjale bi nas samo na mirne čase in spomin na mir, ki nemškim vojnim hujskačem ni po volji. In ti ljudje vodijo našo vlado na vrvici. Torej je le prav, če izginejo vse reči, ki bi nas spominjale na mir. In zato — živela rekvizicija žlic!!
Hitra briga. C. kr. okrajno glavarstvo Brežice se hitro briga za mlinske karte. Poslal sem mlinsko karto na okrajno glavarstvo dne 22. marca 1918, dobil sem jo naaaj šele dne 8. maja! Celih 46 dni je trajalo, predno je prišla mlinska karta iz Brežic na Planino. Lahko pa bi prišla v treh dneh. Kmet iz Planine.	*	tf»
Čebelarsko društvo za Spodnje štajersko bo začelo letos zopet s čebelarskimi predavanji in sicer po potovalnih učiteljih gg. Francetu Jurančič, čebelarju v Andren.ih v Slovenskih goricah ter nadučitelju Ludoviku Černej v Grižah pri Celju, tako, da prvi prevzame poduk v okrajih Maribor Ptuj, Ljutomer in Konjice, drugi pa v ostalih delit, društvenega delokroga. — Podružnice in čebelarji naj se torej oglasijo naravnost pri imenovani!, dveh gospodih, navedejo pa tudi, kdaj in kje se naj vrži tečaj.
Dopisi.
Maribor. Dne 8. maja t. 1. je umrla v Mari boru gospa Ana Kac, roj. Bernardi, soproga tukaj šnjega zobozdravnika, sedaj višjega vojaškega zdrav nika, dra. Viktorja Kac v starosti 40 let. Blagi pokojnici svetila večna luč, žalujoči in* po trti rodbini pa naše sožalie!,
Maribor. Okrajni zastop je dobil do sedaj Komaj toliko bakrene galice, da je dobijo vinogradniki in občine samo polovico naročene množine. Naj pošljejo občine takoj po njo, ker je letos radi ugodnega vremena škropljenje že nujno potrebno.
Maribor. Župan dr. Šmiderer je g svojim poveljem, da naj hišni posestniki ob priliki nemškega volkstaga bogato okrasijo svoje hiše z zastavami, doživel veliko j)olomijo. Niti polovico hiš v Mariboru ni imelo zastav, iz tega opazimo dvoje: Maribor ni nemško mesto, je po ogromni večini proti vsenemeem in vojnim hujskačem. Slovenci smo (¡ostali v Mariboru po 'ugosIovansKi deklaraciji t;iko moč: i, da prihajajo tudi pošteni Nemci do spoznanja, da smo mi tisti, ki vzdržujemo Maribor z živili in z — ljudmi.
Marija Snežna. Žena po imenu Potzinger ]e 2. t. m. ob štirih zjutraj umorila svojega mož;*. Mož e prišel pijan domov in sta se prepirala. Potem je mož v veži zaspal in žena ga je s sekiro petkrat vsekala, dvakrat po glavi, čez vrat in čez ramo. Ril je takoj mrtev. Žena se ie sama oglasila pri sodniji in so, jo hitro zaprli.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Opozarjamo še enkrat na prireditev našega Bralnega društva v društveni dvorafni na binkoštni pondeljek popoldne po ve-černicah. Igra „Tri sestre", nastopi poleg pevskega tudi tamburaški zbor; šaljivi srečolov itd. Prosta zabava v gostilni Škrlec. Vrši se tudi ob slabem vremenu. Brez vsakih posebnih vabil so vabljeni sosedi in domačini.
VeržeJ pri Ljutomeru. Na binkoštni pondeljek , dne 20. t. m., bo v Marijanišču praznik Marije Pomočnice in obenem shod za salezijansko sotrudništvo. Ob ugodnem vremenu bo govor in peta sv. ma^a z blagoslovom ob pol 11. uri (po novem času) zunaj na prostem.
lijntoiner. Dekliška zveza za ljutomersko okolico vabi na mladinsko slavlje, ki ga priredi na binkoštni pondeljek, dne 20. t. m., v prostorih frane-Jožefove šole. Na ta dan nas poseti naš sploino priljubljen mladinski organizator g. dr. Josip Hohnjec. Zato bo dopoldne slovesnost v cerkvi in popoldne," točno po večernicah, mladinski shod z govori, petjem, deklamacijami in prizorom: „Pod našim praporom." Priiatelji mladine, pridite! Mladina, ki hraniš v svojem srcu Čut domovinske ljubezni, pridi! Somišljeni-
je umrl na Bregu pri Ptuu ov dedek je bil Slovence , ki ni znal nemški in se je priselil od Sv. Marjete ob Pesnici v Ptuj. Pokojni Maks je bii naš strupen nasprotnik. Snravil je v nemčurski tabor mnogo kmetov in učiteljev. Bil ^e v lik izdelovatelj šnopsa in je imel šnopsarne v Ptuju, v Mariboru in na Bregu. V niegovi občini se e leta 1914 najbolj trpinčilo naše Slovence, duhovnike, trgovce itd. Preganjanja so bila do drobnega organizirana. Umrl je v 49. letu svoje starosti. Bil je zelo imovit in je gorel in živel za nemškutarstvo.
Rače. Dne 19. in 20. maja še priredi igra z godbo in petjem v gostilni Planine „Cigani." Igra se vrši v nedeljo od 4. do i. < re v pondeljek, pa od 6. do 9. ure.
Pameče pri Slovenjgradcu. Zopet lep dokaz narodne zavednosti iz Misiinjske doline! Ko se je na Vnebohod Gospodov dopoldne vršila prelepa slavnost blagoslovitve nove zastave dekliške Marijine družbe, ki jo je ob primernem nagovoru blagoslovil prof. dr. Hohnjec, se je popoldne v prostorih g. Vrbnjaka nabralo okoli 400 zavednih Slovencev in Slovenk, ki o priliki občnega zbora podružnice Slovenske Straže za Spodnjo Mislinjsko dolino z napeto pozornostjo poskušali slavnostnega govornika vlč. g. dr. Hohnjeca, ki je v poljudni in navdušeni besedi budil narodno zavest, slikal pomen Slovenske Straže in ob 26. rojstnem dnevu cesarice Zite navduševal zbrano slovensko ljudstvo k zvestobi do slavne habsburške vladarske hiše. Nasprotniki našega naroda nas sicer zm -raj črnijo kot velei zdaj alce; prišli naj bi v Pameče, in slišali bi, s kakim navdušenjem se je pela ob s-klepu slavnega govora cesarska pesem. Soglasno se .¡e za podružnico Slovenske Straže potrdi stari odbor obstoječ iz gospodov: Schondorfer Ivan, Slemnik J. iz Starega trga: Kodrič Jože in Rotovnik Jožef iz Smartna: Bart Jožefa iz St. Janža; Pečnik Franca iz Podgorja; Cižek Al. iz Slovenjgradca; Jurko Iv. in Vrbnjak Ivana iz Pameč. Nabralo se je do 200 K Z3 Slovensko Stražo. Dal Bog, da bi rovi odbor v-straino deloval in v vseh občinah lepe Mislinjske doline budil k delu za narod in domovino!
