Mtilu platana t (totorinl. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*89. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. ftarefolna ta ozemlje SHS: letno 180 Din, ca % leta 00 Din, ca Va leta 45 Din, •Metno 15 Din; ca inocematvo: 210 Din. — Plača in toži ae v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. Ml Dopisi «e ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.889. leto xn. Teleta* »t. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 11. maja 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 55. Dr. Fran Windischer: 99 Ko smo praznovali svojo petletnico leta 1905, je naš prijatelj in častni član gospod Ivan Jelačin st. dal vzpodbudo in poskrbel tudi kot prvi za gmotno podlago v ta namen, da si naš trgovec postavi svoj dom pod nazivom »Trgovski dom«. Ta misel dolgo ni mogla do uresničenja, da so jo zlasti mrzle sape dolgoletne svetovne vojske dušile in zadrževale. Sedaj pa se ipak obrača na boljše v tem pogledu, in je akcija za ustanovitev »Trgovsikega doma« v Ljubljani predvsem po zaslugi inicijatorja gospoda Ivana Jelačina st. in sina mu gospoda Ivana Jelačina ml. krepko in ponosno na resnem potu do uresničenja. Ni dolgo tega, kar je po sili razmer bila cela vrsta naših trgovskih organizacij v Ljubljani krenila odločno na pot, da si postavi čim-prej svoj dom — »Trgovski dom«. Ustanovilo se je posebno društvo z nazivom »Trgovski dom«, pa je to dru- Trgovski dom." štvo, ki mu načeluje povsem umestno in hvalevredno inicijator te ideje gospod Ivan Jelačin st., z mladostno odločnostjo začelo krepko aktivno akcijo, da bo v kratkem času dal »Trgovski dom« v Simon Gregorčičevi ulici, kjer se ustvarja nekako trgovsko središče, v kratkem varno streho našim trgovskim organizacijam, med njimi tudi našemu društvu, katero bo pod okriljem novih penatov brezdvomno moglo razviti kar najživahnejše delo. Ko pozdravljam to inicijativnost in to vnetost, mi bodi dovoljeno izrekati najlepšo zahvalo gospodom, ki vodijo organizacije vstopivše v okrilje društva »Trgovski dom«. Fond, ki smo ga od leta 1905 zbirali, smo dali po soglasnem sklepu odbora na razpolago novi družbi »Trgovski dom«, ki je sedaj nositelj organizirane prizadevnosti trgovskega stanu za skorajšnjo zgradbo »Trgovskega doma«. Trgovino samo v roke strokovno usposobljenih. Pritožbe radi preostre in čestokrat tudi umazane in nepoštene konkurence so na dnevnem redu. Take pritožbe se čujejo posebno v vrstah malih trgovcev po deželi, kateri bijejo danes v resnici boj za obstanek. Konkurenca konsumov, potniki inozemskih pa tudi nekaterih domačih tvrdk, koji zalagajo neposredno konsumenta, krošnjarji in še druge take nadloge delajo malemu trgovcu tako občutno konkurenco, da jo more jedva vzdržati, ker poslujejo vsi taki konkurenti brez vsake kontrole in tudi skoro brez vsakih bremen. Tudi je prišlo pri nas v navado, da se podejjujejo obrtni listi za izvrševanje strok, ki so navezane na dokaz usposobljenosti, ljudem, ki se trgovine nikdar niso učili. Kaj naj pričakujemo od takih »trgovcev«? Res je, da se mote po obstoječih predpisih izjemoma dovoliti prehod od trgovske stroke, ki ni navezana na dokaz usposobljenosti, k stroki, za katero se zahteva dokaz usposobljenosti tudi če se dokaza usposobljenosti ne doprinese, ako dokaže prosilec, da je izvrševal kak prost trgovski obrt, ki ni vezan na dokaz usposobljenosti, najmanj pet let. Vendar je namen zakona, da se tako določilo uporablja samo izjemoma. Dokaz usposobljenosti je bil vendar uveden v zaščito prave trgovine, zato mu je pomagati do polnega uveljavljenja in dovoliti spregled le v izjemnih, upoštevanja in ozira vrednih primerih. Danes se le redko vpošteva okolnosti po konkretnih primerih in se dovoli izvrševanje trgovine takorekoč vsakemu, kakor da je za trgovino vsak usposobljen’ tudi če se trgovine nikdar ni učil. S tem se ustvarja po nepotrebnem nezdrava konkurenca, uvaja se v vrste trgovstva ljudi, ki tja a'bsolutno ne spadajo. Danes imamo dovolj dobro izvežbane-ga naraščaja, ki čaka svobodnega udejstvovanja, zato za take izjeme ni več potreb in je dovoliti izvrševanje trgovine samo takim, ki dokažejo polno usposobljenost. Z zadoščenjem ugotavljamo, da so se na to stališče postavile že tudi nekatere obrtne oblasti. Zato prinašamo v celoti naslednji odlok, ki ga je izdal te dni srezki poglavar v A.: »Vaši prošnji z dne 21. januarja 1929. leta, da se Vam podeli po § 13/a posl. odst. obrtnega reda spregled rednih dokazil usposobljenosti za nastop trgovine z mešanim blagom s stojali-ščem v ... ne ugodim. Dokazali ste sicer, da ste se bavili s trgovskim obrtom, ki ni vezan na dokaz usposobljenosti, nad pet let, vendar Vaše prošnje ni bilo upoštevati, ker je polno trgovskega naraščaja, ki je bil redno izučen z najmanj petletno zaposlenostjo v trgovini z mešanim blagom ter je poleg tega absolviral gremijalno trgovsko šolo. Ob okolnosti, da ni dana redno izučenim trgovcem prilika, da se osamosvojijo, ozir. sploh v svojem poklicu zaposlijo, pa ni dopustno, da bi se izjemoma na podlagi določila § 13/a posl. odst. obrtnega reda pripustilo v to trgovino osebe, ki nimajo za to predpisane usposobljenosti. Dalje so v kraju ... sedaj štiri trgovine z mešanim blagom in je torej krajevna potreba popolnoma krita. Tudi ni Vaš obstoj odvisen od trgovine. Vsled tega je bilo odločiti kakor zgoraj. Proti tej odločbi je dopustna pritožba na velikega župana ljubljanske oblasti, ki bi jo bilo vložiti tekom 14 dni po dnevu dostavitve.« Preureditev stavbnih obrtov v Avstriji. V Avstriji se je v zadnjem času začela akcija za preureditev stavbnih obrtov. Ker imajo tam enak stavbni zakon, kakor velja pri nas v Sloveniji in ker je vprašanje ureditve stavbnih obrtov pri nas postalo jako aktuelno, nas bo zanimalo, kako hočejo te obrte preurediti v Avstriji. Stališča, ki jih zavzemajo poedine pristojne korporacije, še v nekaterih važnih vprašanjih križajo. Tesarski in kamnoseški mojstri z vso odločnostjo zahtevajo, da se njim izključno pridržijo vsa tesarska odnosno kamnoseška dela. Kamnoseki ugovarjajo, da bi se odpravilo koncesijoniranje njihovega obrta. Soglasje se je med po-edinimi stavbnimi strokami doseglo glede sledečih točk: Izprememba stavbnega zakona in opredelitev po* edinih stavbnih obrtov se smatra za nujno potrebno. Razlikovanje med izvzetimi in neizvzetimi kraji naj bi se odpravilo. Stavbeniki in zidarski mojstri naj bi se združili v eno stroko. Usposobljenostni dokaz je treba poostriti. Odklanja se obrtna praksa, da bi se smatralo kot praktična uporaba v stavbnem obrtu Vsako delovanje brez razlike, ki daje priliko, pridobiti si potrebno znanje in sposobnost. Kontrola izvoza poljskih pridelkov. V sredo se je vršila v ministrstvu trgovine konferenca o načrtu okvirnega zakona o kontroli izvoza poljskih pridelkov. Ankete so se udeležili poleg zastopnikov trgovskega in poljedelskega ministrstva delegati zbornic za TOI v Zagrebu dr. A. Čuvaj in generalni ravnatelj Axelrad; za trgovsko zbornico v Beogradu glavni tajnik S. Marodič; za Udruženje izvoznikov dr. Bugarčič in Voja Petkovič; za novosadsko TOI zbornico dr. Mirko Kosič; za komoro v Sarajevu dr. Aca Despič; za komoro v Skoplju dr. Vid Gjurgjevič; za TOI zbornico v Ljubljani tajnik Ivan Mohorič. Namen konference je bil, da skuša zbližati različna stališča, ki so jih zavzele v toku pismene ankete napram prvotnemu načrtu zakona posamezne zbornice, in doseže sporazum glede definitivne oblike okvirnega zakona. Kakor znano, je zagrebška zbornica zavzela proti uvedbi kontrole izvoza svoječasno odklonilno stališče, dočim ostale zbornice načelno niso bile nasprotne uvedbi kontrole, pač pa so označile prvotni načrt kot nepopoln in za uzakonitev nezrel. Zbornica za TOI v Ljubljani je na podlagi razprav trgovskega odseka z dne 20. marca predložila ministrstvu obširno mišljenje, v katerem je Obrazložila položaj izvozne trgovine poljskih pridelkov in' opozorila ministrstvo, da večina naših