Spedtzfone la abbonamento postale — Poitnlna plačana v gotovini Leto XXIII., št. 21 LlabHana« sreda 27. januarja 1943 XXI Cena cent. 80 jprjvniStvo Liuoii.n. futiiiniev» ulica 5. Telet »r tt <1 22 " 21 »I-i« injeraim sddeiek uuhliana fuiciniicva ali* ^ i - leletor h »1 21 41 2t Podružnica Nov< -ntuto Liuhliansk* cesta 42 !Wuni a UuMiansk« pokraitn« on poStno čekovnem ca vodu fc P "»<■! a ,stalt krait fahifr Servi7ir < oon ' ori Pr>« Ni ll-^llf IZKLJI.C.N«, 'taliif io mo/etn«va -mi Umni« PnhhlictT? iraiiana MiiaM o KJ Mil ANO I * b a l a filk a a o razen pootdnikl Nliofaiai tnaia aettfoo In 18.—, a amanc »kliufno * »Ponedeliskim crom« Ui 54 10 llrcdo*ti*o: LtablKOL Haccmnevs ulica 5. ceiefoa to«* <1-22 *l-2i M-24_ Rokupi*« »« O' '"<'lo | CONCtSSlONARIA tSCLUSIVA pet ta puh- blicit* di provenienza »taliana »d estera: Unione Puhhlicit* Italiana S A Mil ANO Velik plen v Tunisu 4CG0 ujetnikov, 13 tankov, 73 topov, 200 motenih vozli Igo strojnic in drag h vojnih potrebščin Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 26. januarja naslednje 976. vojno poročilo: Fpopadi ogledniških skupin na področju zapadne Tripo itanije. V Tunisu je bil zlomljen sovražni napad na postojanke, ki smo jih bili zasedli. Osem malih tovor-rvh avtomobilov in del njihovih posadk je bi'o zajetih druge pa je naša prednja posaaka zažgala. Italijanski in nemški lovski letalci so sestreli'i štiri letala. Pet0 je sestrelilo protiletalsko topništvo. Izgube sovražnika v botih. ki so se vršili v Tunisu od 18. do 24. t. m., so se dvignile na več kot 4000 ujetnikov. 13 zaplenjenih ali uničenih tankov, 70 topov. okrog 200 motornih vozil in kakih 100 strojnic ter drugih vojnih potrebščin. Neki »Spitfire«. ki je 23. t. m zvečer priletel nad Paoh;no (Siracuza). je zadela protiletalska obramba in se je zrušil v morje. Napad na Avo'0 na Siracuzi je imel za posledico 2 mrtva in 7 ranjenih. Šk "da je neznatna. Bombe, ki so bile vržene na Amavelino pri Maršali, so povzročale nekaj škode na poslopjih. Žrtev ni bilo nobenih. Sovra-na letala so tudi obstreljevala s strojnicami in metala bembe na jonski obali na dva tovorna vlaka ter na železniške postaje Brarna Leone. Riacce. Isn ca ter povzročila majhne poškodbe in 8 ranjenih. V Sredozemlju je naša pcdmorn'ca ped poveljstvom poročnika bojnega broda Ga-spara Cavallina z dvema torpedoma zadela velik sovražni transportni parnik ki je izpodrival 18.000 ton ter ga je sprem- ljala protitorpedovka. Parnik se je potopil. Eksc. SteSani predsednik g^igraS-čnega zavoda Rim, 25 jan. s Uradni list objavlja dekret Duceja Fašzma, šefa Vlade z datumom 23 januarja 1943-XXI.. s katerim se imenuje Ekscelenca prof Alberto de Štefani, državni minister, za predsednika državnega poligrafičnega zavoda Navi zjptefliaji na Bližnjem vzhodu Telim o vanje meti angleškim ln ameriškim vplivom se pojavila tusli v Palestini in Egiptu Monakovo, 26. jan. s. »Munchener Neu-ste Nachrichten« poroča o položaju v Palestini ter pravi, da so Britanci postali zelo nezaupljivi do svojih nedavnih prijateljev Židov Angleži so bili doslej najboljši zavezniki žldovstva, pa so se nenadno od-d&jjiili od njega in skušajo sedaj postaviti proti novemu ži lovsko-aroeriškemu bloku angloarsbski blok, kar se je v ostalem pokazalo že pri orote--tn.ih manifestaciiah ki so jih priredili Arabci proti ameriškim načrtom za ustanovitev židovske države v Palestini. Znsno je, da so te protestne manifestacije na tihem in skrivaj organizirala Angleži. Tudi v Egiptu so se razmere nekoliko iz-premenile in Angleži se vedno odločneje hranijo, da bi dali Egipčanom pravico, da sedejo z njimi za mizo pri bodečih mirovnih pogajanjih. Z druge stani pa prelstav-niki Zedinjenih držav vztrajno spletkarijo proti Nahas paši, da bi nadomestili b.itan-sko zssedbo na področju Sueškega p.ekopa z nekim ameriškim jam-tvom ter angleške čete zamenjali s posadkami mednarodne vojske. Ista tekma se ponavlja tudi na Rdečem morju, kjer je Američanov vedno več ter so otvorili tuli svoj konzulat v Jemenu. Anglež1 so se s pomočjo de Gaullea polastili luke v Džibutiju Skratka. ponavlja se z maHmj spremembami tekma, ki sta io imeli v teh krajih takoj po prvi svetovni vojni med seboj Francij3 in Anglija Takrat je Angliji uspelo doseči vse, kar je hotela. BMa ie namreč znatn0 na b^hS^m kajti njene čete so bile zasedle dotične kraje. Po znanih stopinjah stopa sedaj tudi Washington. Angleško-amerlška trenja v Afriki Stockholm, 26. jan. s. Londonski dopisnik lista »Dagens Nyheter« opisuje politični položaj v severni Afriki v zvezi s tamošnjlmi dogodki. Položaj bi zahteva! od zaveznikov brezpogojno in brzo ter popolno rešitev angleškoameriškega trenja, toda namestu tega se na obzorju že kažejo novi oblaki v obliki novih razlogov za napetost med otema zavezniškima drŽavama. V resnici so te dni začeli pro- učevati vprašanje skupnega poveljnika zavezniških vojsk za vse afriške operacije ter se imenujejo že nekateri kandidati. V poštev bi pr šla predvsem Marshall, A!exander pa tudi Eisenhower je na spisku kandidatov. Zdi pa se, da slednji nima velikih možnosti, da doseže to visoko mesto, kajti zadnji nevšečni dogodki v Francoski severni Afriki niso b:li posebno ugodni za njegov ugled V teh kandidatih se odkrivajo že znamenja za nov spopad za kulisami, ki bo vsekakor še poslabšal že tako zamotani položaj. Posledice angleških rekvizicij živil v Egiptu Ankara, 26 jan. s. Velike množice živeža, določenega za 8. britansko armado, leže nakopičene v skladiščih v A'eksandriji. Kakor poiTčajo iz Kaira, so te množine živeža sad neusmiljenih rekvizicij, ki jih izvršujejo angleški vladni organi med egipt-skim ljudstvom, plačujoč mu za od.zeto blago naravnost beraške cene. Zaradi tež-keče v prevozu tega živeža je promet z njim popolnoma zaostal, kajti angleške preskrbovalne zveze so pcsta'e si'no do'ge. V skladiščih se je pokvarilo že mnogo blaga, določenega za 8. armado. Britanske oblasti cčitujejo tudi tuk^j svoj pr rojeni cinizem, ker odklanjajo dobave egiptski aprovizaciji ter ra'ši vidro, da se blago kvari in gnije kakor da bi prišlo v korist gladujočemu egiptskemu prebivalstvu. Američani tri radi ostali v zaledju Buenos Aires, 25. jan s. Iz Washingto-na se doznava, da v tukajšnjih političnih krogih vedno bolj odobravajo predlog nekaterih senatorjev s Bankheadom in VVhellerjem na čelu, ki bi radi prepustili Rusom, Angležem in Kitajcem borbo. Ze-dinjenim državam pa nalogo vojne proizvodnje. Predlog sloni na znani tezi. da naj bi Američani oskrbovali, ostali se pa borili. Predlog podpirajo