Brinjieva gora. Ob Duhovem se v nedeljo popoldne in v ponedeijek predpoldne služba božja v cerkvi pri Materi božji vrši, kakor dosedaj vsaio leto. -- Cerkveno predstojništvo.
Kozje. Za jugoslovansko deklaracijo se v kozjanskem okraju še niso izrekle Sledeče občine: Buče, Verače, Virštani, Zagorje, Prevorje in Veternik, druge občine so vse storile svojo narodno dolžnost Zganite se, možje!
Sv. Križ pri Slatini. Na Veliko Križevo imeli smo Krekovo slavnost. Na sporedu je bilo petje, krasen govor, v katerem so nam opisali vlč. g. župnik Fr. Gomilšek bistroumnost, požrtvovalno ljubezen do naroda ter srčnost dr. Kreka in nas spodbujali, da ga posnemamo. Slednjič se je ponovila igra ..Prisiljen stan je zaničevan." Naš Društveni dom je dobil lepo sliko dr. Kreka. Vse igralke so dobro kakor že vedno, rešile svoje uloge. Od vstopnine se je odmerilo 100 K za Krekov dom. Od prireditve dne 28. aprila pa smo poslali 125 K za oslepele slovenske vojake.
Luče. Dne 5. maja je po dolgi hudi bolezni, s-previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal 741etni Jurij Maličnik. Rajni je bil mirnega značaja ter večletni naročnik „Slovenskega Gospodarja." Pre-čital ie vsako številko priljubljenega list od konca do kraja. Sprevoda se je udeležila ogromna množica ljudstva in trije čč. gg. duhovniki. N. p. v m.!
Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali p.t.: Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Dolu on Hrastniku je nabralo 500 K: darovali so: SafoSnik Jakob 220 K: Gorjup Peter, župnik, 20 K; Bantan Karel 12 K: po 10 K: Jovan Marija, Urbajs Jozera. rodbina Velef, Knez Cilka; Jakopiči Marija 6 K; po Z K: .Tovan Julija, Jovan Neža. Planine Angela, Do-Iinšek Ana, BabiČ Mici, Majcen Franc, Pintar Marija, Sopar Neža, Golouh Marija. Hrastelj Joža, O-rožen Davorin, Kandolf Jakob- po 4 K: rodbina Me-e rodbina SorČan. Orožen Marija; no 3 K: Draks-•r Manija, Jenko Alojzija, rodbina, Podmenik; po 2 Kr Dollnšek Mici, Bauerheim Peter, Klemen Uršula, JčakflE Martin, Draksler Marija, Draksler Jak. B. Corhar, Grešak Alojzij, 'Jan Ignac, Urbajs Jane/, Urbajs .Alojz, Urbajs Alojzij», Grešak Mariia, Debe-jak Alojzija. Brerelj Terezija, Kreie Justina. Kreže
Marija, Kreže Eva, Kreže Marija st., Kuhar Jožefa,
rodbina Sprogar, „enko Josip, Brezjan Mici, Mejač !., Loger Al., Dolanc Jožefa, Kobale, Eržen Frar.o, Rainer Rado, Še t jure Alojzija, Orožen M; rja, O; O-žen Jernej. Orožen Prane; Dolinšek Zoii 1.40; po 1 K: Oce ek Franc, Jakopič Franc, Jovan Justina, P. Draksler, Drgan Frančiška, Podmenik Marija, Ranker Rezika, Plaznik Frančiška, Rošker Marjeta, H. Kos, Urbajs Martin, Urbajs Ludvik, Sentjurc Marija, Placar Marija, Zupan Mihael, Musar Anton, Zavra-šek Jurij, Šunta Karol, Keše Kristina, Krivec Mar., Jevnišek Terezija, Rupnik Neža, Rupnik Mar., Laz-nik M., Krivec M., Babič Miloš, Kočevar Elizabeta, Stih Pavla, Jenko Ciril, Jenko Metod, Laznik Favl., GriČar Jurij, Neimenovan, Zupančič Frančiška, Marine Franc, Marine Jera, Gričar Rozalija, Topolov-šek Marija, Kuhar Marija, Kreže Neža, Kreže Ani., Kreže Fr., Neimenovan, razni manjši zneski 10.00. V Smariu pri Jelšah nabralo K 719.40; darovali so: Obitelj Štoklasova 300 K; Neža Cakš 40 K; Martin Novak 20 K; po 10 K: Anton Groblžek, Janez Cakš, Anton Smeh, Kumberger Rudoli, Obitelj Pecko 10.40, Anton in Marija Pecko 8 K, Janez in Marija Hrabu-šeiv 6 K, Anton Andrenšek 6 K; po 5 K: Jožef An-derluh, Hrovat Jera, Slatinšek Liza, Jakob Sket, F. Jug, Barbara Goručan, Skale Ana; po 4 K: Anton in Cecilija Povalej, Agata in Polonija Zidar, Martin Kovač, Ema Vehovar, Martin Sramel, Jakob Jecl, Ana Pecko, Marija StrašeK; po 3 K: Franoa Sket, Otorepec Ana, Sket Doroteja, Lakner Ana, Žmaher Janez, Inkret Elizabeta, Žmaher Marija ; \ eč neimenovanih 34 K; po 2 K: Kos Angela, Drubne Ana, Apold Ana, Vrečko Ana, Polajšer Marija, \ reš.;k U., Strašek Julija, Gunžar Rozalija, Pecko Marija, Oto-repecj -Marija, Lamj reht Pavla Kovač Uršula, Neža in Matevž Drolenik, Anton in Ana, Marte, Kraj ne Ema, Gobec Ana, Lederer Marija, Mlaker Urša, A. Mlaker, Kresnik Marija, Cakš Antonija, Cakš Roza-Sumec Marija, Neža Metličar, Kovač Lucija, Vodopi-vec Terezija, Kovač Ana, Rodež Marija, Deeman F., Slatinšek Antonija, Vrečko Marija, Sket Helena, J. Petauer, Lorger Florijan, Javorn¡k Helena, Sket Jakob. Sket Mica, Sket Karel, Anton in Marija Ferlež, Žnider Ferdinand, Metličar Franc, Toriiko Marija, Roza Kovač, Lorger Anton, Anderluh Vanj-, Smeh Anton, Ogrizek Ivana, Kožar Marija, Štancer Urša, Sket Franca, Stiplošek Alojz, Orač Jakob, Anderluh Anton, Regoršek Malika, Anderluh Janez: po 1 K: Fidler Antonija, Anderluh Neža, Orač Marija, Ana Strašek, Orač Marija, Planinšek Anton, Planinšek Rok, Hrovat Jurij, Vogrinc Jakob, Motoh Antonija, sket Marija, Slatinšek Terezija, Žlof Ciril, Pezdevšek Marija, Medved