eksporterjev gleda na tak zakon z neko bojaznijo, odnosno nezaupanjem, da ne bi njegovo izvajanje v praksi zgrešilo prvotni cilj in namen in da ne bi zakon, namesto da postane sredstvo za pospeševanje izvoza kvalitetnega blaga, postala kontrola v rokah nekaterih organov sredstvo za neutemeljeno šikaniranje izvoznikov. Formalna kontrola, ki ne bi jemala dovolj ozira na kompliciranost eksport-ne tehnike, bi lahko povzročila izvozu veliko neprilik. Spomenica TOI zbornice nato raz-motriva možnost praktičnega vpliva zakona o kontroli kvalitete izvažane-ga blaga za naše stremljenje, da se osamosvojimo od inozemskega posredništva in z našim blagom, ki pride danes na inozemska tržišča po večini pod tujim imenom, prodremo kot jugoslovanskim blagom do konzumnih središč. Zbornica je opozorila ministrstvo, da obstojajo v kvaliteti robe med raznimi pokrajinami naše države velike razlike in da bi se z ozirom na raznovrstnost tipov, kvalitete in trgovskih običajev morala kontrola prilagoditi dejanskemu stanju in potrebam in ž njimi računati. Najvažnejše načelno vprašanje, ki ga je imela rešiti konferenca, je bila določitev predmetov, glede katerih se ima uvesti kontrola kvalitete. Sporazumno se je določilo, da imajo spadati pod nadzor pri izvozu vse žitarice, sadje in povrtnina, sveže in predelano, konopnina in opijum. Glede navedbe kontrole nadaljnih predmetov imajo gospodarske zbornice staviti predloge. S to formulacijo je dobil okviren zakon točen obseg, ki ga v prvotnem načrtu ni imel. Konferenca je soglasno sklenila, da se izdajajo vsi pravilniki in naredbe k temu zakonu le po zaslišanju zborničnih mišljenj in le po stvarni potrebi. Predvsem bodo izdani predpisi za kontrolo izvoza sliv in pekmeza, ki je že sedaj obstojala, vendar ne na zakoniti podlagi. Iz krogov izvoznikov sliv je v ostalem izšla tudi inieijativa za tak zakon, ker mnoge nesolidne tvrdke s svojimi pošiljatvami kvarijo sloves in cene dobrim izvoznikom kvalitetnega blaga. Druga načelno važna točka razpravo je'bilo vprašanje sestave, kompetence in poslovanja kontrolnih organov. Konferenca se je soglasno izjavila za kolegijalni sistem sestave kontrolnih organov in za navedbo druge instance za pritožbe. Zasigurano je sodelovanje komor pri kontrolnih, organih po enem delegatu, ki bo lahko branil interese privrednikov in samo soglasni sklepi komisije veljajo kot polnovreden dokaz v presoji krivic po tem zakonu. Konferenca se je izjavila nadalje za to, (la se postopanje prepusti upravnim oblastim, le zastopnik južne Srbije je z ozirom na ondotne prilike plediral za sodišča. Načrt je tudi izpremenjen glede izvoza nekvalitetnega blaga, za katerega bo izdalo trgovinsko ministrstvo po zaslišanju zbornic posebne predpise in ki bode v izdanih uverenjih izrečno kot tako označeno. Določba prvotnega načrta, da mora izvoznik na embalaži označiti z žigom izvor blaga, odpade. Omiljene so bistveno kazni za prestopke in odpade določba, da se v ponovnem primeru prestopka odvzame tvrdki pravico obratovanja za gotovo dobo. V tej predelani obliki bo zakon najbrž v kratkem vzakonjen in za izvoz sliv izgleda, da bodo že za letošnjo izvozno sezono izdelani nato podrobni predpisi in že obstoječa kontrola po tržnih komisijah uzakonjena in po-jačana. Svobodna carinska skladišča v naših lukah. Finančni minister dr. Švrljuga je podpisal pravilnik za svobodna carinska skladišča v naših lukah, ki bo te dni objavljen v »Službenih novinah«. Po tem pravilniku se morejo svobodna carinska skladišča ustanavljati v pomorskih lukah, kjer obstoja carinarnica ali oddelek carinarnice, za vskla-diščenje blaga, podvrženega carinskemu nadzorstvu. Služila bodo za vskla-diščenje blaga, ki prispe iz inozemstva po železnici ali z ladjami, in domačega ocarinjenega blaga, namenjenega za izvoz. Le če je v skladišču dovolj prostora, se bo po odobrenju carinarnice lahko vskladiščilo tudi za izvoz namenjeno, toda neocarinjeno domače blago. Tako blago se bo moralo smestiti oddeljeno od ostalega blaga. Vse blago v svobodnem carinskem skladišču bo pod stalnim nadzorstvom carinskih organov. Svobodna carinska skladišča se bodo odobravala samoupravnim telesom, trgovskim družbam, paroplovnim podjetjem in privatnikom. Prvenstveno se bodo odobravala ona svobodna carinska skladišča, ki bodo glede velikosti in pripravnosti zgradb ter terminskih okolnosti najpovoljnejša. Poleg gradbenim predpisom odgovarjajočih zgradb se bodo za svobodna carinska skladišča lahko uporabljali tudi pokriti ali nepokriti prostori. Skladiščno podjetje bo moralo dati poseben prostor ali oddelek s potrebno opravo na razpolago carinarnici kot carinski magazin, kjer se bo vršilo carinjenje onega blaga, ki bo iz skladišča deklarirano za uvoz. Odobrenje za svobodna' carinska skladišča bo dajalo finančno ministr- stvo (oddelek za carine) ter se bo morala prošnja predložiti preko pristojne trgovske zbornice. Prošnji bo treba priložiti situacijski načrt z načrtom luke v zvezi s carinarnico, železnico in vsemi objekti za skladišče; detajlne načrte, skladišča z vsemi instalacijami, načrt in statut poslovanja in obvezo glede roka, v katerem se ima skladišče zgraditi, kakor tudi glede oddelka, ki se stavlja na razpolago carinarnici. Trgovska zbornica bo1 prošnji pribavila mišljenje pomorske in. železniške uprave ter pri loži J a tudi svoje mišljenje. Na podlagi ogleda posebne komisije bo potem prošnjo rešilo ministrstvo. Vsa dela pri vskla-diščenju in -prenašanju blaga v skladišču kakor tildi v oddelku za carinarnico mora vršiti skladiščno podjetje. Prav tako mora podjetje imeti na razpolago potrebna pomožna sredstva (tehtnice, vozičke itd.). Na odprtem prostoru se more namestiti samo blago, ki je po. svoji kakovosti ne-prikladno za vskladiščenje v zaprtih prostorih, ostalo blago, ki se redno sklada v zaprtih prostorih, pa samo po odobrenju finančnega ministrstva. Razkladanje in prenos blaga, prijavljenega za vskladiščenje v svobodnem carinskem skladišču, se ima vršiti pod carinskim nadzorstvom, in sicer blago, dovoženo iz inozemstva, prevozno (tranzitno) blago in domače izvozno ocarinjeno blago. Vse blago mora biti vpisano v skladiščno knjigo, ki jo vodijo organi carinarnice. V svobodnem carinskem skladišču je dovoljeno denaturiziranje, alkoholiziran je, pretakanje, prepakiran je, mešanje, sortiranje in čiščenje. Dovoljeni so tudi vsi pasli, ki so potrebni za vzdrževanje blaga. Za dela, ki niso predvidena v carinskih predpisih in zaradi katerih blago menja svojo tarifno kakovost ali izgubi na teži, je potrebno odobrenje finančnega ministrstva (oddelka za carine). Vsa ta dela se morajo vršiti pod nadzorstvom carinarnice in mora svobodno carinsko skladišče predložiti carinarnici pismeno prijavo. Carinarnica vrši nadzohstvo in pregled knjig ter blaga, o čemer poroča mesečno finančnemu ministrstvu, oddelku za carine. Za blago v skladišču se ne plačujejo nikake dajatve ali takse v korist državi; šele ko se blago deklarira za uvoz ali prevoz, se z njim postopa kakor z ostalim carinskim blagom. Blago, ki se deklarira za uvoz, se mora prenesti v oddelek, ki je rezerviran za carinarnico, kjer se zacarini. Od trenotka prijave nastane obveznost plačila vseh carinskih dajatev in taks, pa tudi ležarine v korist državi. Le v primeru, če je tehnično nemogoče, se carinjenje lahko po odobrenju carinarnice vrši v skladišču. Prenašati tudi ni treba za carinjenje onega blaga, ki ga carinarnica lahko običajno carini v prevoznih sredstvih (vagonih), vendar tako blago sme ležati v svobodnem carinskem skladišču le 3 dni. Na blago, ki je odrejeno za prevoz, bodisi da tranzitira v drugo državo ali pa da se vrača v izvozno državo, se ne plačuje nikake dajatve ali takse. Tarifo svobodnega carinskega skladišča odobrava finančno ministrstvo. Ta tarifa mora biti objavljena v uradnem glasilu. Po odobrenju finančnega ministrstva smejo svobodna carinska skladišča izdajati tudi skladiščne liste ali »warrante«. ZAPOSLITEV DELAVCEV V TURČIJI. Po poročilu konzulata turške republike v Zagrebu se oglaša iz raznih krajev naše države čim dalje več delavcev za informacije glede zaposlitve v Turčiji. Da ne bi imeli interesenti po nepotrebnem stroške, se obvešča, da je izvrševanje duševnih in manuelnih profesij v Turčiji rezervirano načeloma turškim podanikom. Za primer, da bi podaniki kraljevine SHS želeli iskati zaposlitve v Turčiji, morajo najprej stopiti v zvezo s kako tvrdko v Turčiji, ki bi jim dala pismo z jamstvom, da jih sprejme v službo. Na podlagi take izjave bo izdal konzulat turške republike v Beogradu specijalno dovoljenje, potrebno za osebo, ki zahteva namestitev v Turčiji, kakor tudi predpisani potni vizum. Občni zbor Zveze za tujski promet v Sloveniji. Naša tujsko-prometna propaganda. Zveza za tujski promet v Sloveniji ima danes v prostorih Zbornice TOI svojo redno letno skupščino. Zveza združuje . 