industrijski, poljedelski in finančni krogi, ki pravijo, da je brez smisla vzdrževati veliko voisko. katere tudi zaradi naraščajočega pomanjkanja brodovja ni mogoče prevažati po morju. Japonska s$dba o ameriškem imperializmu Zedlnfene države skušajo razširiti svoj vpliv tudi na račun zaveznikov Tokio, 25. jan. s. List »Tokio Simbun« poudarja v uvodniku, da so angleške krutosti in zatiranja v Indiji očitna, toda n:č manj nesramni niso sistemi nasilja Amerike. ki hoče obvladati ves svet. Američani so vedno kljub svoji besedi izkoriščali podvrženo prebivalstvo Z izgovorom ščitenja Amer ke so se polastili vseh držav Južne Amerike Celo Chile je moral prek;niti svoje odnose s silami Osi pod wash:ngtonsk:m pritiskom List p;še da je amer ška trditev da Amerika samo brani zapadno poloblo zgolj opravičilo za prikritje imnerijakstičnega nadzorovanja v Južni Ameriki Narodi Južne Amer ke se smatrajo za su/nie Amerika si hoče zagotoviti oblast nad cvetom tud' na račun sil. ki so sovražne Osi z Anglijo vred. Voisšk4 oakt ki ie bd nedavno sklenjen med Meh'ko in Amerko. služi samo za dobavo topov^e hrane ki je posebno primerna za borb? v tron:čni klimi Narod' troinega Dakta bodo orepre-čili vse pob'enne n?črie Američanov, ki bi radi za^užrrli ves svet. General Tofo ozdravel Tokio, 25. jan. s. Min. predsednik gene-jaj Tojo, ki je moral zaradi influence osta- Jeprestano hudi boji na vzhodu Nemške armade zavračajo vse sovjetske poskuse prodorov - Izjalov I jeni sovražni napadi zapadno od Rževa in jugozapadno Velikih Lak Iz Hitlerjevega glavnega stana. 26. jan Vrhovne poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Naval sovjetske vojske na obsežne dete vzhodne fronte je zopet pridobil na silovitosti. V hudih obrambnih bojih proti večkrat prem čnemu sovražniku zavračajo nemške armade vse poskuse za prodore in obkoli tve. V StaJingradu so se branilci, pri katerih je poleg romunskih divizij tudi majhen hrvatski oddelek, v južnem in srednjem delu mestnih razvaln združili na tesen prostor kjer nudijo besno napadajočemu sovražniku v najtežjih okoliščinah in po m žnosti podprti od letalstva junaški odpor. Na področju Kuhana in Maniča so bili sovražnikovi napadi zavrnjeni v hudih borbah. Kretanja za delno skrajšanje front.-potrkaj i v bistvenem po načrtih. Oklopne čete tfn motorizirani oddelki so med Mani dem in Don m vrgle močne sovražne edinice dalje proti severovzhodu Na področju Dona in Donca se nadalju jejo ogorčeni obrambni bo^i. Južnozapadno od Voroneža Je sovražnik s pritegnitvijo novih sil obnovil svoje napade na široki fronti, bia pa Je v bistvenem krvavo zavrnjen. Borbt. še trajajo. Krajevni napadi zapadnj od Rževa In užnozapadno od Velikih Luk so se Izjalovili. Tudi južno od Ladoškega Jezera so bili močnejši sovražnikovi napadi brezuspešni V severni Afriki samo deio vanje izvid-nišk h oddelkov. V Tunisu Je skušal » vražnlk zopet osvojiti postojanke, ki jih je pred dnevi izgubil Njegove izgube znaša'o v času od 18 do 24. januarja: 4000 ujetnikov, 21 okloyn'li voz, 70 topov in 200 motornih vozil, nekaj nad sto str jnic in še mnogo drugega vojnega materiala. Ob nizozemski obali je izgubil sovražnik pri brezpomembnih dnevnih napadih 4 bombnike. Nemška brza vojna letala so pod novi r dobrim uspehom napadla neko mesto aa južni obali Anglije. Pregled položaja na vzhodni ivmti Berlin, 25 jan. V središču dogodkov na vzhodni fronti sta še vedno Stalingrad in njegeva junaška obramba, ki jo že več dni obdajajo vedn; b:lj ra toče sov.,etske sile Važnost Stal ngrada sedaj tli toliko strateškega značaja, pač pa je n.egov pomen v veliki moralni vrednosti, junaštvu m požrtvovalnosti, ki ga dan za dnem očituje cblegana p sudka. Izredni vrlini nemšk h vojakov 6. armije in njihovih rurnun.kjh tovar šev ki se ramo ob rami bore v ru. ševinah Stalingrada ob desnem bregu Volge, posveča tudi uradno poroč lo vrhovnega nemškega poveljni'tva danes vis ke besede, ki se redke čujejo v kratko odmerjenem, včasih celo suhoparnem slogu uradnih objav. Iz Hitlerjevega glavnega slana, kjer se osredotečujejo vse n'ti, ki gbljejo vojske, zaposlene v velik; protib lj*sv žki bitki, prihajajo poročila, ki so D'lna občudovanja in hvaležno ti omikanih n3rodov za te tako zr-služne junake druge zimska bitke na ruskih tleh. Položaj v Stalingradu obkoljenih čet se je še nadalje zaostr i zaradi stalnh napadov ruske pehote, CKlopnih sil in konjenice. Po vesteh, ki prihajajo iz tega od eka in ki j h objavljajo nemški listi s kruto realnostjo in globok: odkritost.,o, se zdi. da je posadka še zmeraj sp-sobna zt ofenzivne podv ge vel kega ob ega. Poroči'a nemškega tiska ne dovoljujejo nikake utvare o pol ža;'u na vzhodni fronti pač pa je j? sno. da se obroč okoli stalingrajske obrambe vedno bolj zožuje. Morje ognja napada branite'je v vedno gostejš'h n vedno silnejših valov h. St -tine in stotine okl pnih voz vel ke tonaže butajo ob cbrambne okope, Ic-tem pa slede trelci, ki padajo v celih vrstah pod nem- pod vplivom sovjetskega pritirka, pa je dejstvo da je sedaj kubanak odsek na severnem Kavkazu ostal izven vei;ke obramb, ne bitke, ki se razvija z neizpremenjeno silovitostjo zlasti med Don-rm in Doncem k er so 9~ed šča težke borbe nekateri važn kraj;, za katere se obe stranki bejujata z vso silo. Razen uporabe ogromn h sjl se boljševiki poslužujejo vsakršnega sredstva, da si zagoteve kako korist. Včeraj je sovsžn k še enkrat pokazal svojo nizk; miselnost -n popolno pomanjkan e smisla za vojaško čast. ko se je posluž l podle zvijače da b! se polastil nekega položaja, ki so ga nemški vojaki up rno b~an li Braniteljem se je bližal odde'ek kak h 300 Rusov v italijanski uniformi. Bl žnjoča se četa ni streljala. marveč je mahala z rokami, kakor da bi se hotela dati spoznat1 za prijatelje. V prvem trenutku se je zvijača res posrečila, na vso srečo pa je v izvestni razd3lji nekdo rdkril. da gre za boljšev ke. preoblečene v Italijone, n^lcar so .gorčeni branitelji bliža ;oči te odde^k un;č:li do zadnjega mož3 Na jugu od Ladoškega jezera nadaljujejo sovjetske vejskp svoje napade z isto silovitostjo kr.li-r pretekle dni Glede na sploš-n; z m ko ofenz vo prcdst vl a ta odsek središče popo'noma neodvisnega vojnega delovanja. Po poročilih iz Berlina ni « tega bojiSča javiti nič posebnega, razen to. da sovražnik z neizpremenjeno trdovratnostjo napada tamošnje p stojanke, ne da bi dosegel kakršenkoli uspeh. (Piccolo.) Berlin, 26. jan. s. Tudi danes se nemSki tisk obširno bavi s položsjem ter nagiaša resnost trenutka, ki nalaga dolžnost, da se vse sile in rezerve nemškega naroda