Jafcob, Tacer Rozalija, Soiinc Liza, Lakner Terezija, La.c..or Marija, '.n¡ ano Fr», Pezdevšek Liza, Petauer Angela, Petauer Amalija, . Grobin Terezija, šket Martin, Kumberger Jakob, M. ] Marš. Pilko Marija, Terezija Pecko, Tojnko Jožef, j Pezdevšek Cilka, Pondelak Kari, Anderluh Mieika, * Stiplošek Micka, Fidler Terezija, Fidler Ai to ij , J. Novak, Smeh Marija, Anderluh Jakob, Pevec Neža, Romih Anton, Kresnik Jožef, Lederer Frane, Viktor Copf. Žmaher Jožef. Kovač Kari, Brglez Helena. Romih Antonija, Cakš Ana, Podgoršek Marija, Labič j Grmek Marija, Brglez Marija, Drobne Fric, Močnik j Jera, Drobne Jožef, Dere Marija, skupaj 719 K 40 v. \ Povodom nabiranja podpisov za majniško deklaraciio j je nabrala dekliška Marijina družba pri Sv. Muriju { cb Taboru za. Tiskovni dom v Mariboru skupno K ^ 185.59 in sicer: kraj Tabor 16 K: kraj Črni vrh K j 17.83; kraj Ojsiriška vas 17 Iv; kraj Kaj la 10 K; iz i kraja Kapla: Apat Mar. 5 K; iz kraja Loke: Vasle j Alojzij 20, družina Smon 14, Lukman Franc 5, Luk-I man Zofija 5, Verdelj Frančiška 5, Verdelj Marija 4, družina Pauline 3, Kuder Julija 3, Cestnik Lucija 3, Turnšek Mar. 3, Lesar Julija 2, Tičar Jožefa 2 K, Cestnik Hoza 2, Cestnik Terezija 1, Dernolšek Jožefa 1, Kreže Paula 1, Cančar Julija 1, Cančar Elizabeta. 1. Ribič Franca 2.20: kraj Sv. Miklavž 21.56; iz kraja Sv. Miklavž: Grobler-Janez 10, Grobler M. 10 K. V Prekopi pri Vranskem se je nabralo 40 K; darovali so: Franc Levar 2 K, Marija Rezar 1, A. Cizej 2, Polona Vranič 50 v, Marjeta šli bar 1 K, T. Kozmelj 1, Simon Klančnik 1, Alojzija Grabner 2 K, Tomaž Cizej 7, A. Brinovc 2, Marija Brinovc 2 K, Antonija Dvoršek 5, Pepea Veligošek 1, Miha Briš-nik 2, Jakob Vajncerl 1, Anton Papež 2, Jul. Boršt-ner 40 v, Pepea. Štifter 2, Ana Šlibar 2, Josipina Skerbec, Klance 3 K. Župnija št. Ilj pod Turjakom je darovala za Tiskovni dom 961 K. sedaj so še darovali 51 K in sicer: Neimenovani 10 K: po 4 K: Završnik Marija, Dežman Jera; po 3 K: Pirto-.šek Janez, Hudovernik Marija. Jelenko Helena: po 2 K: Pogorove Martin, Spegelj Rozalija, Vetrih ban, Iv. Kotnik, Vodil,a Valentin, Kokošifnek Matilda, Merz-dovnik „ernej, Plevnik Marija (Kozjak), Vetrih Fr.; po 1 K: Merzdovnik Ivan, Stinjek Vincenc. Zaponšek Jurij. Javornik Jernej, Krajnc Francka, Krajnc Anton; skupno je torej darovala naša župnija 1012 K;' skrbi naj vsaka župnija, da zbere za ustanovnika t Na Keblju 110.80 K: darovali so: Boček Marija 3K, Gujznik Janez 12, Brglez Miha 2, Ju h ar t Peter 12, Fridrih Jurij 3, Globovnik Florijan 2. K ok- 1 Jan. 2, Gujznik Turij 12, Breznik Andrej 2, Fridrih Miha 2, Sturm Karel 2, Gričnik Andrej 12, Gričnik Katra 5, Juhart Jože 10. Juhart Cilka 3, Juhart Mima 5, nabralo na sedmini Franca Boček 16.80, Oblonšek Mir ma 5. Nekdo 1 K. — Prisrčna hvala. — Dr. Anton J ero v Šek, ravnate^ tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Btran 6.
SLOVENSKI GOSPODAR,
Ustnica orcdnBlv»
Št. Jurij ob južni žel.: Zakaj ne navedete imena dotičnega vrnivšef?a se vjetnika? — K oroška Jugoslovianka in drugi dopisniki: Prosimo, pišite s črnilom! — M e s t i n j e: Prosimo, ne pišite prihodnjič s svinčnikom! — Ekonom v Ptuju: Bi nam gotovo zaplenili. Pozdrave! — Franc P o l e g e k: Vam in vsem tovarišem vračamo iskrene pozdrave ! — M e r e t i 11 c i: Tožljivo! — V i š n j a v a s pri V o j n i k u: Vi imate pravico, terjati vrečo nazaj, prosa pa žal ne.
—	Ruše: Prosimo, le poročajte nam večkrat kaj. Zadevo glede sena pa naznanite poslancu dr. Ver-stovšeku. — M. S p.: Poslanec za ptujski okraj je g. Miha Brenčič v Spuhlji pri Ptuju. — Polenšak: Opis, kako so Nemci plenili, bi bil gotovo zaplenjen. Pozdrave! — O p 1 o t n i c a: Radi nerodnosti pri razdelitvi sladkornih kart se obrnite z dobro utemeljeno pritožbo na okrajno glavarstvo. Glede razmer na pošti pa se takoj pritožite na c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu. Navedite priče in dokaze. — Ptuj, Cirkovce in Ormož: Poročajte nam takoj imena tistih nesrečnikov, ko bodo šli na Dunaj izdajat našo pošteno jugoslovansko stvar. Imamo sicer imena tistih, ki so obljubili Orniku, da bodo romali na Dunaj, a primerjati hočemo, če so vsi držali besedo.
—	št. J a n ž na Drav. polju in drugi: Cenzura nam zapleni mnogokrat tudi dopise. Radi tega tak dopis ne more zagledati belega dne. Oprostite! — 1 n sere ntom: Tnserate sprejemamo samo do srede zjutraj« Ženitnih ponudh ne priobčujemo,.
Ijoterijske ^tevillse.
Grade«, 8. maja 1918 47 9 32 64 18 Line, 11. maja 1818 64 39 80 67 87
16. maja. 1918.
XX	XX
Kupim maujše posestvo, na katerem bi se redila ena krava in in dve svinji, najrajši v bližini Celja ali v Savinjski dolini. Posebno, že bi bilo pripravno za ro-kodele čevljarja. Vzame se tudi gostilna na deželi v najem. Ponudbe z navedbo cene na: Anton Goršek. Šilerjeva cesta 8, Celje.