54 društev in korporacij, interesiranih na procvitu našega tujskega prometa, med njimi vsa avtonomna mesta, vsa večja zdravilišča in letovišča in skoro vsa pomembnejša turistična, tujsko-prometna in olepševalna društva. Od občinskih zastopstev so včlanjena: avtonomna mesta Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, mesti Kamnik in Laško, občine Kranjska gora, Bohinjska Bistrica in Bled. Od korporacij javnega prava šteje Zveza med svojimi člani: Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, 'Zdravniško zbornico za Slovenijo, Zvezo gostilničarskih zadrug, Zvezo gostilničarjev ljubljanske okolice, Zvezo trgovskih gremi-jev ii. dr. Od društev mnoga, ki goje tu-ristiko in šport. Lokalno podlago delovanja Zveze pa tvorijo skoro vsa v Sloveniji delujoča olepševalna in tujsko-prometna društva. Zveza si je nadela nalogo, da pospeši ustanovitev tujsko-prometnih in olepševalnih društev v vseh krajih, ki imajo količkaj predpogojev za uspešni razvoj našega tujskega prometa. O priliki svoje letne skupščine je izdala Zveza tiskano poročilo o svojem delovanju v letu 1928, ki vsebuje dokaj podatkov o intenzivni tujsko-prometni propagandi Zveze, pa tudi mnogo podatkov, ki bodo zanimali tudi širšo javnost. Zato se nam zdi potrebno, da objavimo iz tega poročila vsaj nekaj odstavkov: Izredno ugodna sezona leta 1927 nam je pokazala, da je bilo delovanje Zveze za tujski prOmet pravilno usmerjeno ter da je bilo treba nadaljevati po smernicah in potih, ki smo jih začrtali. Ker so naša letovišča in kopališča v sezoni bila skoro prenapolnjena, smo v 1. 1928 predvsem obračali pažnjo na propagiranje zgodnje in pozne sezone, za glavno sezono pa smo se omejili samo na informativno službo. Prosto leto je bilo za slovenski tujski promet zelo plodonos-no. Poset tujcev je bil culo večji kot leta 1927, vkljub temu, da so razni neugodni politični dogodljaji kratek čas zelo ogrožali in motili dotok tujcev. Statistični podatki so pokazali, da v naše kraje zahaja največ gostov iz srednje- in severnoevropskih držav, v pretežni večini Nemcev, Čehov in Madjarov. Vsled tega smo našo informativno službo usmerili v glavnem na Nemčijo, Avstrijo, Češkoslovaško in Madjarsko, v manjši meri pa smo tudi obračali pažnjo na potovalno publiko zapadnih držav in Amerike. Na podlagi dobljenih izkušenj smo posebno pozornost obrnili na nemško publiko ter razvili prav živahno reklamo in propagando v večjih krajih Nemčije in Avstrije. Vzdrževali smo stalne zveze s številnimi oficijelnimi in privatnimi potniškimi uradi, z javnimi faktorji, novinarji, književniki in založbami. Razposlali smo obilo našega informativnega materijala tudi raznim privatnikom, ki so se zelo pogosto obračali na nas z vprašanji o cenah stanovanj in prehrane, o izletih, turah itd. Pri propagandi v Češkoslovaški so nam šli v veliki meri na roko Jadranska Straža v Pragi, Češko-jugoslov. Liga ter oficijelni češkoslovaški- potniški urad »Čedok«. V Poljski so nas podpirala pri našem propagandnem delu razna jugoslovanska dijaška društva ter oficijelni potniški urad »Orbis«. Naša oficijelna trgovska agentura v Budimpešti, v okviru katere je posloval posebni oddelek za tujsko-prometno propagando, nam je pri naši propagandni akciji na Madjarskem šla zelo na roko ter nam dajala dragocena navodila. Na Danskem smo imeli posebno vnetega sodelavca v osebi našega generalnega konzula g. Tegnerja v Kopenhage-nu, ki je prirejal na podlagi našega materijala predavanja ter sestavil posebno brošuro o Jugoslaviji in priobčil mnogo lepih člankov v damskem časopisju. Na švedskem je vršil uspešno propagando naš tamošnji generalni konzul Carlsou ter novinar Langlet, ki je na podlagi naših podatkov priobčil sedijo zanimivih člankov o Sloveniji v najuglednejših švedskih časopisih. Potom naših konzulatov smo v manjšem obsegu skrbeli tudi za reklamo in propagando v Angliji, Kanadi in Zedinjenih državah, pa tudi v južno-ameriških republikah. V zelo živahnih zvezah smo bili s švicarsko Reisezenlrale, s francosko potovalno pisarno »Exprinter« v Parizu, z belgijskim Touring-klubom ter z raznimi Cookovimi pisarnami v Angliji, Franciji, Grčiji itd. Ni nam treba posebno poudhriti, da je smotreno in metodično delo~»Zveze« izkazalo odlične uspehe. Kakor je pokazala statistika, ki jo ne moremo nikdar zadosti točno voditi, je* poselilo Slovenijo leta 1928 najmanj 70.000 gostov — ne vračunši prehodnih — pri čemer moramo poudariti, da so med njimi prevla; dovali posebno v naših glavnih letoviščih in zdraviliščih inozemci, predvsem Nemci. To je potrebno omeniti radi tega, ker obstoja glavni efekt tujskega- prometa v. tem, da prihajajo v naše kraje tujci, ki prinesejo v državo zdravo tujo valuto. Posebnega omenka vredno je dejstvo, da iso nočnine izkazale lani prirastek za 100% od prejšnjega leta. Pokazala pa se je potreba graditve večjih hotelov, kajti lani so naši tujsko-prometni kraji že komaj zmagovali naval tujcev. V tem oziru sc mora započeti energičnih akcija, ker bi v bodoče nadaljnja reklama in propaganda bila brezpredmetna. če namreč ne bomo mogli tujcev spraviti pod streho, bo to našemu tujskemu prometu prej škodovalo kakor koristdlo. KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE V LJUBLJANI. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r. z. z n. z. v Ljubljani je imela 2. t. m. svoj 49. redni občni zbor. Iz poročila ravnateljstva tega najstarejšega slovenskega zavoda v Ljubljani posnemamo naslednje: Upravno premoženje se je v preteklem poslovnem letu dvignilo na 179,576.140-54 dinarjev. Hranilne vloge s bati«, da ne bi prišla ta bolezen tudi na Ogrsko! Dosegli so pri vladi, da so bili vsi transporti poljskega krompirja na meji ustavljeni, s pretvezo, da transportom niso bili priloženi certifikati, ki bi potrdili, da je krompir zdrav. Tako koleba gospodarski boj tja in sem. Evropska bombaževa kriza. Poročilo mednarodnega sindikata predilnic pravi: Cene povsod slabe, kapaciteta nikjer polno izrabljena. • To poročilo je izšlo pravkar v Manchestru na Angleškem za prvo letošnje četrtletje in poroča o položaju bombaževe industrije v glavnih tozadevnih deželah Evrope sledeče: Nemčija: V vseh panogah bombaževe industrije je bila kupčija v prvem četrtletju slaba, produkcija je znašala 00 do 70 odstotkov kapacitete. Zaloge so obsežne in pritiskajo na cene. Cene so slejkoprej neekonomske. Anglija: Produkcija v ameriškem oddelku predilslva je izkazana s 75 odstotki kapacitete. Cene so nezadu-voljive. V egiptski sekciji se je vsled organizirane produkcijske omejitve brezposelnost zmanjšala. V tkalstvu se v zadnjih treh mesecih položaj ni zboljšal. Številne statve ne delajo, cene so nezadovoljive. Holandija: Položaj predilništva je bil nezadovoljiv, tovarne so moralo prodajati po neekonomskih cenah. Položaj v tkalstvu se je nekoliko zboljšal. Belgija: Prediici yi tkalci morajo prodajati po skrajno nizkih cenah, da ohranijo stroje v delu. Francija: Položaj, se ni posebno spremenil. Cene so slabe, zlasti v ameriškem oddelku. Italija: Produkcija se je mogla vzdržati na prejšnji višini. A težkoče so povročale prodajne cene, ki so dale le malo zaslužka. Zato je bilo treba znižati nabavne stroške in obenem zboljšati kvaliteto. Avstrija: Produkcija se giblje med 05 in 70% kapacitete. Tendenca cen meri na izgube. Znakov zboljšanja ni. Tkalstvo dela s ca 70 odstotki kapacitete. Češkoslovaška: Cene preje so nezadovoljive in ne krijejo nabavnih str(w škov. Tudi izgledi so malo rožnati. Eksport je izredno veliko trpel. Torej se nikjer posebno ne pohvalijo. SHHBBUMnflMMiHTnmiiw- ,f.