postavijo v službo vojne. »Vse za vojno«, se glasi naelov uvodnika v >Volkischer Be-obachterju«, »borba je huda. toda mi bomo še trši«. Vsi listi soglasno poveličujejo junaštvo branilcev Stalingrada. Svetli zgled teh se postavlja vsemu narodu pred oči s pozivom, naj se še tesneje strnejo s svojimi vojaki v orjaškem naporu, da vzlrži borbo do konca. Turška sodba o pslcžaju na vzhodnem bojišču Carigrad, 26. jan. s. Vojaški dopisnik lista »Tašviri-Efkiar« presoja v svojem članku posamezne razvojne dobe vojaških operacij na ruski fronti ter pravi, da so Rusi tudi to zimo kakor lansko prešli v ofenzivo. Zaradi nekaterih začetnih uspehov se kaže v vrstah zaveznikov izvestno rožnato razpoloženje glede uspehov letošnje ofenzive, vendar pa pravi pisec, ni pravega razloga za ta optimizem, kajti Nemci in njihovi zavezniki ponavljajo taktiko gibljive obrambe kakor lani in sedaj so Rusi prisiljeni, da mečejo v borbo vse svoje rezerve Ako se jim ne bo po-sreč:lo ustaviti nemških čet. bodo sovjetske vojske dosegle edino ta uspeh, da bodo morale ustaviti svoje lastne vojake. V vojni se ustvarjajo velika dela Berlin, 25. jan. s. Na narodno sociaTl. stični prireditvi v gledališču Scharlottei*. burgu je govoril min ster Alfred Rosen-berg in podčrtal med drugim, da narod še nikoli ni ustvaril kaj velikega, ako Je užival v meščanskem blagostanju, temveč v trenutkih najhujših preizkušenj, ko .ie na vrata države trkala velika usoda. Min:ster je izrazil prepričanje, da bo po hudi sedanji bitki vzklilo veliko delo. Vemo. da se nahajamo pred odločilno zgodovinsko uro nemškega naroda, vemo pa tudi. da nemške zastave niso nikoli imele trenutka tako vrednih zastavonoš in za njimi tako za zmago odločenega naroda. Pčdmsra!c2 so mtrra za Angloameričane Strah pred njimi narašča cul dneva do dneva Stcckholm, 25 jn. s. Angleški mornariški veščak lord W nster je napisal o poo-mornišk: vojni, da je splošna računska škim orožjem, ki jih pa vedn nadomeščajo i zmota trditev, da ima Nemčija manjšo sveže sile rezerve. Danes plačujejo Rus', za ; mornarico kakor v prvi svetovni vojni, vsak centimeter tal visoko cenc, na žalost , Dejansko ima Nemčija danes močnejšo ti v postelji, je že skoraj ozdravil in se bo lahko udeležil zasedanja parlamenta, ki se bo začelo 28 t. m. Parlament je bil sklican za 21 januar, pa je bil do 28. zaradi obolelosti min. prelsednika odložen. Trgovinski sporazum med Japonsko in Indokino Tokio, 25. jan. s. Zastopnik ministra za zadeve Velike vzhodne Azije je naznanil. da sta japonski veleposlanik Kuri jama in generalni guverner Francoske In-dokine podpisala novo trgov:nsko pogodbo. ki se predvsem tiče izvažanja riža in koruze iz Indokine na Japonsko. Obletnica vstopa Slama v vsjno Tokio, 25 jan. s. Ob prvi obletnici vojne napovedi Taja Ameriki in AngMH le zunanji minister Tani obiskal tajskega po-ver jeni ka poslov, mu čestital in izrazil hvaležnost Japonske za sodelovanje Taja in za hrabrost, s katero so ae tajske sile borile v prvem letu vojna. pa >e štev lo Nemcev in Rumunov. k' se upirajo temu strahotnemu priti ku sovražnika, prešibko, da bi stalno vzdrževalo ofenzivo. Tak: sovjetski vojaki, čeprav počasi. vendar stalno napredujejo in st:skajo branitelje na vsak dan ožji pro tor Obko-l'tev nemškh postojank ob Volgi je ne mornarico in mornarico, ki se jo je treba bo'i bati. zlast glede edinic. ki operirajo pod vodno površino Tudi površinska mornarica je zenatna. toda nemške podmornice so mora zaveznikov. Reklo «n ponavljalo se je večkrat, da Nemčija gradi več podmornic kakor jih morejo zavez- sporno uspeh, ki g3 je doseglo s vjetsko j ni§ke sile potopiti. Zavezniške izgube vrhovno p-veljništvo v južnem odseku, kjer ; brodovja sta'no naraščajo Ameriška DO-Nemci niso imeli ča~a. da bi ustvarili ; ^jig govorijo o enem milijonu ton izgub obrambo stalnesra značaja, kakor se je zgodilo v srednjem in severnem odseku, vendar je b'stvo tega ruskega uspeha le taktične in rtr-teške pr'r de in zato ne more 'meti globljega vpliva na splošni položaj. Ako pregledamo z'msko b'tko kot celoto, dasi še daleko ni zaključena imajo bo'jša-viki od nje mnosr; trnja in zelo malo rož. Vod""lna mrsel načrta z3 ruske operae je se po vsem videzu ni izpremenila. Vse gibanje Stal novlh čet je naperleno izkl učno na dosego Rostova in na ločitev Kavkaza od osta^ zaveznike fronte, toda upanja v usneh imaj- Rusi čim dalje manj, na eni strani zaradi žilavega odpora zaveznrkih vojsk in na drusri stran' z?rad! profukre-dov ki ilh nemško vrhovno poveljništvo p^dvzame vedno o pravem času. Na večjo poz most zas'u^i'0 vsekakor nemškp 'n za. vezn;ške strateške poteze na severnem Kavkazu in na področju Voroneža. Na severnem Kavkazu so se čete nove Evrope že nekoliko dni odločile cd sovražnika ter q Ha zavzamejo nove 'n ugodnejSe postojanke. Tetra um'kT n- narekoval" nevzdržni sovietsk' nriti»k kakor M'Skvg 'n roči-a govorijo o enem milijonu ton izgub na mesec Točnih številk seveda n' mogoče objaviti, toda one kažejo, kakšna nevarnost je nemško podmorniško orožje za zaveznško stvar. Za preprečen je te nevarnosti je nujno potrebno povečanje števila letalskih patrulj in oiačenje napadov na podmornice. Treba bi bilo graditi nosilke letal prav tako hitro kakor trgovinske ladje Obrambno ministrstvo bi moralo vsekakor dat" prednost gradnji tega orožja, katero se lahko uporablja proti podmornicam, ki bodo odločite voino. Buenos Aires, 25. jan. s. V listu »News Times« piše Edvvin James, da so zadnje izjave v Londonu in VVashingtonu g'ede nevarnosti nemških podmornic mnoge ljudi v Severni Ameriki presenetile, kajti mislilo se je. da se je podmorniška nevarnost v zadnjih mesecih zmanjšala. V nasprotju s pričakovanjem so polmornice v ospredju te vojne. To vprašanje je življen-ske vaižnosti za Ameriko, ker so njene sile. ki operirajo onstran morja, vedno večje In se morajo oskrbovati. Dejstvo je, da smo imeli že znatne izgube bi da jih bomo še imeli. Podmornica je bila pobita v bi r"*'' svet o tem n-enr'č"la - ino ^ j*. ---- --- London marveč se ie 'Tvrši1 po nro<*em i zadnji vojni in treba Jo je pobijati tudi v irkega novel^n'Stva Na reko- tei voini toda doslej se to ni zgodilo. oreudarku nem va^ ga n^l-žij. nevar en bolj n<* spve-m v t"*:sču ,',5ni noložil zahteval 'zr>raznitev n^t^iank k> so s' ilh boll-g^v^k* moft^rfi m me""? z^m^n nriz°devaM osv 1!t'. Obrambna č-t» nn t»»1 »trani -eke ie ne^n-i ueodnp'*n In doT>u5čq se raz-ooložMive nemške pete uoorabUo bo'i na iueu od tepi me»ta kier so Ru-t nskon!