Kupim posnemalnik „Melotte", nov mli malo rabljen. Ponudbe na naslov: „Melotte" poŠta Cven pri Ljutomeru. Štajersko.	692
Malo posestvo s hišo, vrtom in nekoliko zemljišča v bližini želez-.nične postaje na Bp. Štajerskem se želi kupiti pod primernimi pogoji. Ponudbe z navedbo kraja, obsega, cene in plačilnih pogojev sprejema iz prijaznosti upravniš-tvo ,81ov. Sosp." pod „malo posestvo št. 593."
Vino in sadni noSt, motno, pokva rjeno, zavreto kakor tudi diši po plesnobi se popravi. Prosi se vzorec poslati na naslov: Peter Sker-bec pri deželnem odboru, Goriea. Primorsko.	63
Kupim ali tudi v najem vzamem dobro vpeljano trgovska hlSo, čo mogoče z nekaj posestvom ter t bližini železniške postaje, naj raj še kje na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe je poslati pod „Trgovina št 640" na opravo Slovenskega Gospodarja.
Domačo slirovko, vinsko žganje, tropinovec, vinski kamen, ■trd,
fcebelni vosek,
kupi vsako množino in plača najbolje : J o b. Šerec, trgove« v Maribora, Tegetthoff-ova ulica št. 67.	577
X t*r<>4ia se: X
Najemnlška In obrtniška bisa v Gradcu, v sredini mesta, S nadstropna, s hišo na dvorišča, močno zidana, vogelna hišja in fronta na 3 ulice, najlepša lgda z 10 obrti in 41 strankami, donaša lepo najemnino, najugodnejše nalaganje kapitala, se radi starosti posestnika takoj proda. Cena je 420 000 K. Ara poljabno. Po dogovora se lahko ostanek stalna vknjiži na hišo. Samo resni kupci brez posredovalca se naj obrnejo na naalov: Nikolaj Horvat, trgovec v Mariboru, Gosposka ulica it. S. On da natančne podatke.
Kompletni novi vitelj (Gloeken— Gdpel) z 7 m dolgo transmisijo event plošča za jermen se po sani proda. Vpraša se pri Konrad Schifko, narednik c. in kr. vojaško oskrbovalno skladišče. Maribor.
XX	XX
Išče se mlinar (lahk* invalid) na maa^ši mlin na deželi Pismen« ponudb« na „Pošten" peste restante Hoče.	617
Izvrstna kuharica, ki zna vsa dala tudi pri kmetiji in dragih go-spedimizkik del zna tadi orgljati, želi služb« v teka tega leta v žup-nišče. Naslov pod znamko .kuha-risa št. 618".
Vzamem učeno« na tri leta tak«j. Starost 16 let naprej. Za kran« in obleko se b« skrbelo. Usnjar g. Mariii, Slov. Bistrica. 61«
<«zo in kozllëe lahko dobite, ako hočete za nje dati kako svinj« ali prase. Več naznani upravništr« Slov. Gospodama pod „koza" števil« ®24.
Vajen««, ki je d«vršil meščanske
šolo ter je vešč slovenskega in nemškega jezika, sprejme lesna trgovina I. čater v Celja. 6S0
V župnižčm Sv. Andraž nad Polzelo, pošta Velenj« se sprejme dekla.	559
*!,/■ mzmwui. g
Eua beseda stane 10 vtnarev.
Zadruga v Raiafa prodaja železne mline za zrnje, tfranekovo oikorijo ter dobi v kratkem žieo s trnka mi (Stacheldrath).	«1?
Zcfs, 2 fotelja p« ceni proda Trib nik, Maribor, Koroška nliea 19. Ljsadstr.	621
Dva lahk - voza in sani se proda. Maribor, Hambold-ova ulica S.. Melje,________627
Svetilke, dežnike, moške obleke, klobuke in čevlje se odda za krompir ali m«ko: Paolič, Badlgasse 12. Maribor.	583
Imam iz kamnoloma Donažke gore vsakovrstne mlinske kamne na prodaj. Tudi žrmlje za domačo rabo. J«žef Planina Rogatec, Štajersko,	567
Poskrbim vsakemu želeasi mlin za vsako vrsto zrnja atleti; lahko en sam otrok žene. Cena 1M K. Oe si vsak sam po nje prid«, m o lahko vse razkažem. Janez Deutsc! man, Selnica ob Mori. p. Sv. Ilj v SI. goricah.	808
Decimalne tehtnice
na 60, 10«, 150, 200 in 300 ki) nosilnosti z uteži ali brez njih, dobavimo v najkrajšem časn. Teht niee imajo trioglat podstave« ter so vsi železni deli ročno kceani. Za največjo natančnost tehtanja jamčim«. Dobavimo tudi vse dr ; ge velikosti in vrste tehtnic. Prodamo nadalje
žitne čistilnike
(vetrne mline) v različnih velikostih in sestav, na popolnejše konštrnkeij«. Dobavili '
ročne drobilne mline
na drobljenje zrnja in mletje moke. Ti drobilni mlini so brez pod-stavca. Pritrdi se jih lahko na vsakem trdnem predmetu t« po po nporabi poljnbno shrani. Fi-nost mletja se na prav jednosta-ven način regulira. Napišite pod geslom „i z b o r n i s t r o j i* dopisnico na upravništvo „Slov. 6k> spodarja v Maribora" ter navedite, kak Btroj da želite.	518
Kmetovalci, pozor | Mline sa vsake
vrsto žita, kateri melje mok« in zdrob se naroči pri M Šumer Konjice. _296
Na prodaj novo zldaae eno is
dvo nadstropne hiše v mesta, davka in občinskih doklad prost' z velikimi in majhnimi stanovanji proti solncu obrnjene, se prodajo pod lahkimi pogoji. VpraSa se pri Jožefu Nekrep v Mariboru, Mozart strasse št 5»._ 483
Posestvo v največji bližini mesu v hiši prostor sa stranke (nsjer olke), mlekarstvo, točilnica črt alioo, lep sadni zelcnjadnl vri « takoj proda. Naslov pove »pra. uištvo pod „Studenci pri Marlbc rn." (znamka sa odgovor.) Sr.
Dobroohimnjen dvovprežen voz (kočija) se poceni preda. Maribor, Magdalenaki trg 2.	6»r
Anton Petrieek, nadučitelj v Žalcu Savinjska d«lia* sprejme takoj [vidno, pošteno in snažno dekl« za vsa dela proti dobremu plačilu.
Izvrstna kuharica, ki zna tudi vsa dela pri kmetiji in gospodinjstvu in zna tudi orgljati, želi v teku tega leta priti v službo v žnpnišče. Naalov: „izvrstna kuharica 570."
V trgovino mešanega blaga se sprejme 14 — 15 let, stara, pridna močna deklica ve4ča nemškega, in slovenskega jezika. Ponudbe pod „Pridnost 5ij6" na upravništvo tega lista.