^ Mr Tumrnt— 'n r1 ihmh zakonodaja, dočim daje vsebino dejanski vzajemnosti praksa, to je: praktična potreba. Ta je včasih celo močnejša kot predpisi mednarodne pogodbe ali notranje zakonodaje. Dejanska vzajemnost mora biti s stalno prakso dokazana; pri diplomatski in zakonodajni vzajemnosti se pa njih dejansko izvrševanje more domnevati (Leske v Leske - Loe-vvenfeld, Rechtverfolgung in internat. Verkehr L, str. 776). Ako imajo sodišča dvorne p vzajemnosti, si dobavijo tozadevno izjavo ministra pravde, §§ 57, 63 c. p. reda. Lahko se reče, da je stalna praksa splošno priznana kot pravni vir vzajemnosti in da je tudi naš c. p. red na tem stališču. Glede pravice revnih o tem sploh ni dvoma; § 651 govori na kratko in samo o »vzajemnosti«. Glede varščine pa se sklicuje § 57/111. na »obnašanje« (Verhalten) tuje države in v praksi se pravilno tolmači ta izraz kot priznanje zgolj dejanske vzajemnosti, ne samo kot dejansko izvrševanje diplomatske ali zakonodajne vzajemnosti (tako Pollak, 1. c. str. 180). Dejanska vzajemnost ni zgolj dejansko, prekaristično razmerje (»comitas gentium«), marveč je pravno razmerje. Minister, ki izdaja izjave o dejanski vzajemnosti, ne postopa po prostem predarku. Te izjave se ne izdajajo stranki, ampak sodišču in tvorijo civilno procesualen, ne upravni akt. Toda z njimi se posega v procesualnopravni položaj strank, v njihove subjektivne pravice in potom odmene v pravni položaj našin-cev v tujini. Minister je za svojo izjavo ZUNANJA TRGOVINA AVSTRIJE. Avstrijsko zvezno ministrstvo za trgovino in promet je izdalo diagrame, ki nam kažejo, da se je zunanja trgovina Avstrije od leta 1920 nadalje zelo razvila ter da se je skupni trgovski promet v zadnjih osmih letih več kot podvojil; narastel je od 2600 milijonov šilingov v letu 1920 na 5500 milijonov v letu 1928. Pasivnost je kolebala med 646 in 1100 milijoni. Bilanca za lelo 1928 kaže, da uvoz mineralnih gorivnih snovi (premog in petrolej) daleko prekaša vsak drug uvoz, kar se tiče množine; po vrednosti je to seveda drugače. V izvozu so glede vrednosti na prvem mestu fabrikati, ki kot edina blagovna skupina izkazujejo izvozni prebitek. Po množini so v prvi vrsti surovine in pol-fabrikati, zlasti les, papirno blago, magnezit in surovo železo. Pasivnost trgovske bilance je v izdatni meri izenačena po dohodkih iz tujskega prometa itd. * * * FRANCIJA NIMA BREZPOSELNIH IN JE PRED NOVIM GOSPODAR SKIM RAZCVIT0M. Strokovni kovinski list »Usine presoja konjunkturo francoske železne in jeklene industrije zelo ugodno. Že sedaj nima Francija nobenega brezposelnega; nasprotno, v nekaterih industrijskih okrajih se javlja že pomanjkanje delavcev, zlasti izučenih delovnih moči. Zato se je celo bati, da bo v bližnjem času nastopilo splošno pomanjkanje delavcev in doba zvišanja mezd. Že sedaj so vse tovarne bogato založene z naročili, a šele v bližnjem času bodo razpisana velika javna dela za trdnjavske zgradbe, za elektrifikacijo province, za zboljšanje pristaniških naprav, železniških prog in cest, za obnovo železniškega mate-rijala, za reformo zračne plovbe, za naseljeniški načrt Loucheurja in za tehniško opremo kolonij. Edina neugodna znaka sta stalni deficit trgovske bilance in rastoče cene. V nadomestilo za pomanjkujoče domače delovne moči prihaja veliko delavcev iz inozemstva, zlasti iz Poljske. * * * GRADBA TRGOVSKIH LADIJ. Anglija gradi sedaj 328 trgovskih ladij z vsebino 1,357.000 ton; Nemčija ima v delu 407.000 ton, Holandska 164.000, Francija 155.000. Več kot 100.(X)0 ton gradita še Japonska in Italija, skoraj 100.000 ton Švedska in U.S. A., 81.000 pa Danska. Vidimo velikansko premoč Velike Britanije, ki ji druge države niti od-daleč ne pridejo blizu, tudi Nemčija ne. * * • odgovoren po predpisih o ministrski odgovornosti in politično; ni pa odgovoren upravnosodno. Ker nosi odgovornost minister, mora biti vsako tozadevno ukrepanje in odločanje izvzeto iz delokroga sodišč. Izjava mora izhajati od ministra samega, ne od ministrstva. Izjava, ki ne izhaja od ministra samega, za sodišča ni obvezna. Izjava ministra je za sodišče obvezna, toda samo v dotičnem primeru (Pollack, 1. c. str. 179). V praksi ministrstva pravde se izdajajo tudi splošne izjave, ki večkrat od ministra samega niti ne potekajo. Take izjave morejo imeti pri sodiščih samo dejansko avtoriteto, nič več in nič manj kot ministrska priobčila v smislu § 217/2 cpr. Izjava ministra o vzajemnosti po svoji vsebini ni priobčilo zakonitih predpisov, uredb in obnašanja dotič-ne tuje države, katero priobčilo naj potem sodišče neodvisno ocenjuje in nato o vzajemnosti neodvisno odloča (tako Neumann, 1. c. str. 575; odločba GIU n. F. 3315). Marveč minister odloči sam v svoji izjavi in njegova izjava se glasi, da vzajemnost obstoji ali pa ne obstoji. Sicer bi ne bilo razlike med § 271/11 in § 57, 63, dasiravno je c. p. red to razliko razločno podčrtal. Take izjave so procesualen čin, ki vsebuje ukrep iz mednarodne politike. Ta politika mora biti enotna. Zato so pridržane ministru, so za sodišča obvezne in iz njihove pristojnosti izTočene. S tem, da sodišče vpraša — in to mora, ako je vzajemnost dvomna —, prevali pristojnost in odgovornost na ministra. Pre- ANGLEŠKA AVT0M0BILNA INDUSTRIJA ZAHTEVA ZAŠČITNO CARINO PROTI AMERIKI. Voditelji treh velikih angleških avto-tovarn Austia, Morris in Singer so izda- li oklic za zaščito avtomobilne industrije. Eksport je znašal leta 1923 6000 voz, leta 1927 35.000. Amerika pa računa s produkcijo 5 milijonov avtomobilov* od katere vsote bodo poslali 1 milijon na ekspertni trg. Ta milijon je pa več kot dvojna izvenameriška produkcija. Ameriški eksporti preplavljajo - one dežele sveta, ki niso zaščitene s carino ali pa, ki ne labricirajo same. Brez zaščitne carine je ekonomska produkcija v Angliji nemogoča. Glavni oi 1 j angleške avtomobilne industrije je nadaljno zvišanje zaščitne carine. * * * GENERAL MOTORS RAČUNIJO Z VELIKIM VPLIVOM V EVROPI. James Mooney, podpredsednik družbe General Motors, ki vodi njeno zunanjo trgovino in ki se je udeležil tudi pogajanj pri prodaji večine delnic tvrdke Opel, je izjavil po svojem povratku v Nemyork, da bo udeležba pri tovarni Opel imela velik vpliv tudi na razvoj av-tomobilnih trgov v drugih evropskih deželah. Mooney se peča sedaj s pripravami za ekspertno konferenco Gen. Mol., ki se naj vrši v U. S. A. od 22. do 30. t. m. in katere se bodo udeležili ravnatelji 23 inozemskih podružnic koncerna. General Motors so napravili lani vsega skupaj 1,810.806 avtomobilov, pri čemur sta se zlasti odlikovala, kot pravi poslovno poročilo, tipa Chevrolet in Pon-tiac. Delež teh dveh voz na skupni produkciji se je dvignil od 65% v letu 1926 na 77>ž% v letu 1928. Nazaduje pa produkcija tipov Buick in Oakland. Zlasti pomebna je velika izgradba tipa Chevrolet. Leta 1924 je bilo zgrajenih 315.000 voz te vrste, leta 1925 že 512.000, lani pa že skoraj 1,200.000. Dejstvo, da so dosegli General Motors največje uspehe ravno z najcenejšim vozom, ima svoj ne ravno najmanjši vzrok tudi v razširjenju inozemske trgovine. Prodaja v inozemstvo je narasla lani od 194.000 na 282.000 voz, torej v enem samem letu za 88.000 avtomobilov ali za 46 odstotkov. Pisali smo tudi že, da se širijo govorice o bodočih pogajanjih General Motors z avstrijsko tvrdko Steyr. Dodatno zapišemo zadnje podatke: Cisti dobiček General Motors je znašal v prvem letošnjem četrtletju 61.9 milj. dolarjev, lani pa 69 5. Vzrok