<«'li velike množine vojaštva m bo1n'h sredstev Nalbol « dokaz za to da ae umik zavez- tej vojni, toda doslej se to ni zgodilo. Nemška podmorniška nevarnost je stvarnega značaja in združeni narodi niso mogli preprečiti gralnje podmornic. Tudi niso mogli preprečiti uporabe francoskih pristanišč, ki so Nemčiji v veliko pomoč. Zedinjene države in Anglija morajo prevažati vojake ln oskrbo preko Oceana, ki je okužen z nemškimi podmornicami. To je za nas zelo hud problem. Stockholm, 25 jan s Londonski tisk razpravlja na čim da-1'e tn^j vznemirljiv nre. ki nikakor niso zadovoljivi. Javno6it ve. da so izgube na tonaž; v prvih treh tednih jamuarja bile zolo visoke v primeri z ustreza ječiimi številkami prejaijih mesecev če Os 9redi! znmc lahko do&ega take uspehe, kaj bo šole spomladi in poleti ko se bo podmorniška akcija lahko še sitopnievala se & strahom vpaačujejo britanski državljanr^ Potopljen angleški parnik Buenos Aires, 26. jan. s. Državno pod-tajništvo za ameriško mornarico objavljat, da je bil neki britanski parnik torpediraa ln potopljen v južnem delu Atlantskega morja. Brodolomci so bili rešeni in izkrcani v Miamiju. Pomanjkanje živil v Indiji Lizbona, 25. jan. s. V nekem dopisu iz Kalkute podčrtava »News Chronicle«, da je položaj v svetem mestu Indijcev Nahtku. 100 milj oddaljenem od Bomba-ja, zelo resen. Prebivalstvo je protestiralo zaradi pomanjkanja živil. Dopisnik tolmači, da je razdeljevanje in nadzorovanje živil v državi s 400 milijoni prebivalcev in 500 000 sred;šči nad vse težko, zlasti sedaj, ko morajo vsa transportna sredstva opravljati strašno delo v zvezi z vojnimi potrebami. Primanikuie 4 milijone ton riža in drugi pridelki, ki so se prei uvažali z ozemlja, katerega so zasedli Japonci. Lizbona, 25. jan. s. Indijska vlada ie danes objavila, da je Anglija obljubila poslati v bližnji bodočnosti žito. da bo na ta način vsaj deloma preprečena lakota. Poudarja pa, da je An^liia morola tako obljubiti zaradi neprestanih prošenj indijske vlade, ki Je v skrbeh zaradi hudega nezadovoljstva med prebivalstvom, katerega del je doslovno Izstradan. Tn^ijska vlada ie tudi naznanila, da obljubljeno žito ne bo moglo prispeti pred tremi meseci zaradi pomanlkanja prevoznih sredstev. Menijo. da tudi z obMfbHenlmi količinami, kt bodo bogve kdaj prlSle. ne bo mogoče zadovoljiti vseh potreb prebivalstva. INSEBIRAJTE V wJUTRU**! d ln povsod enaki • • • Taktika in metode kasmsssltftOV se lahko menjajo, a njih cilj js povtsd isti: zmeda, nered In uničevanj« Po italijanskih listih posnemamo, da so španske oblasti dobile v roko neko okrožnico, ki jo je »tretja interiiacionala« poslala feVojim španskim zaupnikom W pflsta* šem in v kateri jim daje navodila za nji-h.vo konkretno zadržanje in taktiko v sedanjem po' žaju. Za Slovence, ki so v praksi doživeli že vse mogoče prelevitve troc-« kističnih teroristov in ki so že dodobra spoznal: nepfe tano se spreminjajočo njihovo taktiko, ne bo vsebina te okrožnice nobeno razodetje. Vendar jo objavljamo v celoti, da b:do Citate!ji še bolj špožfiali bojne metode teroristov in slepiia. ki se j'h komunisti poslužujejo, da bi na svoje lima^ niče ujeli čim več !ahkom'selnih ljudi. Okrožnca španskim komunistom ima tole vsebino: je prav, da ne ve, kajti glavni stani imajo ves interes, da jo drže v ta inosti Vsaka informacija bi utegnila bit1 za sovražnika koristna. Čim manj informacij se daje. tem bfrije je. Italijanska nemška angleška n severnoameriška uradna poročila se omejujejo le na beleženje glavnih dogodkov, najzanimivejših zgodb n na kako večje bombardiranje. Rezerv i ranost je tako velika da jc bila italijanska tavnost na p? imet šele mesec potem obveščena o drznem vdoru najnovejšim napadalnih sredstev na^e mor-raricc v alžirsko luko. O tem dogodku niso Anglosasi sploh ničesar zrni.li, da bi nam kaj ne izdali. Italijanski narod motri zemljevid severne Afrike in gleda na Libijo. Tunis Alžiir. Maroko. Malto Lampeduso, Sicilski prel;v io Gibraltarsko ožino. Kaj se tam dogaja? Samo en odgovor ie mogcc: Vrše se borbe! Vrše se ze'o ostre borbe. Edino jasno dejstvo je. da je bila v Afriki tekma v hitrosti med Osjo in Anglosasi nekakšna pottotvitev norveške zgodbe. Kdo bo prvi prišel v Turns m Bizerto? Tekmo hitrosti je dobila Os, To majhno lokalno dejanje je globoko vplivalo na ve® strateški potek vojne. Angleški in severnoameriški generali so se dogovori:!i za sestanek v Tunisu — s Stalinom ;n njegovimi generali, toda bili so prepozni Velika ru.ska ofenziva, ki bi se bila morala razvijati sporedu o z veliko angleško - ameriško sredozemsko ofenzivo, se je razvijala samostojno. V Moskvi nčkakor niso zadovoljn, s to rusko avtonomijo. I sto častnost je v strategiji prav tako važna kakor v preči zij®k: mehaniki. Krivdo za izostanek sestanka med Anglo-sasi in Rusi nosi Tunis. ki s^. n pustil zasesti po generalu Eisenhcv/erju. Angleži k; s** zelo občutljivi in ki še vedno ne morejo prebaviti Dariana, zvračajo vse krivdo za Postanek sestanka na general;sima Fiseti-hovverja. Zdi se zares, da so 9e angleški vojaki vrgli v borbo, ne da bi liro sledili severnem m eri^ki vojaki. R00seve.1t. ki je na-stopiil v obrambo svojega generala in severnoameriškega prestiža, je našel krivca, k,, ne more protestirati: tuniško blato Resnične krivde za izostanek sestanka msd Anglosasii 111 Rusi v zal5v« Bizerte pa ne nosijo niti Anglež- niti Američani niti Darian niti Giraud in niti De Daulle. Krivdo za to so prevzeli neutrud'1 j'V itaMjanski in nem^k;"' piloti, ki so polnih dvajset dni dejali prave čudeže da b. nadomestili v Tunisu čete Osi. ki se še niso izkrcale. Krivdo nosijo tudi bombniki Osi. ki so v alžirskih vodah potopili angleško-ameriške ladje, ki »o hotele izkrcati na oba>l: vojake in orožje, namenjene v Tunis "n B-zerto. Krive so italijanske in nemške podmornice, k' »ng!ewko-smeriški plovbi v zapadtiem Sredozemlju n->o pusitile niti za hip oddiha, Kriva st) nova napadalna sredstva italijanske mornarice ki so s« v alžirskih vodah in v drugih pristaniščih Sijajno obnesla. Krive so hrabre posndke italijamsike trgovske mornarice. ki so sredi nevarnosti ;n zahrbtnosti vseh vrst junaško izvršile svoio težko nalogo ko so za vsako ceno prenese v Tunis. na sever ih jug ljudi. topove, tanke, živila Strelivo in vse potrebno za vojsko. Krivd so hrabre Rommclove i ta' i jan • ko-rtem Ske zaščitn^ce, ki so & polaganjem min in ostro borbo zavlekle pohod prednjih straž Moffit-gr,fnmervja. Krivi so prvi oddelki Osi. ki so '•'j izkrcali v Tunisu m ki so s vvojim smelim in sijajn;m vedenjem zbudili pri sovražniku vtis., da so neprimerno boli številni kakor so