Sodar, izurjen v svoji stroki, se sprejme v Rušah. Oglasiti se je treba pri g. Dragetin« Lingelj-nu, posestniku v Rušah.	598
Sprejme se tak«] dekla vajena vsakega kmetskega d tla. Preda est imajo starejše ženske z večletnimi spričevali. Plača 40 K — hrana obilna. Ponudbe na naslov: , Ferdinand R«š, veleposestnik Hra stnik, Štajerske. 576 t--------
Sprejme Be na večje posestvo kjej je tudi gostilna, poštena snažna dekla. Znati mora dojiti, perilo prati nekaj svinj opravljati pa tudi v kuhinji nekaj pomagati. Plača po dogovora. Vstop 1. junija. Služba je blizu cerkve in bliiu kolodvora. Naslov pove «pravniš-Slov. Gospodarja pod „Dekla št §01"
Iščem pošteno, čedne, prid*« dekle kot knharieo za vse puieg hi-šinje k dvema osebama. Zaati mora meščansko kuhati; imeti pa m«ra tudi veselje in spretnost s« privaditi za boljš« kuhanje. Zahteva se tudi znanje vrtnarskega dela, sopomeč v hišnih opravilih. Sprejme se samo deklica, ki s« ne straši nobenega dela, ker ime krmiti tudi eno male svinjo. Stalna dobra služba. Zglasij« se naj samo dekleta, ki s« rade na deželi in reflektiraj« na Btalno služb«. Zahteva se znanj« slovenščine in nemščine in dobra spričevala. Lekarna Schwarz, Ljutomer, Štajerska.	»88
Vioiiar, oženjen, najrajši brea malih otrok, razumen in pošten, i* mogoč« s varščiao, s« sprejme letošnjo jesen za velik vinograd v bnžiškem okraja. Pogoji ustn«. Poleg plače ima na razpolago «ra-uieo in svinjake ter mleko. Ponudbe na upravništvo tega lista pod „Viničar" št 584.
XX Mazna: XX
Čedna bela obleka iz batista, za birmo pripravna se zamenja za živila. Maribor, Brsndisgaste št. 1 II. nadstr., med 12. in 5. uro. 568
Usnjate hlače, sraJe«, spodnje hlače, kakor tudi lep® skoro nove hlače za 14 do 16 letnega fanta se zamenja za bučno olje, mok« ali kaj takega. Dobijo se tudi dobre ohranjene postelj«. Vpraša se: Klobučarna Leyr«r, Maribor, Gosposka «lica 2.	<20
Prodajalci s konzumskimi predmeti lahko ozaaiij« svojo trgovin«, če svoj aasl«v izročijo lnčebni tovarni Hugo Polak, Kralj. Vinogradi pri Pragi Jungmanova ulioa 31. Telefon pisarne i>495, telefoa tovarne 54 55.	600
Izgubila se je ▼ soboto, 4. maja ■o4ka ura zapestni«a na poti i* Velik« Zimiee do gostiln« Satier v Jablaneah pri Sv. Barbari Pošten najditelj se prosi, da jo odda pr«ti nagradi pri A. Krepek. Sv. Lenart v Slov. gor.	.12)
Pločevinasta otročja kopah» p«-soda s« zamenja za mlad« kokoli ali za surov« maalo. Maribor, G« sposka ulica št 9.	629
Dvoje popolnoma «snjatih gamaš ali 1 kg prave kav« se «dda za
25 kg bele moke. Kasinogasse 4/1., Maribor.	628
Močna kuhinjska postelj b pokri-valom se odda za moko pri J. Bre-gw, Gosposka ulica 16. Maribor.
Doprsna slika v naravni i velikosti
se Vam pošlje, če mi pošljete fo j tografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 18—. Prosim na ročila na Marko Ernst, Gradec. j KloBtetTiesg, 25, Partere. 66S> j
RESTAVRACIJO,! GOSTILNO
SloTcnske gospodinjo
so povsem znane kot modr« in varčne in vendar se dado gleds na čistilna sredstva t. j. nadomestila za milo prevarati od naših škodljivcev, podpirajo s tem nam nasprotne narode v dvojno škodo. — Namenil sem se tem naše c. gosp. opozoriti na to, da je bolje zanesti se na domačina, podpirati slovensko trgovino in industrijo, kar je tem bolj mogoče, ker jamčim, da postrežem vsakega s kar najboljšim nadomestilom mila po zmerni ceni. Razpošiljam po povzetju kar najboljši pralni prašek v zavojih po 5 kg za K 10*— Prosim Vas Vašega zaupanja ter naročite še danes eno poštno po-šiijatev tega Bredstva. Blago je izvrstno. Mnogi, našim ciljem sovražni so že od nas Slovencev obogateli; mogoče Be odločite dati svojemu domačinu vsaj skromen zaslužek, Naročite takoj dokler še traja zaloga. Edvard Lackner, trg. agentura Celje (poštni pre-,1	576

ali kavarno išče mlad \ par za najem ali na ra \ čun. Ponudbe pod »Re- '
stavracija L 1041« na i	__
anončno pisarno Jos. A i
Kienreich, G r a d e_c. j pO£OR !
(16 Kienr.) i-----
KUPUJEM:!
les za jame od 12 cm naprej nadalje! mehak okrogel les, smrekovo lju-1 lansko i". bije, čreslo/letošnje kostanjev lesi od 10 cm hrastov les j naprej.
Prosim ponndbe s skrajnimi cenami, množin in navedbo roka za oddajo
VINKO VABIČ, Žalec, 7 Južno Štajer. Kulantno poslovanje. Takojšne plačilo proti duplikatom,
(4

onjak.
Za oslabele valed starosti, za sls bost! v želode« in proti izgubi te lesne moči je stare vioo-konjak že več stoletij znan k«t priznan« krepčilao sredstvo, ki oživlja dul in telo. Pošilja 4 pollitersie ste klenice franka za K 88'—. Vini belo i« rdeči burgnndec »d 66 ! naprej dokler je še kaj zaloge p< K 6-6« liter. Benedikt Hertl, vek jstnik, grad Golič pri Koajlaah 61?
SOLZNA AVSTRIJA
(3 pomnožen natis.) Knjiga pod naslovom „Solzna Av atrija" s 27 bojnimi pesnimi, stant s pošto vred 1 K 80 vin. Knjiga „Pevajoči slavec" s 30 lepimi na rodnimi pesmi stane 1 K 70 vin Pošlje se znesek v novih neobra-bljenih poštnih znamkah ali pa pc poštni nakaznici. Na brezplačni-, naročila se ne morem ozirati t Naročaje se pri Matijo Belec, pri 8v. Bolfenku v Slov. goricah, via Ptij, Štajersko.	»8
Mi-pjpe stenice ščurki
1 Izdelovanje in razpošiljate r preizkuš. radikalne učinku-ečega uničevala, sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane i. miši K 5'—: za ščurke K 4 50; tinktura aa stenice K 2 —; uničeralec moljev K 2-—; prašek proti mrče som K 1 60 in K 3 —; sem spadajoči razpraáe-alec K 120; tinktura proti ušem pri ljudeh K 120; mazilo za uši pri živini K 1 50; prašek za uši v obleki in perilu K 2 —; tinktura «a bolhe pii pseh K 120; Pražek proti kurjim ušem K 2-—; tinktura proti m cesu na sadju in selenjadi (uničev. rastlin) K — Pcšilj* po povzetju Z -vod za pokočavanje mrčesa M. Janke r, Zagreb 3S. Pctrinj-ska siioa 3. 533
Cunje
vseh vrst, juta, odpadki n«vegi sukna, krojaški odrezki. raztrgane nogavice, raztrgano moške in ženske obleke, stare posteljne odeje, koee, kosti, konjske repe, svinjak» ščetine, kupuje po najvišjih cenah M. Thorinek & Co. Celje. Trgovci in nakupovala od hiše d« hiše dobijo boljše eene.'	811

pozorr
Velika zaloga gotovih volnenih oblek za moSke, deöke in otroke, modre obleke za birmo cajgnate obleke in hlaCe proti rabilnim listom (Bezugschein) še ceno prodaja
Ignacij Božič,
krojač za gospode in gospe,
Maribor, Tejefhof-ova ulica it. 34,
nasproti hotela «Stadt Wien".	eo&

■ a ^s H «r ■ ■ w m b m m
Vabilo na občni zboi* „Okrajne posojilnice v Ljntomori" ki se bo vršil v soboto, dne 26. majnika 1918 ob 8. uri dopoldne v posojil-nični pisarni v Ljutomeru.