manjše ;a dobička so izredno visoki izdatki, ki so jih imeli na koncu lanskega leta pri vpeljavi novega 6-cilinderskega modela. V lanskem prvem četrtletju je prodal koncern 492.000 voz, letos pa 523.000. ozko je naziranje, da je podan povod za vprašanje pri ministru samo, kadar je dvomna dejanska vzajemnost. Tudi pri diplomatski in zakonodajni vzajemnosti more biti dvourno ali sporno, če doti c ni (meddržavni ali tujedržavni) predpis še velja in v pozitivnem slučaju, če in v kakem obsegu se tudi dejansko izvršuje. Ce bi sodišča o vzajemnosti sama odločala, je dana možnost nasprotujočih od- • ločb; dvomljivo bi bilo vprašanje, če in kdo je za to odgovoren. Če pa odloča minister, je podana vsaj možnost, da bodo izjave doslednje in vladini mednarodni politiki odgovarjajoče. Tuja država ima posla z osebo, ki nosi politično odgovornost. — Mnenja v slovstvu so deljena, večkrat protislovna ali nejasna (primer Walker, Streitfragen, str. 39, 76, 82, 86, 139, 160; Hora, Čsl. civ. pravo proč., I., str. 37; Speri, Lehrburg der biirg. Hechtpllege, 1-1, str. 49). V praksi ministrstva pravde prevladuje pravilno na-ziranje, da mora izjava vsebovati odločbo o vzajemnosti. So pa tudi »izjave«, ki priobčujejo samo tekst zadevnih predpisov in prepuščajo odločitev o vzajemnosti sodišču. Ena izjava se glasi: Ako bodo švicarska sodišča pripuščala naše državljane brez varščine, bodo po principu reciprociteta tudi naša sodišča pripuščala Švicarje brez varščine.« Ta izjava nam odkriva med drugim neko okolnost, ki ni važna samo pri kranjskem tepežu, ampak tudi v meddržav- » nem pravnem prometu, namreč skrb za to, kdo bo začel. (Nadaljevanje prihodnjič.) PO SVETU. Nemške bombaževe predilnice so tako slabo zaposlene — vsled zastoja prodaje —, da je predlagana od 1. julija naprej 40-odstotna produkcijska omejitev. Atenska banka Anglo-Amcricaine je postala insolventila, pasiva znašajo ?>"> milijonov drahem. Vsled njene insolventnosti bodo trpeli tudi drugi zavodi. Kartel emajla so ustanovili na Poljskem; s tem je odstranjena desorgani-zacija poljskega emajlnega trga, ki se je po razpustitvi prvega kartela pred tremi leti zmeraj močneje javljala. Kartel kablov bodo ustanovili na Nemškem, s čimer upajo pomiriti sedanji nemirni trg. Cono premoga sta zvišali Francija in Belgija. Belgijsko sladkorno industrijo bo podprla vlada z znižanjem davkov. Letos bodo otvorili v Belgijskem Kongo prvo sladkorno tovarno. ■ V Rusiji bo prevzela angleška tvrdka B. S. A. izdelavo načrtov in tehniško vodstvo pri gradbi tovarne koles. Letna produkcija tovarne je proračunjena na 120.000 koles. Dela bodo pričeli letos. Shell Union Oil izkazuje za lansko leto ‘28 milijonov dolarjev čistega dobička, leta 1927 ga je bilo 11 milijonov. Hmelja je izvozila Češkoslovaška od začetka sezije 1. septembra do 31. marca 113.182 stotov a 50 kg, uvozila ga je 9459 stotov. Letos je vsled vremena rast nekoliko zaostala. Novo tovarno Aluminiju na dalmatinskih tleh bo zgradil francoski kapital. Slavbišče med Splitom in Solinom je že kupljeno, surovi materijal bodo dala 1 -oksitna najdišča pri Drnišu. Povprečno reparacijsko anuiteto dve milijardi in 50 milijonov mark predlaga kot kompromisni izhod ameriški repara-cijski izvedenec Owen Young, predsednik reparacijske komisije. Rešitev re-paracijskega vprašanja smatrajo kot končnovel javno zajamčeno. brezposelnost v češkoslovaški je padla v marcu od 55.000 na 49.700 oseb ali za 10 odstotkov. Posojilo v znesku 500 milijonov mark bo najela nemška vlada. Beremo, da bo 'zakonski načrt obvezal v podpis hranilnice in nositelje socijalnega zavarovanja. Dogovor o regulaciji Nila je po dolgem obotavljanju od strani egiptske vlade sedaj podpisan. S tem je vlada v Londonu mednarodno zavarovana. 27,500.000 pisem na dan pišejo Nemci; na vsako tretjo osebo pride eno pismo na dan. Pri 7 milijonih pisem na leto pa pozabijo na naslov. Dve jugoslovanski ladji s prostornino 12.720 ton sta naročeni na Angleškem. Novo tovarno umetno svile bodo zgradili v Zagrebu. Gre za neko gornje-avstrijsko svileno tkalnico, ki se preseli v Zagreb s 60 statvami. Brezposelnost v Avstriji je v marcu in aprilu padla za 100.000 oseb na 264.000. Trboveljska premogokopna družba bo na pobudo svojih inozemskih delničarjev produkcijo premoga izdatno dvignila, in je poslala dva strokovnjaka na Westfalsko v svrho tozadevnih študij. Produkcija se bo vršila po najmodernejšem načinu, in napravili bodo skladišča za 200 vagonov. Bombaževi pridelek v U. S. A. se bo vršil letos vseskoz prej kot druga leta; Texas, ki proizvaja 40 odstotkov pridelka, je za 14 dni pred običajno povprečnostjo. Avstrijske zvezne železnice so poleg že obstoječega okvirnega kredita v znesku 100,000.000 šilingov najele še uadalj-nih 50 milijonov. Prvi ženski borzni senzal v Newyorku je postal insolventen; njene obveznosti znašajo 700.000 dolarjev. Zaloge čilskega solitra so se v aprilu skrčile za 166.000 ton na 1,680.000 ton. Produkcija je ostala nespremenjena pri 280.00 tonah. Ameriški jekleni trust je glavnico zopet zvišal in znaša sedaj 1173 milijonov dolarjev. Največja importna dežela moke je Velika Britanija s 5 milijoni meterskih stotov; sledi ji Češkoslovaška z 1,878.000 stoti. Na osebo pa pride v Češkoslovaški 14 kg, v Veliki Britaniji 11 kg. Jugoslovanske radiodružbe združiti v eno samo družbo je namen akcije, ki se je pred kratkim pričela. Dosegle bi se mnoge izpopolnitve in olajšave. Občni zbor gremija trgovcev v Kranju. V torek, 8. t. m. se je ob 16. uri vršil v restavraciji Narodnega doma v Kranju občni zbor gremija trgovcev za srez Kranj pod predsedstvom gremi-jalnega načelnika g. Frana Sir c-a. Gremijalni načelnik g. Fran Sire je predložil tiskano poročilo o delovanju gremija v preteklem letu, iz katerega posnemamo: Gremij je štel 31. decembra 1927 749 članov, med letom jih je pristopilo 61, odstopilo 52, ter šteje gremij koncem leta 1928 758 članov. — Koncem leta 1928 je bilo pri gremiju prijavljenih 92 pripadnikov. Vajencev je bilo vpisanih koncem leta 1927 133, med letom je bilo na novo prijavljenih 42, oproščenih 56, med ietom pa jih je izstopilo 7, tako da jih je ostalo koncem leta 112. Gremij zaposluje 1 uradnico. Tekom leta je došlo in se je rešilo 1607 dopisov in vlog. Načelstvo je imelo v pretečenem letu 5 sej, v katerih so se reševale zadeve splošnega značaja, lokalne razmere pa so obravnavali pododbori v Kranju, Škofji Loki in Tržiču. Gremij je vzdrževal v šolskem letu 1927/28 tri trgovske nadaljevalne šole povečini iz lastnih sredstev. Trirazredno gremijalno trgovsko šo-io v Kranju je obiskovalo v zadnjem šolskem letu 64 učencev in učenk; enorazredno šolo v Tržiču 3 učenci in 15 učenk. Poročilo govori nadalje o uredbi o odpiranju in zapiranju obratovališč, točilnih pravicah, nedovoljenem poslovanju konzumov, davkili in taksali ter končno apelira na naročbo Trgovskega lista,:. Računski zaključek za.leto 1928 izkazuje s prebitkom iz leta 1927 253.632-11 Din dohodkov in 80.419-01 dinarjev izdatkov ter gremijalne imo-vine 173.213-10 Din, v kateri je vpo-štet podporni zaklad 11.494-50 Din. Računski preglednik g. Franc Berjak je predlagal absolutorij. Predlog je bil soglasno sprejet. Proračun za 1. 1929 znaša 100.000 dinarjev. Votirana je vsota 10.000 Din 7.a podpora stanovskemu tisku. — Gremijalna doklada za tekoče leto je ostala ista, kakor doslej. Ravnotako so ostale neizpremenjene ostale pristojbine, inkorporacijska pristojbina ter vpisnina in oprostnina vajencev. V gremijalno načelstvo so bili izvoljeni na novo, ker je funkcijska doba potekla, gg.: Franc Sire kot načelnik; Franc Berjak kot podnačelnik; Franc Globočnik (Tržič) kot I!. podnačelnik; Anton Savnik (Škofja Loka) kot III. podnačelnik; Franc Demšar (Poljane), Anton Kašman (Škofja Loka), Janko Sajovic (Kranj) kot odborniki ter gg.: Ivan Bergant (Stara Loka), Janko Potočnik in Danilo Krašovec kot namestniki. Razsodiški odbor je ostal neizpre-menjen. Izvoljeni so bili nato delegati za \ zvezni občni zbor. »Trgovskemu tovarišu« je naklonil občni zbor 1000 dinarjev podpore. Zastopnik Zveze trgovskih gremi-jev g. I. Kaiser je poročal nato o najvažnejših perečih trgovskih vprašanjih in organizaciji. Razpravljalo se je tudi o sestavi davčnih odborov, odpiranju in zapiranju obratovali še, nakar je gremijalni načelnik g. Franc Sire predlagal udanostno brzojavko Njegovemu Veličanstvu kralju in vsem ministrom, ki vodijo gospodarske resorte. Predlog g. načelnika je bil z navdušenjem sprejet. 