bili dejansko. Bilo je nekaj kritičnih dni. ko si sovražnik ni upal napasti, kdor pa ne tvega, ničesar ne doseže. Ko se bo 00 končani vojni pisala prava zgodovina bnrrbe v Tunisu. sr bo kak anglosaški general besno grizel nohte. Del krivde pa nosijo končno tudi dobri !taiTi"'flni v Tunisu ki so storili vse da bi pomagali vojakom Osi v prvih diraroatičn.ih trenutkih. Goreče in globoko talijanstvo nsfih roj "kov v Tunisu je dobilo v decembru leta 1942 svoj© zgodovinsko potrditev To seveda ni bilo potrebno, kajti o patrio- tizmu italijanskih poaiirjev v Tun;su Ai bilo mogoče dvomiti Vsekakoi spada ta potrditev med dejanja sredozemske z god o Vinei Veliko krivdo, čeprav je v poc< bnih okoliščinah vedno tiha. p-a rtosr tud italijanska mornarica, naše nad vse junaško brodovje, ki so jo britanski admirali tolikokrat potopili:. ki pa se vedno pojavi pred temi admirali prav v trenutku ko bi najmanj želela Vojna se o&redotoeuje sedaj v davnem na dve veliki strateški oblegan-i: na obleganje »evropske trdnjave« in obleganje »vzhodnoazijske trdnjave« Tt sta dve zelo mogočni trdnjavi, ki bi jih lahki premagale samo ogromne vojske Velike nvderne vojske pa potrebujejo marsikai fežkega ir obremeni ovalnega, kar je v tem primeru treba poslat- preko oceanov. Na morjih pa je strasnn »admiral torpedo«, k deluje za tako imenovane »oblegance« Zgodovina b< nekoč Izrekla svojo sodbo o da 'novidno&tr anglosaških' strategov ki sicet veno da je morje njihova Ahilova peta k' pa so ustvarili položaj, kakršen je v glavnem odvisen od obvladanja morja. Pri Vseh obleganjih je stara taktika ob-legancev da ustavijo sovražnika v nrimerni razdalji pred zidovjem. pred Kako večjo pfedlijO oviro, če že ne iz drugega razloga, vsaj zato, da bi pridobili na času .n prostoru iti da bi čez čas okrnili zalet oblego-valca. V sikladu s to modro vojaško navado je »vzhodnoazijska trdnjava« ustavila cble-govalee na Sailommnskam otočju »evro-psk • trdnjava« pa V Tunisu. Obe borbi sta se šele začeli. Delavnost GILLa Ola/vno Poveljstvo G. 1. L.-a je »aflalo gvejo normalno delavnost, predvideno po SpCtftnem koledarju XXI, leta. 6. decembra preteklega meseca se je Vršila v Zagrebu boksarska tekma med llktbrsko in ustaško mladino. Prihodnjega meseca marca se bo Vršila »opet tekma v Vefotli. V s&beto, 23. t. m. je bila v dvorani Do- polavofa obOfčžeflih sil ob prlsotfiOšt! Zveznega Podpoveljnika GILLa tekma v košarki med predsts vn šivoma dveh okrožnih skupiti CJILLa i r. Tresta. prireditev, ki js je brezhibno organiziral Športni urad, je bila pravi pravcati tehnični i« praktični pouk v košarki, ki je doslej velik del šolske mladine našega mesta ni poznal. Tekma je zbudila zanimartjj za tft .šport, ker se lahko goj; v zaprtih prostorih, tedaj tudi v zimskem letnem času Zvezno Poveljstvo js preuredilo lažni vežbališča v telovadnicah z lastnimi sredstvi, da bi se Člani, ki so iskreno želeli |o-jlti ta šport, v njem izvežbal1 ter poučili ia tako ustvarili v bližnji bodočnosti rapre-zentanco GILLa. V ponedeljek, 25. t. m. je odpotovala četa avanguardistev. ki se br udeležila smučar, tkih tekem za državno prvenstvo. Nadaljuje Se vežbanje čet mladih Italijank in Ba-iill k' se bodo kasneje udeležile tekem za državno prvenstvo. Zvezni Podpoveljnik je v imenu Povelj nika naslovil članom čet najboljše želje Izrazil je svoje prepričanje, da bodo nedvomno visoko držali Ime ljubljanskega GILLa ter dokazali vdftn st svojim lastnim barvam ter športnemu izročilu našega mesta. Knltamo delovanje. V soboto, 23. t. m. se je v dvorani Zveznega Poveljstva začel n'z predavanj, ki ga ie sestavilo Zvezno Poveljstvo GILLa ' Zveisn) Podpoveljn k jc c pisal namen teh predavanj, dokazujoč da vrši GILL tudi na kulturnem polju važno vsestransko delovanje. Prvo predavanje je bilo namenjeno bataljonu avanguardistov ki so z živahnim zanimanjem sledili predavatelju. Vel!k3 čiščenje v Marselllen Vichy, 25. jan. š. Poročilo marsejskt prefekture javlja, da je bilo v mestu aretiranih 6000 oseb. Tisoč kavaren in barov je bilo zaprtih in do nadaljnjega je prepovedan ves prom&t v izpraznjenih predelih mesta. , tJ . Pariz, 25. jan. s. Francoska policija je v preteklih dneh izvedla veliko racijo v okraju starega pristanišča v Marseilleu. Racija je bila potrebna zarali številnih zločinov in ljudi, ki so delali proti varnosti države v tem okraju. Med njimi so številni Žid je. Racija je zadela okrog 40.000 ljudi, ki so bili odvedeni v vojaško taborišče pri Freyusu, kjer bodo preiskali njihove osebne listine. Izločeni so bili samo oni, ki opravljajo važne poklice, kakor zdravniki, lekarnarji, železniški nameščenci in oni, ki stanujejo v drugih okrajih mesta ter v okolici Marseillea. Ljudi brez osebnih izkaznic in one, ki so brez posla in stanovanja, so porazdelili v razne občine v departementu Rodana ali odvedli v neko drugo taborišče. Nihče se ne sme več vrniti v izpraznjeni okraj, ki bo v kratkem porušen. Ohranjena bomo samo poslopja zgodovinske in aiheolcške vrednosti, kakor n. pr. cerkev sv. Lovrenca. Staro pri-staniš e v Marseilleu bo v bodočnosti nadomeščeno z novim modernim okrajem. Ob tej priliki so mli prijeti Zid je, ki so si priskrbeli ponarejene osebne listine, za katere so plačali po 20.000 frrnkov. Pri njih so našli tudi ponarejene mobilizacijske in demobiiizacijske knjižice ter ponarejene živilske nakaznice. Gospodarstvo Delavnost Dopcfav&ra v Itallp Dolžnosti in naloge Dopolavora. Navodila, ki jih je Tajnik stranke dal predsedniku Dopolavora glede na delo, ki ga ima ustanova opravljati med vejno, so zelo jasna. Predvsem je iz njegovih besed razvidno, J a si Dopolavoro na najvernejši način prizadeva delati v smislu Ducejev h besed »Vse za narod«. Ustanova stoji v tem pogledu pred vsemi organizacijami Stranke. Da bo delovanje še poglobljeno, je bilo določeno, da bodo odslej zvezni tajniki posameznih pokrajin tudi preisedniki pokrajinskih Dopolavorov. S tem je bila ustanova neposredno priključena Stranki. Delo, ki je bilo doslej vsestransko, bo še bolj poglobljeno in bo v še večji meri ustrezalo zahtevam. četrta Befana vojaka. Četrta Befana vojaka še je praznovala po vsej Italiji. Povsod so bili obdarovani vojaki v številu, ki je prekašalo ostale tri Befane v prejšnjih letih. Posebno slovesna je bila Befana vojaka v prestolnici. Tajnik stianke je osebno prisostvoval prireditvi, ki je poleg obdaritve velikega števila vojakov mestne posadke obsegala tudi filmske in gledališke predstave. Ob priholu Tajnika stranke, ki so ga sprejeli predstavniki ustanove, je Vojaška godba zaigrala državno