Dnevni red: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzorništva o računu za leto 1917 in odo-brenje istega. 3. Izločitev udov. 4. Slučajni predlogi.
V Ljutomeru, dne 12. majnika 1918.
627	Lndorik Babnik, načelnik


Važno!
Ne prezreti!
Ker se je stavbeni material in pohištvo tako podražilo, a nevarnost požara, ker ni gasilcev, pa večja kot kdaj prej, naj toraj vsakdo:
1.	ki nima vsa poslopja in premičnine zavarovane,
2.	ki še ni dal, naj je zavarovan kjerkoli, zvišati svojega zavarovanja in'' $$ »¿¡H
3.	ki mu zavarovanje pri ¿tujih zavarovalnicah že poteka
piše
na Glavne poverjeništv« Vzajemne zavarovalnice, Celje, Breg 33, ki postreže vsakemu in sicer brezplačno s potrebnimi nasveti. Istotam se sprejemajo tudi zastopniki in potovalei.	eoa
ZAHVALA.
Zahtevajte
zastonj in poštnine prosto m«j cenik s podobami ■r, zlatince, sre-brnine, godbenih instrumentov itd.
Ivan Konrad,
ces. in kr. drcr«i dobavitelj, M«st št 1954, (Brta) (Češke). Niklaste ali jeklene anker-nre K 26 —, 28.—, 30.—, ■ bele kovine (Gloriarsrebro), Goldin ali jeklene Remont are z dv«j nim pokrovom K 36.—, 40.—, 60—, «0.—. Violine K 22.—, 24.—, 2«.—, vlačne harmonike K B«.—, 28,— » višje. Za «re triletna jamstvo. Pošilja ae po povzeti«. Zamenjav» dovoljena, ali deaar nazaj. (4 D«k).
Zahvaljujemo se vs«m sosedom, znancem in prijateljem za izkazano sočutje porodom »mrti in pogreba ljubljenega soproga, očeta, brata, sraka gosp.
Blaža Korenjak,
pOBtstnika in pešca domačega polka.
Posebno se zahraljmjemo releča»titi duhovščini, blag. gosp. It. Belle rar. kmet. šole r Št Jurju, tržanom itd. Blagega pokojnika priporočamo r molitev in blag spomin. Vsem kličemo: Bag plačaj!
Sr. Jurij ob j. i,'dne 15. maja 1918. 62i	Žalujoči ostali.
m. maja 1918.
fi*A>VJj*i6Jtl ItUtiJHJiUB.
Strau

ss
Maznan
C. kr. avstrijski vojaški zaklad za vdove in ¡sirote pod najvišjim pokroviteljstvom Njegovega cesarskega in kraljevega Apostolskega ^Veličanstva
s&varovalni oddelek
otvoril je za politične okraje: Celje, Gornjigrad Konjice, Brežice, Slovenjgradec, Maribor, Ptuj, Ljntomer in Radgona
ekspozituro
m sedežem xr Mapibo r» u,
Viktringhof-ova ulica št. 25.	71
Barva z
se dobiva pri slovenski tvrdki
Ivan Ravnikar,
Ce|je.
[616

.apljice za svinje.
Cena 1 steklenice 1 K 50 v. 0 dobrem učinkovanja teh kapljic imam mnogo priznalnih in pohvalnih pisem. F. PnUl, mestna lekarna „pri c. kr. orlu", Maribor, Glavni trg št. 16, blizu rotovža.
Zahvala.
Nisem verjel, da bi te kapljioe kaj pomagale. Sedaj k® sem se prepričal da res pomagajo, Vam izrekam lepo hvalo ter priporočam to zdravilo vsem sviiyerejcem. Prowm, pošljite mi spet svinjakih kapric za rdečico in sicer hitro kakor morete 6 steklenic. S pozdravom Iva» Hkorjan«.
Sretfaja vas, dne 6. avguta 1918. 'fc^
Cirilova Tiskarna v Mariboru vljudne naznanja i vsem cenjenim odjemalcem, da je prisiljena od | zdaj naprej pošiljati naročeno blago »priporočeno", radi česar se bodo reči seveda podražile za 25. vin Izgubi se namreč zdaj »a pošti silno veliko pcSiljatev. da celih velikih zavojev, česar seveda poŠta ne povrne. Zato prosimo, da cenj. odjemalci kolikor mogoče naročijo več reči skupaj da se ne izda preveč za nepotrebne poštnine
Molitveniki za birmance. Botri najrajši kupijo irtrmancu lep molitvenik za spomin. Prav je tako. Pa kje ga dobiti in kakšen naj bo? Kakor vsega, primanjkuje letos tudi molitvenikov, ker knjigovezi skoraj nič več ne delajo radi pomanjkanja materiala. Radi tega nekaterih molitvenikov ni več dobiti. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru še ima v zalogi in toplo priporoča nekaj sledečih prav primernih molitvenikov za birmance v različnih vezavah, vse z zlato obrezo s poštnino vred po poleg stoječih
CGCil^l *
Marija Kraljica vseh svetnikov po K 310; 3 30; 410. Marija varhinja nedolžnosti po K 2 90; 310; 4-
5-50.	*	-
Rajski glasovi po K 2 90; 3 30; 3 80; 4 20. Češiena si Marija po K 190; 2 90; 3-10; 3 40. Skrbi za dušo po K 290; 310; 410; 420. »nhovao veselje po K 3 —; 4 —; 430; 4 70; 490; 6 40; 6 80.
Jezus prijatelj otrok po K 2 90; 3 60; 3 80; 6 60. Angelj varih po K 180; 2 20. Kriško srca po K 2 60; 3 —. V nebesa hočem (za male birmance) po K 1 70; 190
Bognmila po K 3 90; 4 90.
Sv. Alojzij zaščitnik mladine po K 4 20; 5 60; 6 40.