0) n o v .E c Irnia«, mednarodni kartel tračnic. Po pristopu Anglije se je »Erma« prekrstila v »Irmo« (E = Evropa, I = in-ternational). Anglija ima s 24-75% največji delež; sledi Nemčija z 19-875%, U. S. A. z 18-50%, Francija s 17.60%, Belgija s 13 do 14-325%, Luksemburška s 4-95%. Na srednjeevropske države — poleg Nemčije — pridejo 4 odstotki. V predvojni »Irmi« sta imeli Anglija in Amerika skupaj 53%, Nemčija 28%, Belgija 7% in Francija 2%. Razna znamenja pravijo, da se bo na bodočem zborovanju kartela v juniju t. I. sklenilo povišanje cen. Pogajanja z VeJiko Britanijo so bila zelo težavna in dolgotrajna in se je le z največjim naporom' dosegel kompromis. Na drugem mestu govorimo, da Jugoslavija od tega dogovora nima pričakovati nič dobrega. Hidroelektrična industrija Italijo pripravlja skupno delovanje s tozadevno industrijo Španije. Novo petrolejsko rafinerijo na Ogrskem bo z zneskom 5 milijonov pengo zgradil še to leto Sliellov k’oncern. Ponudbe [n povpraševanja. Attilio Cappellani & Co., Catania (23), Via Amato No. 48, želi prevzeti zastopstvo kake večje in solidne tukajšnje lesne tvrdke, ki se zanima za eksport lesa v Italijo. Imenovani ie na domačem trgu dobro upeljan; dopisuje se lahko nemško. Bolim S&ndor A. G., Getreide- und Samengeschalt, Budapest V., Balva-ny-u 8, želi uvažati k nam gorčična semena (Senfsamen) in želi radi tega dobiti tukaj sposobnega in zanesljivega zastopnika. Za izvoznike jajc in perutnine, češkoslovaška tvrdka »U s t r e d i moravskih družstvenich mleka-ren« v Brnu, Češkoslovaška, išče zvezo s tukajšnjimi solidnimi eksporterji perutnine in jajc, katero blago bi omenjena tvrdka odjemala v večjih množinah celoletno. Interesenti naj se obrnejo s ponudbami neposredno na imenovano tvrdko. Kvallfef znamka mm IM* i Zahtevajte povsod 1 Ljubljanska borza. Tečaj 10. maja 1929. DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. Berlin 1 M............ Bruselj 1 belga .... Budimpešta 1 pungO Ciirita 100 Ir........ Dunaj 1 šiling .... London 1 funt . . . , . Hewy>ork 1 dolar , . . Parii 100 fr.......... Praga 100 kron . . Tr*t 100 lir.......... Povpra- ševanje Din Ponudil Din 22 84 22-90 —•— 13-49 —•— 7-8986 —•— 9-9178 1094-40 1097-40 7*9800 K-CMn 275-63 276-436 —•_ 56-78 —•— 222-23 167-93 168-77 296-97 298-97 Vrednote: Delnice: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica d. d., Celje, denar 158 dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123 Din; Prva hrvatska ste-dionica, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni zavod za 'trgovino in industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. pap. Vevče, Gori-čane in Medvode d. d., Ljubljana, dem. 123 Din; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja'Loka, denar 105 Din; Tvornica za dušik d. d., Ruše, denar 250, blago 260 Din. Los: Smreka—jelka: Hlodi I., IT., monte 260—300 Din; brzojavni drogovi 250—280 dinarjev; bordonali merkantilni 340 do 370 Din; trami merkantilni 290—310; ško-rete, konične, od 16 cm naprej 620—660 Din; škorete, paralelne, od 16 om naprej 680 do 720 Din; škorete, podmerne, do 15 cm 520 do 570 Din; deske-plohi, kion., od 16 cm naprej 550—600 Din; deske - plohi, par., od 16 cm naprej 600 —630. — Bukev: Deske -plohi, naravni, neobrobljeni 490—510; deske - plohi, naravni, ostrorobi 750—1000 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—850; deske - plohi parjeni, ostrorobi, 1000—1250 dinarjev; testoni 470—520; tavolete 1200 do 1250 Din. - Hrast: Hlodi I., II. 450 do 700 Din; bordonali 1300—1500 Din; deske -plohi, neobroblj. boules 1300—1600 Din; deske - plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1050 Din; deske - plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1400 Din; frizi 1050—1250 Din. — Drva: bukova 20—23 Din; hrastova 19—21 dinarjev. — železniški pragovi: 2-60 m, 14X24, hrastovi 50—08 Din. — Oglje: bukovo za 100 kg 90—95 Din. Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, prompt. dob., ml e v. voz., sl. post., plačilo v 30 dneh, 285—287-50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voz., slov. postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh, 200 Din do 292-50 Din. — Koruza: »la plata«: dobava meseca maja, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 315—317-50; »la plata«: dobava junija, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 310—312-50; »la plata«: dobava julij, avgust in september, zacarinjeno, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh, 30o do 307-50 Din; bačka: suha, dobava v maju, slovenska postaja, plačilo v 30 dneh, do 307-50 Din. — Ječmen: ibaranjski, pivovarski, 68/69 lig, 345-347-50; bački, ozimni, 67/68 kg, 330-332-50 Din. - Oves: bački, slovenska post., navadna voznina, 295 297-50. — Moka: pšenična Og: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga, 405—410 Din. Tendenca: les: nespremenjena; deželni pridelki: mlačna. Zaključki: le«: 3 vagoni; deželni pridelki: 1 vagon; drugo: — vagonov. ^6it)o pruvj ih zams)jm Stran 5. mm——trn* vir dohodkov jj« j kr«i|avlnl SHS Fran Ksav. Laiiiik, Maribor, Cankarjeva 36 nudi prodal« MAGGI >‘“ih izdelkov za juhe. TRŽNA POROČILA. Tržne cfne v Ljubljani dne 1. maja 1929. Govedina: v mesnicah po'mestu: I. vrste^lS do 20, II. vrste 16 do 18 Din; na trgu.: 1 kg govejega mesa I, 18 do ‘20, IL lk6 do 18, III. 12.do 14, jezika 17 do 20, vampov 8 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 15 do 18, ledic 18 do 20, možganov 20 do 25, loja 5 do 10 Din; 1 leg telečjega mesa I. 20 do 22'50, II. 16 do 20, jeter 25 do 27-50, pljuč 15 50 Dih; 1 kg prašičjega mesa I. 25, II. 20 do 22, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25, glave 8 do -10, parkljev 8, slanine trebušne 26 do 28, slanine ribe in sala 28 do 30, slanine, domačih prašičev 28 do 25, slanine mešane 25 do 26, slanine na debelo 25 do 26, masti 80 do 32, šunke (gnjati) 30 do 35, prekajenega mesa 1. 30 do 32-50, II. 25 do 27 50, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10 do 12, jezika 35 Din; 1 kg koštnjnpvega 13 do 14, jagnjetine 18 do 20, kozličevine 23 do 25, konjske-' ga mesa I. 8, II. 6 Din; 1 kg krakovskih k^bas 40, debrecinskih 40, hrenovk 30 do 32, safalad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, pblprekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 26 do 30 Din; piščanec majhen 15, kokoš 25 do 30, petelin 30 do 40, domači zajec, manjši 7, večji 15 *Ddn; 1 kg kar pa 25 do 30, ščuke 25 do 30, postrvi žive 80, mrtve 60, mrene 15 do 20 Din; 1 liter mleka 2-50 do 3, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 44 do 48, masla 40—44, bohinjskega sira 34 do 40, sirčka 8 do 10, eno jajce 1 do 125 Din; 1 liter starega vina 16 do 22, dalmatinca 11 do 14, 1 čaša piva 3'50, vrček piva 4-50 do 5, steklenica piva 5-50 do 6 Din; 1 kg belega kruha 5’50, črnega 4-50, rženega 4-50 Din; 1 kg luksusnih jabolk 10, jabolk I. 9, II. 7, III. 5, ena oranža 1 do 2'50, limona 0-75 do 1, 1 kg rožičev 8 do 10, fig..10 do 16, dateljnov 24 do 28, mandeljnov 52 do 70, orehov 12 do 13, luščenih orehov 36 do 40, suhih češpelj 8 do 12, suhih hrušk 10 Din; 1 kg kave •Portoriko 72 do 76, Santos 46 do 48, Rio 32 do 40, pražene kave I. 90 do 100, II. 70 do 80, III. 56 do 60, kristalnega belega sladkorja 13-50, sladkorja v kockah 15, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 19, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli debele 2-50, mlete 