himno, nakar so pripadniki bataljonov »M« priredili burne ovacije Duceju. Poleg glavnega obdarovanja na sedežu ustanove so bile manjše Befane po vseh podružnicah, vojašnicah in vojaških bolnišnicah prestolnice in njenih periferijah. Porast članov V Rimu. Dne 21. decembra 1942 je štej Pokrajinski Dopolavoro v Rimu 235.102 članov in članic. Istega dne leta 1941. pa je Štel 151.640 članov ali 83.462 manj. Porast dokazuje, kako se ustanova širi med narodom. Razstava vojaške umetnosti in obrti. V Palermu je bila pred kratkim otvorjena v gledališču razstava vojaške umetnosti in obrti, ki jo je priredil prehranjevalni odsek armalnega zboda ob sodelovanju krajevnega Dopolavora. Razstave se je udeležilo nekaj sto italijanskih in nemških umetnikov ter obrtnikov, ki so trenutno pod orožjem. Razstavljalo! so dokazali, da znajo koristno izrabiti zasluženi odmor, ki ga preživljajo daleč za bojno črto. Tečaji zajčjereje in kokočjereje. Pokrajinski Dopolavoro v Rovimu je v prizadevanju, da bi še bolj poglobil delo na polju avtarkije, priredil v enajstih krajih pokrajine tečaje za zajčjerejo in kokofijerejo. Tečaje vodi tehnični direktor avtarktične-ga oldelka, Dopolavora. Vpisalo se Je že veliko število zanimancev. Na polju avtarkije. Dopolavoro v Con-turbljl, potoaji&& Nova?a> & organiziral rejo sviloprejk. — Občinski Dopolavoro v Pievefonsoiana, pokrajina Lucca, je priredil nagiadni tečaj za krajevne poljedelce, ki so se izkazali s čira večjim pridelkom. — Pokrajinski Dopolavoro v Milanu je priredil v Monte Crcceju pri Comu praznik dreves. — Pokrajinski Dopolavoro v Bergamu je izročil svojemu namenu novo »vojno ligo«, ki obsega 8 ha. Pridelki so namenjeni podjetniški menzi imenovan ga Dopolavora. — Pokrajinski Dopolavoio v Savoni, ki je svoj čas na svojih »vojnih njivah« vsejal špinačo, je sedaj pridelal 150 kg te zelenjave ter jo izročil povelj-ništvu GILa. — Pokrajinski Dcpol&voro v Forliju je ob sodelovanju kmečkih gospodinj priredil zelo uspelo razstavo zajčjereje. — Pokrajinski Dopolavoro v Neaplju je ob priliki proslave smrti Arnalla Mus-solinija izročil svojemu namenu dve novi vojni njivi. Bliskovit pregled. Fašij v Cuneu je te dni izročil pokrajinskemu Dopolavora v varstvo 67 vojnih njiv. — Pokrajinski Dopolavoro v Miradoli, lovski odJelek, je priredil uspel lovski pohod v korist vojnih ranjencev. — Pokrajinski Dopolavoro v Triestu je začel elrugo zbirko knjig in revij, ki bodo odposlane bojevnikom na bojiščih. Poleg tega bo zbral tudi nekaj najnovejših dokumetaričnih vojnih filmov in nekaj filmov, ld prikazujejo delavnost nemške dopolavoristične organizacije. — Pokrajinski Dopolavoro v Bresciji je priredil »Tretjo uro diletanta«, ki se je je udeležilo nad 20 dopolavoristov. Sodeloval je tudi EJAR. — Pokrajinski Dopolavoro v Astlju je pretekle dni priredil zelo uspelo predstavo pestre umetnosti za pri* padnike Oborožene sile. Kulturne zveze med Italijo in Švico Rim, 25. jan. s. O kulturnih ednosih med Italijo in Švico je govoril v švicarskem krožku v Rimu dr. Walter Weibel, urednik lista »Neue Ziirčher Zeitung«. Dr. Weibel, ki je spisal že dve knjigi o R'mu in Italiji in ki govori odlično italijanski, je govoril številnim zbranim poslušalcem o vezeh na področju kulture med Italijo in švieo, ki vežejo že šest stoletij in to čedalje bolj trdno. Prepoved opija v Hongkongu Hongkong, 24. jan. s. Generalni guverner v Hongkongu je odredil takojšnjo prepoved uživanja opija. Darujte za slepe! Bodoča vloga traktorjov v kmetijstvu V zadnjem CmU se italijanski ln nemški gospodarski strokovnjaki obširno ba-vijo z vprašanjem mehanizacije kmetij-ike proizvodnja a posebnim ozirom na vlogo traktorjev v razvoju kmetijstva po vojni. List »Kolnische Zeitung« je nedavno objavil serijo člankov pod naslovom »Stroj v kmetijskem gospodarstvu«, v ka-erem se sklicuje /.lasti na ugotovitve italijanskega profesorja Paola Albertariosa, objavljene v glasilu Mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu leta 1940. Uvedba kmetijskih strojev pred približno 100 leti ob istočasni uvedbi novega načina gnojenja je pomenila za evropsko kmetijstvo začetek novega razvojnega razdobja, ki je prineslo izredno povečanje kmetijske proizvodnje ne samo po količini. temveč tudi po donosu posameznih pridelkov na ploskovno enoto. Vse kaže. da bo uvedba traktorjev v kmetijstvu izzvala po sedanji vojni razdobje še bolj ntenzivirane kmetijske proizvodnje V Evrooi so pričeli uporabljati traktorje pred'20. leti. Prvotno so si omislili trak-torie le veliki kmetijski obrati. Traktor je bil splošno smatran kot luksuz za srednje in manjše kmetijske obrate. Enak pa je bil razvoj že prej pri uvedbi drugih kmetijskih stroiev, zlasti kosilnih strojev in kombiniranih kosilnih ter mlatilnih strojev. Tehnična izpopolnitev traktorjev je v zadnjih letih naglo napredovala. Prvi modeli evropskih traktorjev so bili veliki in okorni in so bili konstruirani predvsem za velika posestva. Danes pa se izdelujejo že mnogo izboljšani, manjši in tažji traktorji tako. da je omogočena nabava takega stroja tudi srednjemu in malemu kmetu. Poleg tega so sodobni traktorji konstruirani tako, da se uporabljajo ne samo za prevažanje in za vlako drugih kmetijskih strojev, temveč tudi za pogon stabilnih kmetijskih strojev. Koristi traktorja so očitne predvsem v dobi, ko se kopiči kmečko delo. Prej ali slej postane najvažnejša naloga traktorja, da pospeši prevoz. Omenjeni profesor Paolo Albertarios je ugotovil, da stane koS-hja enega hektarja travnika z živalsko vlako povprečno 60 lir, e traktorjem na 35 lir Oranie s parom volov predstavlja izdatek 160 lir na hektar, oranje s traktorjem pa le 40 lir. Podobne številke objavlja prof Albertarios tudi po ugotovitvah, ki so bile napravljene v Franciji. Četudi so očitne koristi traktorja za racionalno kmetijsko gospodarstvo, vendar ne bi bilo na mestu pretiravanje. V prvi iobi uvedbe kmetijskih strojev so si obetali prave čudeže v pogledu prihrane človeške in živalske delovne moči. T^i pretirana upanja se h:so uresničila Enako kakor se ni uresničila bojazen, da bodo kmetijska velepo?estva, ki lahko uporabljajo stroje in traktorje, pridobila znatno prednost v pogledu produkcijskih stroškov nasproti manjš m kmetijam Treba je vpoštevati tudi ostale spremembe, ki jih je prineslo intenziviranje kmetijske proizvodnje v zadnjem stoletju Pri intenzivnem kmet jstvu zahteva danes obdelava iste površine zemlje mnogo več dela in truda kakor pred sto leti. Prav zaradi tega je našel stroj svojo pot tudi do srednjega m majhnega kmeta. Sploh zahteva