Brez poštnine stanejo navedene knjige 40 vin. manj. Za birmance najbolj priporočamo „Duhovno veseije", ali kakor se tudi imenuje: Pridi sv. Duh, ker obsega ravno nauk o sv. Duhu in razne pobož-nostik Bogo sv. Duhu. Jako dober je tudi molitvenik; Sv. Alojzij, (za fante in dekleta) in Bogumila, (za večje deklice).
Naročili smo od navedenih knjig tudi boljše, dražje vezave, a še dozdaj sploh nismo nič dobili. Ako dobimo, jih še objavimo.
Ti molitveniki se lahko naročijo pri lis-karni sv. Cirila v Mariboru. Doposlali se bodo priporočeno.
MTPohistvo
sa spali« in jtfilie sebe, knjižnice i. t. i., kuhinjska oprava, posamezne omare, postelje, min, stole, predalčne omare iz mehkega in triega lesa, otamani, spalni iivani ter vse vrste lesenega, železnega in tapeoiranega pohištva po jako nizkih cenah samo v trgovini
K*REL PREI5,
Stolni tri št. 6, fflaribor.
Paniki naitonj l	p81obodno aa ogled'
Racpoiiijam aa vso strani pohištva. 345
podganske
111
mišje zalege
Kdo trpi vsled
(tudi krtice, krte, bisam - podgane, kuhinjski ščurki, podgane, žuželke v kleteh), naj takoj piše ravnateljstvu zavoda »Terror« za Avstrijo, Dunaj I., Werdertorgasse 17. Uradno priporočen način zastiranja gorej omenjenih stvari. (6 Mo».e)
toplice®^),
i (mm Dadavi.'c
Pojasnila i pro- rauH v l spekti zastonj (Isohias).
D.bra jr««krb» «»eotovljen». (Kiear.)
K0SE" Kdor Me imeti IS BMT KOSO
■ katero se ni treba mučiti ter se lahko z enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste travo oeli dan, naj se obrne na tvrdko
J. KRAŠOVIC v ŽALCU
katera ima edino zastopstvo svetovno znanih kos znamka „Poljedelsko orodje" ia jih je tudi več tisoč ž« razpečala. — Za dobro kakovost kos se jamči. M Ceni k na zahtevo brezplačno.
555
KOSE 11 «NAJNIŽJE CEHE!,
Kpite te domač izdelek, ta je:
Emona
>0 »»
pralni prašeR
Dobiva se y vseh prodajalnah !
VJWM MUMB
Žiins ograje
za ograjo vrtov in rešeta vseh vrst se dobi pri izdelovalcu J. Antloga, M ari bor, Zofijin trg, zraven mastne mostne tehtnice. 601
Srab, srbečico, ^arje
odstrani takoj dr. £ m i 1 F1 e s c h e v o originalno, postavno zavarovano „Skaboiorm rjavo mazilo".
Poskusni piskrček K 2 30, velika posoda K 4-—, posoda za celo družino K IT—. Pri večjih naročilih za živali veljajo sledeče cene: 1 kg K 25—, 5 kg K 100 —, 10 kg K 180 -, 25 kg K 400—. Ekspedieija franko. Dobiva se edino le pri izdelovatelju: Dr. Emil Flesoh, Kronska lekarna, 6yt5r (Raab), Ogrsko.
467
Prva slovenska razpošOjalnioa svetovnoznanih srebrnojeklenih
z znamko dvojni orel z mečem,
katere so iz najboljšega najvlačnejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izpeljane in za vsak kraj rabi ji ve, se toplo priporoča. Za vsak komad se garantira. Pri naročilu 10 komadov, se dt da en komad zastonj ! Kmetovalci, ogibajte se manjvrednega židovskega blaga!
JC Zahtevajte ceniki 30 ¿os Edina zaloga 1 Ad. Gaissa aasl.
" Piiih, Žalec
v Savinjski dolin:. "3NS
Zaloga in zastopstvo vsak vrstnih poljedeljskik strojev
MARIBOR OB DRAVI
Kok&iinekoia ulica 23
priporoča cenjenim posestnikom vsakovrstne mlatilnice, vitelne, sla-moreznice, žitne čistilne mline, sjčivne in grozdne mline, stiskalnice, sejalne in kosilne stroje, sesalke, reporeznice, koruzne rob-karje, pljuge, brane, motorje, črpalke za gnojnico i. t d. Posebno priporočam pocinjene brzoparilnike v različnih velikostih, na željo s pripravo za žganje žgati.
Nadalje priporočam ročne drobilne mline s katerimi se lahko vsakovrstno žito melje na zdrob in fino moko. Cena K 100--, K 140 —, K 160 — in K 180'— brez zaboja, kakor tudi večje vrste za vitelni pogon.
K nijiemu nakupa toplo priporočam, posebno stroje za mlatvo, ker bode pozneje težko dobiti ter bodo še dražji. Pojasnita se točno izvrife.
Končno „naznanjam, da se nahaja moja pisarna in prodajalna ¿g*
od 1. maja 1.1. naprej v
TegettM-OYi al. 45.
nasproti glavnega kolodvora.
Stana &
S&OVÄS8S5SS (KOSPODA».
t«. »»Ja IUI«.
Hranilnica in pcsojilrica Y Selnici ob Dravi
SenzacionaSna novosti

a esenca.
tm. f' j
■yjsgr-
registr. zadr. z neon, »»v.,
vabi ude na
Xi. redni občni zbor.
LURIO
krema-wosek za čevlje«
Z eno steklenico m o š t n e esence 20 K lahko pripravite 150 litrov izborne domača pijače. Za pripravo
te izvrstne >n neškodljive domače pijače se je dobilo uradno dovoljenje. Dobiva se samo v medicinalni drožeriji Maks Wolfram, Maribor, Gosposka ulica 33.	566
ki se vrši dne 2. junja popoldan ob B. uri v po sojilciških prostorih v župnišču. Vrši se:
1.	Črtanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelst\ a in nadzorstva in potrjenje rač. zaključka za 1. 1917.
B. Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Sprememba pravil zaradi gospodarskega odseka.
6.	Slučajnosti.
Naprošerega imsmo gosp. VI. Puštnjak?, da j nam obrazloži in poduči in poduči o gospodarskem i zadružništvu, da bomo spoznali njega pravi pomen, i Prosimo toraj, naj se udeležijo tega občnega zbora ; vsi udje.
6io	N a č e 1 s t v o.

----....-------- -»»»»««iMMwan 1

\ i \
! . i /
4t)Jf/ s
/	/ )V	i ]' , 5
't&jr^mm - 3)//® !
l//., -
V Prvi' gorenjski razpošilialnici IVfcH $*VMK,*ICrftnj sel dobi
po celem svetu znana „Gorenjska kosa", katera je izdelana iz fine, srebrno - jeklene tvarine. Lahka kot pero, ž njo kosi lahko vsaka ženska.
Kdor še ni poskusil te neprekosljive kose, naj si jo naroči takoj, ker se je bati, da bodo pozneje zmanjkale. Za vsako koso SO jamči.