2-75, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste‘32, sladke paprike, po kakovosti 52, 1 liter petroleja 7 50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 375, čaja 80, 1 kg moke št. 0, na debelo 410 do 415, na drobno 4-75 do 5, štev. 2, na debelo 385 do 395, na drobno 4-50 do 475, štev. 4 na drobno 4-25 do 4'50, štev. 5 na debelo 360 do 370, štev. 6, na debelo 315, na drobno 350 do 4 Din; 1 kg kaše 5’50 do 6, ješprenja 5 do 6, ješprenjčka 10 do 12, otrobov 2-50, koruzne moke 4 do 4’50, pšeničnega zdroba 6 do 7, ajdove moke I. 6 do 8, II. 6, ržene moke 4-50 do 5 Din; 1 q pšenice 295 do 300, rži 295 do 325, ječmena 315 do 330, ovsa 300 do 330, prosa 290, koruze 330, ajde 280 do 290, fižola ribniča-na 830, prepeličarja 875, leče 1400 do 1600 Din; 50 kg. premoga 80, 1 tona premoga 440, l.m3 trdih drv 180, mehkih drv 70 Din; 1 q sladkega sena 175, polsladkega 150, kislega sena 125, slame 100 Din; glav.ioa glavnate solate 2 do 3, 1 kg ajserice 12 do 14, berivke merica 1 ‘50 do 2-50, motovilec merica 1-50, 1 kg radiča 10 do 12, zgodnjega zelja 8 do 10, kislega zelja 3‘50 do 5, karfijol 8 do 10, kolerab podzemljic 1 do 1-25, špinače 12 do 16, kumar 40, graha y stročju 14, čebule 2 do 3, česna, 15 do 16, krompirja 2 do 2 50, krompirja novega 10 do 12, repe 1'50 do 1*75, kisle repe 2-50 do 3, korenja 6 do 8, peteršilja 15 do 20, zelenjave za juho 8 do 12 Din. MARIBORSKI TRG, DNE 4. MAJA 1929. 40 slaninarjev je pripeljalo 108 zaklanih' svifij, kmetje pa 5 voz S krompirjem in 1 yoz z jabolki naložen, kmetice pa kakih 100 komadov perutnine in 35 kozličev na trg. Cene mesu so ostale obične, slaninarji pa prodajajo meso popoldan navadno po ceni kakor predpoldnem. D j uge cene so bile kožličem 70—110 dularjeV za komad, perutnino so'prodajali po‘20—110 Din za komad. Mleko je stalo 3—3-50,. smetana .ga 12—14 Din za liter, maslo 40—60 Dih za kg, jajca pa. 1 do 125 Din komad. Glavnata solata 1 do 3, karfijol 5‘20, ohrovt -1*50—3 Din komad, čebuli 4—5, česna 16—20, krompir 2—2 25, hren 15—18, kislo zelje 4~do 5, kisla repa 2 Din., Lončena in lesena roba 1—100 Din za komad, brezove metle 1 '75—% lesene grablje 5—6, vile 6—8 Din. Seno in slama na mariborskem trgu. V- sredo 1. maja sta bila samo 2 voza Sena, v sobo{o 4. maja pa 12 voz sena in 6 voz slame. Cene so bile senu 100—185, Slanii po 80—100 za 100 Din kg. TRŽNE CENE V CELJU, DNE 1. MATA 1929. Govedina: V mesnicah I. vrste 16 do 18, II.'Vrste 15—17; na trgu I. vrste 16—18, II. vrste 16—17 Din kg, 1 kg ’ vampov 9, pljuč ,9, jeter 12, ledvic 17’ loja 10 Din. % Teletina: 1 kg ielečjega'mesa I. vrste 20, II. vrste 18, jeter 16, pljuč 16 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa L vrste 28, II.’ vrste 25, III. vrste 23, pljuč 10, jeter 20, glave 13, slanine I. vrste 28, II. vrste 27, na debelo 27, suhe slainiae 30, masti 33, šunke 28, prekajenega mesa I. vrste 28, II. vrste 27, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 13, jezika 30 Din. Konjsko meso: 1’kg konjskega mesa I. vrste 6 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 30, debre-; cinskih 40, hrenovk 30, safalad 30, posebnih 30, tlačenk 20, polsuhih kranjskih 35, suhih kranjskih 50, braunšviških 20, salami 90 Din. Perutnina: kokož 35—40, petelin 35 do 40 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mlečka 2:50—3, kisle smetane 16, 1 kg suro: vega masla 40, čajnega masla 60, masla 36, bohinjskega sira 28—36, trapistov-skega sira 28—35, ementalskega sira 60, sirčka 14, eno jajce 1 Din., Kruh: 1 kg belega kruha 5, 1 štruca v teži 100 d kg 5, '1 št ruca v tera ' 50 dkg 2-50, 1 kg črnega kruha 4-50, 1 štruca v teži 110 dkg 5, 1 štruca v teži 55 dkg 2-50, žemlja v teži. 12 dkg -1, žemlja v teži 6 dkg 0-50, 1 kg polbelega kruha 4-80, 1 štruca v teži 104 dkg 5, 1 štruca v teži 52 dkg 2-50 Din. Sadjo: 1 kg jabolk III. vrste 8, orehov 10, luščenih orehov 36, suhih češpelj 6-30—11, suhih hrušk 8 Din. Špecerijsko blago; 1 kg kave .Portoriko 72, Santos 56, Rio 44, pražene kave I. vrste 84, II. vrste' 60, III vrste 52, čaja 60—140, kristal belega sladkorja 13, sladkorja v kockah 15, medu.. 26, kavna primesi 20, riža I. vrste 12-50," II. vrste $, III. vrste 5, 1 liter namiznega olja 20, olivnega olja 40, bučnega olja 25, vinskega kisa 3-50, navadnega kisa 2, petroleja 7-50, špirita denat. 10, 1 lig soli 2‘75, celega popra 76, mletega popra 78, paprike 56, sladke paprike 58, tesitenin I. vrste 11, II. vrste 10‘, mila 16, karbida 7«, sveč 18, kvasa 28, marelade 24—36 dinarjev. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. >00c 4-10, št. »0« 4-10, št. >2« 3-95, št. »4« 3 80, št. >5« 3-55, št. >6« 3-30, št. >7%« 2 60, ržene enotne moke 3-90, pšeničnega zdroba 4-50, koruznega zdroba 4-20, pšeničnih otrobov 2-20, koruzne moke 3-60, ajdove moke 5-50, kaše 4-70,• ješprenja 5-10, ovsenega riža 7 Din. Žito: q pšenice 280—290, rži 260— 270, ječmena 290, ovsa 295, prosa 260, koruze. 300, ajde 280, fižola 700—800, graha 1600, leče 1700 Din. Kurivo: q premoga, čmi.trboveljski 42' do 44, zabukovšjki 44—48, rjavi 20—25, m8 trdili drv 120, 100 kg trdih‘drv 36, m3 mehkih drv 100, 100 kg mehkih drv £8 Din* t / • Krmar q sladkega sena-180^ polsl«^M kega sena 170, kislega sena 100,-slame 80, prešana stane ved 8 Din. RAZNO. Splošna razstava v Poznanju. Otvoritev' te 'velike' gospodarske manifestacije se Vrši 16. maja t. ,1, Razstava traja do .30. septembra 1929. Statistika črezmorskega izseljevanja v mesecu februarju t. 1. Po podatkih Izseljeniškega 1 komisarjata v Zagrebu se je v mesecu februarju t.'l. izselilo iz naše kraljevine v čezmorske'države 1145. osel), t. j. za 5.74 manj kot v februarje prejšnjega leta. V razdobju. od 1. januarja db konca februarja t. 1. se je izselilo letos za 732 oseb manj kot v istem razdobju prošlega leta. Izselilo se je največ iz Hrvaške in Slavonije, skupno 314, nato 'iz Vojvodine 310, Dalmacije 300, Slovenije 96, Bosne in Hercegovine 60, Srbije 47 in Črne gore 12. Od celokupnega števila izseljencev ^e bilo 67% poljedelcev. Največ jih je odšlo v Ajgen-tinijo 562, nato v Združene države. 212, Kanado 186, Urugvaj 74, Brazilijo 51 itd. V domovino se je tekom meseca februarja t. 1. vrnilo 272, a v razdobji) od 1. januarja do konca februarja 502. Po odpravi restinkcije kavčuka. Pisali •smo, da so malajsko produkcijo kavčuka zelo omejili. Na splošno zahtevo so omejitev preklicali, in se to v izvozu že zelo pozna. V prvih štirih lanskih mesecih je znašal izvoz, surovega kavčuka iz Britanske Malajske 104.000 tov, v prvih letošnjih štirih mesecih 200.000'ton; eksport se je torej skoraj podvojil. V 'aprilu je narasel eksport za 150 odstotkov in je znašal ca 50.000 ton; v Zedinjene države je šlo 35.000 ton, v Veliko Britanijo 7000, na evropski kontinent 5000 itd. Vidimo, da so dobile U. S. A. 70 odstotkov vsega izvoza. Tu notri je ena prvih spornih točk med U. S. A. in Veliko Britanijo: U. S. A. kot glavni svetovni konsument kavčuka (imajo 80 odstotkov vseh avtomobilov) so v preskrbi s kavčukom popolnoma odvisne od britanskih kolonij. Borza dela v Mariboru. Od 28. aprila do 4. maja je dela iskalo 116 moških in 45 žensk, 92 službenih mest je bilo praznih, delo je dobilo 39 moških in 38 žensk, odpotovalo jih je 23, odpadlo pa 19; koncem tedna jih je ostalo še 892 v evidenci. Od 1. januarja do 4. maja pa je dela iskalo 2385 moških in 1097 žensk, 1586 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 619 moških in 628 žensk, odpotovalo jih je 419, odpadlo pa 924. Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 12 hlapcev, 20 viničarjev, 15 majarjev, 1 vrtnar, 2 krojača, 4 •čevljarji, 4 žagarji cirkularisti, 1 soboslikar, 2 opekarja, 6 rudarjev, več vajencev (čevljarske, mizarske, sodarske, kotlarske, natakarske in kovaške obrti); kakor tudi 20 dekel, 1 kmečka gospodinja, 10 kuharic, 13 služkinj, 5 sobaric, 2 kuharici k orožnikom, 1 hotelska sobarica, 3 hotelske kuharice, 3 pomožne kuharice za hotel v sezono, 1 kavarniška kuharica, 1 kuharica za v grajščino, 1 plačilna natakarica, ‘2 servirki, 2 šivilji za obleko, 1 vzgojiteljica, 2 otroški vrtnarici, 3 tovarniški delavki, 2 postrežnici, 2 šiviljski vajenki. Trg konoplje po poročilu iz Odžacev (Vojvodina) ne (kaže nobene posebne-spremembe. Kljub domačemu in inozemskemu povpraševanju je bilo v zadnjem tednu le malo kupčij. Sedanje vreme je za konopljo prav ugodno. ' Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate-solate italijanske 12—14, 1 krožnik regre-ta 2, motovilca 2, zgodne drobne solate 3, 1 kg kislega zelja 6, karfijola 10, 1 krožnik špinače. 2, 1 kg graha v stročju italijanski 12, česna 5, krompirja 12, kifeljčarja ®2—2-50, kisle repe 6 Din. DOBAVA, PRODAJA. Oddaja zakupa biifeta na postaji Za- vidovič se bo vršila potom ofertalne licitacije dne. 25,. maja t. 1. pri 'Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt ia industrijo v Ljubljani.) Oddaja zakupa prodajalne na postaji "Lasva se-bo vHšila potom licitacije dne 23. maJp..«lJ29 pri Direkciji državnjh'železnic V "Sarajevu. (POgoji ’ so na Vpogled v pisarni ;Zbornice’za tr^vino, obrt in industrijo v Ljubljani.) Prodaja konjskega gnoja se ho ..vršila potom licitacije dne 18. maja pri komandi 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani,. Bleivveisova cesta št. 3. (Pogoji so na vpogled pri isti komadi.) Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 21. maja t. 1. po» nudbe glede dobave 1 'pisalnega stroja znamke »Ideak ter glede dobave 20.000 kotnadov kuvert in 1500 pof različnih tiskovin. — Dne 15. maja t. 1. §e bo vršila pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobav©-2S50 in'1 drv. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za, trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobave. Direkcija državnih rudarskih prediizeča v Sarajevu sprejema do 25. maja t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kilogramov jamskih tračnic, gasilski! predmetov in različnih strokovnih knjig. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 27. maja t. 1. pri Ministrstvu y°jske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu, glede dobave gradbenega in tehničnega materijala (parketi, krovna lepenka, etepiit, sadra, vijaki, pločevina, bakrene cevi, cink, svinec, jeklo, železo, matice, podložne plošče, zakovice, žeblji, poljske tračnice, skretnice, gumijaste cevi, sesal jke, kppalne kadi, kompletne oprave za kloztete, nastanki za dimnike, okovi za vrata, okna in pohištvo, ključavnice, patentne spojke za postelje, porcelanasti- gumbi za predale, usnje, jermeni, linolej, azbest, klingerlt, fibre v ploščah, peči, dimonovodne cevi in kolena za iste, . različno orodje in stroji, spiralni svedri,, škarje-za pločevino, smirkove plošče,.brusi, pile, klešče, krožne žage, dleta, tračna merila, meterska merila itd.). — Dne 25. maja t. 1. pri Upravi državnih monopolov,, ekonomska odelenje v Beogradu, glede dobave 23.000 metrov pločevinastih spojnic; dne 27. maja t. 1. pa glede dobave 270:000 metrov jeklenih trakov 'in 184.000 komadov plomb. — Dne 27. maja t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave hrastovega skretniškega lesa; dne 29. maja t. 1. pa glede dobave 1,000.000 kg drv. — Dne 28. maja t.' 1. pri štabu 38. pešadijskega polka v Podgorici glede dobave živil (riž, testenine, zdrob, svinjska mast, čaj, sladkor, paprika itd.). — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) — Dne 31. maja t. 1. se bo vršila pri Gradbenem odelenju Direkcije državni!? železnic v Ljubljani ofertal-.na licitacija glede dobave slik Njegow-,ga Veličanstva kralja, ur, zastav, brisač, nakladalnega orodja, pohištvenega 'inventarja-, pisarniških potrebščin, orodja, blagajn, umivalnikov itd. (Pogoji so na \ pogled pri istem ollelenju.) , Prodaja.,Pri direkciji ž\im Ljubljani Se bo vršila licitacija glede oddaje lesa, drv in lubja riirpatifii. Pcmudbe je vložiti do 2§. maja t..J. pri;omenjani direkciji.' (!^rfe«#hetftt* n$«ts-in poboji so na vpogled v pisarni-Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) Motvoz Grosuplje dBaat slifemki izdelek Tovarna motvoza In vrvarna d. d. Snii l sniia! GROSUPLJE pri LJUBLIANI TRAJNO koristno darilo je samo 'GRITZNER* in .ADLER* šivalni stroj, ter pisalni stroj „URANIA“. . Znižane cene, najlepše opreme edino le JOSIP PETELINCU Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. 8t. 2915. - LJUBLJANA - lire, slotnlne In srebrnine Ii n s t n a protokollrana tovarna v Švici W tovarn« ” vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejii in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Tehnltno in higiioniCno najmoderneje ureje-na kisarna v Jugoslaviji. Pisarn« i Ljubljana, Dunajska sestala, II.nadstr. Zahtevajte ponudbo I Veletrgovina kolonijalne in Špecerijske robe Ivan Jelačin Uubliana Zaloga sveže pražene kave, mletih diSav In rudninske vode Teina in solidna postrežba I Zahtevajte ceniki Na zelo ugodnem položaju 1 se nahajajoče 1 POSESTVO obstoječe iz velike nove hiše z gostilno, gospodarskim poslopjem, venecijansko žago, valjčnim mlinom, stanovanjsko hišo za posle, veliko njivo in gozdom se proda. - Ponudbe nasloviti na Ljubljana p. predal 85 i *" ivnmraa— 1 *”*" amBSB3=j maL | HI/ /\ a c C A Piatljivo tudi na obroke! "AUIC JA • - Solidne cene I - - DRUŽBA Z O. Z. - Tvorni c a kuvert in KonlekclJa#pDplrJa LJUBLJANA Volarski pot M. »e Karlovška cesta St. 2 R. BANZINGER, LJUBLJANA SprnUdJak« podjetje. akladlK«, •lco ponredniltvo, prevninnle poblltrn I TEOD. KORN I LJUBLJANA I ir. s (prat* Hmrtk Km) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. KossH&a k CENTRALNA KURJAVA L Iadalovanje paoad k pločevin« aa firmi, barvo, lak in mod vsaka velikosti kakor tudi po—d (škatle) aa kon—rve ia tttogrefiraRUi aabaJaž. Kvalitativno najboljše nogavice volnene in flor, rokavico, triko perilo, vostjo, puloverje. Šepne robce, naramnice, kravate, ovratnike, srajce, razne Čipke in vezenine, kompletne potrebiiine za šivilje, krojače, čevljarje in tapetnike ■ —......... edino le pri ----------- JOS. PETELINCU, Ljubljana, ““cs Na veliko 1 Telefon 2915. Na malo! R. UNLLMANN unffiMiiunMlimiii STROJNO PODJETJE lumnmnunnm LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA ST. 3 liiMu|« r.zllčn. vrst, str.).v za iMn. industrijo, trantmMJtk. napravo, tovarna j dvigala vaah vrat, J«- r . b r a a t a .avl Iz kavanaga ialaza. -Mt S Pr.vz.ma projaktlranla In oprama različnih mahanlčnlh naprav tar Izvrluja vaa j v Strajna atraka apadajala dala In popravila točno, aolldno in pa moinoatl j najhltraja. S •••••••••••••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee«^ SLAVIJA Jugoslovanska zavarovalna banka d. d. se priporoča za zavarovanje industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij proti požaru, vlomu in tatvini, zakoniti dolžnosti Jamstva, nezgodam z avtomobili, poikodbam stekla Ltd. Zavarovanje življenja v raznih kombinacijah. Central« v Ljubljani, e * Podružnic« po vzoj Kraljevini. •aaaaeeaaeaeaaeaaaae—ei TRGOVSKI LIST se priporoča za oglašati j e inseratov ! len nanir ir 1.1. d. nudi najceneje iz velike zaloge lin ii. UiMn telim c.]) Veletrgovina I m« v Li-i-! v Ljubljani priporoča špecerijsko . blago raznovrstno Sganje, moko In delelno pri* Velko. - Raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pralarna sa ka> vo In mlin za dilavo s električnim obratom. ' Coniki na razpolago! iiinniimn S : !S5! Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana Telefon itev.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806 Peterson International Banking Code Ob rest ova nje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna narožila, predujmi In krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter nakazila v tu- In inozemstvo, safedeposltl Itd. TISKARNA MERKUR S • • TRG.* MO. O. D. uraf -m— Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot jsdajaMja ia tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.