povečanje donosa na hektar vzporedno več dela na isti površini V šestnaj-?tem stoletju je lahko rodbina kmeta s štir mi delavnimi močmi obdelovala površino okrog 80 hektarjev Na takem posestvu so gojili 9 glav goveje živine in je posestvo donašaio kakih 220 meterskih stotov žita. Danes lahko enaka rodbina pri intenzivnem kmetijskem gospodarstvu obdela le 8 do 15 ha zemlje, kakršna je pač stopnja ntenzivnosti obdelovanja Zaradi enostavnosti vzemimo, da obdela 15 hektarjev. Na tej površ m lahko redi 9 glav živine kakor prej na površini 80 hektarjev. Žita pa pridela približno 350 leteiskh stotov. Intenz viranje kmetijske proizvodnje Je prineslo samo po sebi nazadovanje p.vrši-ne Icmct.jsk h posc-tev, četudi se splošno sodi, da je to nazadovanje posledica na-sledstvene delitve posestev. Tendenca grs za tem, da se iz zemlje pridobi čim več pridelkov, kar pa zahteva seveda tudi več dela. Zato pa lahko danes na isti površ ni zemlje živi in se prehran mn go več ljudi, kakor pred stoletji. Po površini manjša kmetijska posestva danes preživljajt prak. tično več ljudi, kakor mnego večja posestva nekdaj. V tem trenutku pridobiva uporaba stro^v in zlasti traktorjev v kmetijstvu svoj "poseben p.men. Univerzaln* traktor bo omogočil nadaljnjo intenziviranja proizvodnje, predvsem pa bo omogočil nadaljnje povečanje pro zvodnje. ne da bi na-st pila potreba ponovnega zmanjšanja povprečne površ.ne posestev. Traktor bo postal kmalu nu^o potreben tudi najmanjšemu kmetu. Ce neposredna nabava traktorja zanj ne pride v pofltev, si ga bo morala nabavit, skupina mal h kmetov, združena v strojni zadrugi. Konstrukterji traktorjev so to p;trebo že upoštevali in so zlasti v zadnjih letih zgradili majhne modele traktorjev, ki so primerni in vsestransko uporabn' tudi v maajš h obratih. Tako bo traktor v bodoče univerzalni kmetijski stroj, ne samo za veleposestnika alj velikega kmeta, temveč tudi za srednjega in malega kmeta. Ameriške podzemeljske rezerve mineralnega olja bodo kmalu izčrpane Ameriški časopis »Polllers« je nedavno objavil značilen članek diktatorja za mineralna olja Ickesa o nevarnosti skorajšnjega izčrpanja podzemeljskih rezerv mineralnega olja v Ameriki. Dejstvo, da so v zadnjih desetletjih Zedinjene države daleč na prvem mestu v svetovni proizvodnji nafte, lahko zavede do napačne presoje glede bodočih možnosti pridobivanja nafte. Izredno velika domača potrošnja mineralnega olja je v ostrem nasprotju z rezervami mineralnega olja, ki se verjetno Ae nahajajo pod zemljo na obširnem področju Ze-dinjenih držav. Po najnovejših cenitvah znašajo ugotovljene rezerve pod zemljo nekaj nad 2000 milijonov ton. Te ugotovljene rezerve bodo potrošene Že V 10 do 12 letih. Glede na te ugotovitve je razumljivo, da so v Zedlnjenih državah pričeli razmišljati o vprašanju štedljivejše uporabe mineralnega olja spričo sedanje razsipnosti, ki vlada t potrošnji mineralnega olja SSa primerjavo bodi navedeno, da Je celinska tvropa (brez Sovjetske Rusije) v zadnjem letu pred vojno, to je v letu 1938, potrošila 27 milijonov ton mineralnega olja. kar predstavlja le eno sedmino potrošnje v Zedlnjenih državah. Razmotrivanja Ickesa pa gredo tudi V drugi smeri. Zedinjene države si morajo po njegovem mnenju zagotoviti izkoriščanje ležišč mineralnega olja v drugih področjih, predvsem v Srednji in Južni Ameriki, v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Vzhodni Aziji, kjer leže pod zemljo še ogromne rezerve nafte. Po mnenju Ickesa bi morale Zedinjene države voditi tako zunanjo politiko, da si zagotovijo te rezerve, češ gospodarska bodočnost vsega sveta in zlasti Zedinjenih držav bo odvisna od možnosti izkoriščanja rezerv mineralnega olja. Podatki, ki jih navaja Ickes. kažejo, da so rezerve mineralnega olja v Evropi neprimerno večje kakor v Severni Ameriki. Njegova izvajanja obenem potrjujejo znane Imperialistične tendence Zedinjenih držav, ki pa bodo ostale utopija. V svojem članku navaja naslednje številke o podzemeljskih rezervah mineralnega olja v posameznih področjih: Rezerve v Evropi se cenijo 4200 milijonov ton; te rezerve bi zadostovale pri sedanji potrošnji za preko 100 let. Na Bližnjem vzhodu se cenijo rezerve na 700 milijonov ton. v Vzhodni Aziji na 400 milijonov ton (kar zadostuje za 40 let), v Južni Ameriki na 400 milijonov ton. s čemer bi bila krita potrošnja Južne Amerike za 25 let, v Severni Ameriki pa 2000 milijonov ton. kar bi pri sedanji potrošnji zadostovale za največ 12 let. Bogastvo Evrope v pogledu neizkoriščeni rezerv mineralnega olja bodo omogočale že nadaljnji gospodarski razvoj Evrope, ki se bo znala obvarovati ameriškega imperializma. Evropske rezerve morajo služiti izključno potrebam same Evrope, stvar Američanov pa je, kako bodo svoje last'!d rezerve izkoristili. Gsss^Serske vesti = Normiranje oblik svinčnikov v Nemčiji. V vrsti ukrepov za poenostavljenje in normiranje industrijske proizvodnje je bila te dni v Nemčiji izdana odredba o normiranju oblik svinčnikov. Po tej odredbi smejo tvornice odslej izdelovati le 15 vrst svinčnikov (navadnih, kopirnh, barvnih in risalnih), ki morajo biti po večini nelakirani = Letošnji velesejmi v Evropi. Nemški listi objavljajo naslednji program evropskih veleseimov za leto 1943: V času od 26. aprila do 9. maja bo X. mednarodni velesejem v Plovdivu. v avgustu je predviden budimpeštanski velesejem. prav tako v poletiu bo prireien nacionalni velesejem za Dansko v Frederieiji Od francoskih veleseimov bo imel le lyon?kl velesejem mednarodni značaj, medtem ko ! bodo velesejmi v Parizu. MarseUleu in I Bordeauxu prirejeni kot nacionalni sej-1 mi. Od l. do 11 maja se bo vršil vzorčni j velesejem v Baslu. od 11 do 25. soptem-i h-a na vel^piem v Lau^anni. Dne j 10. maia bo otvorien mednarodni veWe-I jem v Vnlenciji. 10 iunija pa enak velesejem v Barceloni. Nacionalni značaj pa bo*ta imela velesejma v Bilbau in Zara-gozzi. GLE*W liSE drama ~r^r> 97 mn.: uu zaljubljena žena. Red Sreda. . r.Iwj°nar Jernej Mozgan. Življenjepis«. O nastanku tega spisa pravi pisec v uvodu: »že dolgo me jo zanimala življenjska pot našega Jerneja Mozgafla, ki se je ločil cd hribov gori blizu Oiševe in šel s Knobleharjem v Afriko, šele v Ljubljani, kjer imamo na razpolago univerzitetno knjižn'co, so mi je nudila prilika, da sem natančneje zasledoval ajego-vo romanje po tej solzni dolini. Namen mi je bil, da bi predstavil bralcem m^ža večinoma z njegovo lastne besedo, ki je preprosta, se nam zdi starinska, a je vendar lepa, ker govori iz nje duh tiste dobe, ka-k r so tudi preproste besede njegovih tovarišev.