Dolgost in cene kos so: -m 50 55 60 65 70 75 80 85 90
pesti 5 5'-„6 6'/, 7_7vs 8 8 9~
K 8.—, 8.207O57^607§.90,9,—,9.20,9.40, «760
Trgovci pri večjem odjemu dobe popust.
272
M Ubila na redni občni zbor Strojne zadruge v Cirkovcah, registrovana zadruga z omejeno navezo, ki se vrši dne 26. maja 1918 ob V2 5- ari popoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red: 1. Poročilo načelsba in nadzorstva, 2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1917. 3. Volitev načelstva in nadzorstva, 4. Čitanje zapisnika o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti.
613	Načelstvo.
V 5 minutah
more vsak od 1 komada L uri on krema-voska za čevlje skuhati Četrt kilograma najboljše kreme za čev Ije. Cena 2 K. Dobiva se povsod!
Montanwachs-WerikeA.6.
Dunaj, IX. Nussdorfersir. 20.

A VII 211/18
©ULICI
\
V zapuščinski zadevi Neže Slurmberger se bode ' & [
dne 18. maja 1918 dopoldne ob 8. uri
predalo na javni dražbi na licu mesta v Dravcih { št. 18. sledeče:
MLATILNICE,
slamoreznice in druge poljedelske stroje prodaja po nički ceni: Jos. Osolin, Laški trg.	686
4 K pro liter 4 K » » 1 K » »
642 1 starega vina izklicna cena 330 1 novega vina » » 330 1 jabolčnice » »
Cene se razumejo od kleti brez posode. Izkupilo je takoj v roke sodnega odposlanca položiti. S tem gre vsaka nevarnost blaga na kupca. Vino je od kupca takoj prevzeti.
C kr. okrajna sodnija Ptuj odd. VII.,
dne 8. maja 1918.	m
Ročni mlini
za koruzo, pšenico rž, i. t. d.,
kateri meljejo vsako zrnje na najfinejšo moko, dobavlja samo
Češka tvrdka Jlftl FINKE, Prague II. 1957.
Trgovcem veliki popust. (7 Mosse)
!
S potrtim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tnžno vest, da je naš blagi sin in brat
Jožef Delajo
kmetski sin in kot vojak pri Sv Jurju v SI. gor.
dne 29. aprila v 20 letu svoje starosti spre-viden s sv. zakramenti, doma mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil v sredo dne 1. maja 1918 zjutraj.
Vsem, ki so našega blagega pokojnika že na mrtvaškem odru tako redno in ga potem v obilnem številu obiskali in spremili k večnemu počitku, se iskreno zahvaljujemo, prečastiti duhovščini, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znaacem, ki so izkazali ljubezen in sočutje, da so spremili blagega pokojnika še v tako obilnem -številu na njegovi zadnji poti.
Priporočamo ga v pobožno molitev in blag spomin!
Sv. Jurij v Slov. gor., dne 13. maja 1918. 6ii	Žalujoči starši, brat in sestre.
mm
■k ■	£1		11
			
			
if<m
i-7. -v
Za vse ljubeznjive dokaze srčnega sočutja povodom prebridke izgube naše ljubljene hčerke in sestrice
■	"'V*.. ...	■>■■
Bencin—motor se proda. H Elke Povh,
A	SffSEi nnionVa ITT letnika, v samost č. šolsk sestp.:
10 konjskih meči 1100 obratov v eni minuti. Fabrikat „Dion de Bouton" z Poš-evo vžigal-nico. Cena 2600 K. Jakob Drevenšek, p. Sterntal pri Ptuju.	6U
(taliti mlin za lit©
Moj originalni ročni mlin, ki je osobito prikladen za krupno žrmlenje kakor za fino mletje vsake vrste žita, napravljen je eno- i stavno, ali pa za drugo trajanje s ločami za mlenje, kateri se mnogo izmenjava h tvrdkinega mateijala, pa je skoro neistrošljiv. Neobhodno potrebio je k hiši. Model 4 z ročnim kretalom za male poslove, težak 7 kg K 100, model za 5 kolača za ročni pogon za večje posle, težak okoli 12 kg K 120. Oprema iz Dunaja za naprej poslani znesek : Generalno zastopstvo.
■ AXB0HNEL, Dunaj, IV., Margarethenstrasse št. 77.
gojenke ui. letnika t samost. č. šolsk. sester v Maribora,
izrekamo vsem cenjenim udeležencem pogreba naj prisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. gosp. Pankraciju Gregorc, župniku venčeselskemu za tolažilne obiske med boleznijo, za vodstvo pogreba in krasen, ginljiv govor ob odprtem grobu. Enako najtoplejša zahvala preč. gosp. prof. dr. Lukman-u v Mariboru za večkratni tolažilni obisk, ¿a udeležbo in sodelovanje pri pogrebu, lstotako prisrčna zahvala slovenjebistriškemu kaplanu preč. gosp. Mart. Gologranc za udeležbo. Dalje se zahvaljujemo sosebno ljubeznivim čast. šol. sestram Lavreiciji in Alojziji, ki ste počastili rajno na potu k zadnjemu počitkn, oenj. gospodičnam koleginjam III letnika za darovani krasni grobni venec, kakor tudi za udeležbo, cenj učiteljstvu iz Slov. Bistrice in Tinja, mladenkam, ki so okrasile njen grob ter nesle njeno krsto na pokopaiišče, kakor tudi pevkam, ki so ji zapele v slovo. Končno hvala za spremstvo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom.
Sv. Venčesl, dae 9. maja 1918.
Žalujoča rodbina naduiitelja Povh.
ZAHVALA.
Povodom smrti preljubljenega in nepozabnega moža in očeta
Mihaela Holobar
?
ki je dne 27. aprila po kratki, mučni bolezni, previden s bv. zakramenti za umirajoče popolnoma vdan v božjo voljo v Gospodu zaspal, nas veže dolžnost iskrene hvaležnosti napram vsem, ki so nam v tem mukepolaem času na kakoršenkoli način bili v pomoč. — Posebno se zahvaljujemo tukajšnji preč. redovni duhovščini, ki je blagemu pokojniku s svojimi obiski v bolezni lajšala trpljenje ter ga tako slovesno spremila k zadnjemu počitku. Nadalje Bog plačaj tukajšnjim velece-njenim tržanom, posebno g. županu Golobu in g. Kirbischu in drugim, ki so pri ptgrebu svetili in nosili, ter obema zastavonošema g. Pamplu in Vogrinu, kakor tudi pevcem in pevkam, ki so mu pri hiši žalosti in na pokopališču zapeli v slovo. Obilno povrni Bog vsem pogrebcem, ki »o mu posodili zadnjo pot, ter vsem kropilcem, ki so ga priili kropit. — Priporočamo dragega pokojnika v molitev in hvaležen spomin.
Sr. Trojica v Slov. gor., 30. aprila 1918. 606	Žalujoči Kolobarje ?i,
' :<1ajrttelj i" znlo^nikt Katoliško tiskovno društvo.

EDsk tiaE&DM sv« Qirila a Maribor*