« Za čitatelje, ki jih zanima delo slovenskih popetn kov. misšofiarjev in kulturnih delavcev v daljnih deželah — imeni Baraga in Knoblehar sta se za vedno uvrst li na prvo mesto, v kolikor gre za delež Slovencev v misionarstvu — za take čitatelje bo Možgane v življenjepis pravo odkritje. Samo ožji strokovnjaki 'n rojaki so doslej poznali moža. ki je živel v 1. 1823—1858 in ki je našel večni mir v domači zemlji, v železni kapli. Jernej Mozgan ni bil samo katoliišk' mieionar, marveč je tudi prispeval k sp.znavanju Afrike. Knoblehar m Mozgan sta prihajala v stik s popotniki, ki so v tedanji dobi raziskovali notranjo Afriko. S Kncblehafjem so bili v stik h znameniti raziskovalci kakor Taylor, Lesseps. Pioggia, J. W. MUller in Alfred Brehrn, o čemer pisec te knjižice pove kaj več v Sklepnem poglavju. Dr. Kotnik je obdelal v poljudni in prijetni obliki vše ž vljenjepisno gradivo o Kncbleharjovem tovarišu Mozganu. (Mladost in Šolanje. — Smrt. — Knoblehai jeve in M zganove zveze z raziskovalci notranje Afrike). Vmes med temi poglavj' so tista, ki bodo širši čitateljski krog najbolj zanimala. Na podlagi pisem, ki sta jih pošiljala Mozgan in njegev tovariš Martin Dovjak, opsuje dr. Kotnik misionarjevo pet v Afriko od Kaira po Nilu do Hartumft bivanje v HartumU pet od Hartuma Goh-dokora, življenje' pri zamcrcih rodu Bari v Gcndokoru, ter zanimive izkušnje med rodom Klk pri Sv. Križu. Teh nekaj starih pisem 'z petdesetih let prejšnjega stoletja nas zanima zaradi svoje neposrednosti in vzlic vsej preprostosti živahnega opisovanja vtisov in dcživljajev. Tako jo ustreženo tistim, ki hočejo 'meti tudi kaj eksetično pobarvanega čtiva. Ta pisma slovenskega afriškega misonarja so lep dokument naše Zgednjedafilške proze, ki je stala sicer izven slovštveno-razvoj-nega toka, a je dan^s zanimiva ne lo po svoj' dokumentarnosti, marveč tudi po stilu in duhu. Knjiž-co dr. K tnka jc založnica opremila 9 slikami, med katerimi so značilni motivi lz notranje Afrike. Vredna je nazornost' in priporoela. * Z zlato kolajno je bil po smrti odlikovan padli pilot kapetan Adolfo Rebez iz Triesta. * Zlata kolajna za pehotnega majorja. Major Francesco Campolo iz Pellara pri Reggiu Calabrii, ki je padel 21. januarja 1&41 na grškem bojišču, je bil sedaj odlikovan z zlato kolajno za vojaške zasluge. * Junaška smrt letalskega pilota. Na afiišiiem bojišču je padel junaške smrti višji narednik-pilot Giuseppe Benini, rojen v Triestu leta 1917. Bil je uslužben pri tvrdki Beltrame, kjer se je izkazal za odličnega socieiavca. Beninijev oče je padel v svetovni vojni, pokojni pilot pa se je ža leta 1939. odločil za poklic vojaškega pi» lota ter je v tej službi na afriškem bojišču dosegel več odličnih uspehov. * Smrt generala Maria Vareseja. V Rimu je umrl po kratki bolezni general Ma» rio Varese, rojen leta 1887 v Ciglianu Vercellese. Obiskoval je vojaško akademijo v Modem, se uieležil italijaasko-turške vojne, v svetovni vojni se je boril pn Monte Pianu, kjer je bil ranjen in pohabljen. Takrat je bil tudi odlikovan z zlato kolajno za. vojaške zasluge. Po svetovni vojni je bil poviš-n v polkovnika ter je poveljeval vojaškemu okrožju v Pavii, pozneje pa v Rimu. Stekel si je velike zasluge za obrambna dela pri Moncenisiju. Pozneje je napisal vrsto knjig vojaškega značaja. * Proslava četrte stoletnice trentinskega koncila. V italijanskih mestih se pripravljajo na svečano proslavo 4001etnice trentinskega koncila. V zvezi s tem dogodkom je pater Taurisano v Firenzi imel predavanje o trentinskem koncilu v navzočnosti nadškofa Della Costa. zveznega tajnika in prefekta. * Nov ravnatelj »Mattina di Nap°li«. Ravnateljstvo lista »Mattino di Napoli« je prevzel dr. Arturo Assante. * Dalmazijski guverner v Spalatu. Te Ini je prispel v Spalato guverner Dalma-zije Bastianini, ki je imel sestanek s pre-fektom v vladni palači. Skupaj sta proučila vprašanja, ki se nanašaj j na dalmazij-sko provinco. Eksc. Bastianini se je sestal tudi s predstavniki vojaških in komunalnih oblasti * Nov predsednik poligrafičnega zavoda. Rimska »Gazzetta ufficiale« objavlja Du-cejev dekret od 23 januarja t 1., s katerim ie imenovan Eksc. prof Alberto de Štefani, državni minister, za predsednica državnega poligrafičnega zavoda. * Smrt daimazijskega patriota. V Zari so te dni pokopali ondotnega rojaka advokata Giovannija Ljubina. Narodil se je v Trogiru ter se je od svojih m adih lei izpostavljal v vseh akcijah za italijanstvo Dalmazije. Boril se je zlasti proti odločbam versajskega miru. pri pogajanjih v Rapallu pa je zastopal italijanske interese. Vzdrževal je živahne stike z Gabrie-iom d'Annunzijem. * Bliža se ponovna otvoritev srednjih šol. Dne 16. februarja se bodo italijanskim srednješolcem zopet ociprla šolska vrata. Dotlej se nadaljujejo lekcije po raliu in kakor poročajo italijanski listi, napreduje srednješolska mladina v tem originalnem zimskem tečaju s prav dobrimi uspehi. * Novi preiekti. Z o 1 lokom rimske vlade je bilo premeščenih ter imenovanih večje število prefektov v italijanskih provincah. Nekateri prefskti so bili pozvani na službovanje v ministrstva, za nove pie-fekte pa so bili imenovani faš.sti: dr. At-tilio Tosi za prefekta v Reggio Calabria, dr. Lodovico Moreni za prefekta v Ragusi, Fortunato Vicari za prefekta v Pctenzi in dr. Angelo Rossi za prefekta v Bellunu. * 1075 službenili mest pri državn h železnicah. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je razpisalo 1075 novih služb na svojem področju. Prošnje se viagajti pri generalnem ravnateljstvu državnih železnic v Rimu do 15. marca. * Prenos smrtnih ostankov glasbenika Zuellia. Sredi minulega tedna so v Parmi ekshumirali truplo pokojnega glasbenika Guglielma Zuellia ter so ga odpeljal v Reggio Emilio, kjer je bil pokojnik položen k večnemu počitku. * Razstava ligurskih umetnikov v R;mu V Galeriji di Roma so cdprli te dni 61 umetniško razstavo, ki prikazuje dela umetnikov, včlanjenih v sindikatu za likovne umetnosti v Genovi. Otvoritev razstave je bila zelo svečana, navzoč je bil tudi nar. sv. Cornelio di Marzio. * Staro gledališče A7 Rergamu s0 podrli. V Bergamu so porušili staro gledališče »San Cassiano«. Gledališče je imelo svojo zgodovino in svojo slavo, kajti zače'kt stavbe segajo v leto 800 Gleda1 išče San Cassiano je bilo svoj čas sedež razn'h italijanskih literarn;h in glasbenih akademil in krajevnega filharmoničnega dmštva. Poseben pomen daje gledališču stik s skladateljem Donizetfjem ki je tukaj napisal in izvajal celo vrsto svojih kompozicij. * Civilna mobilizacija vratarjev Uradn- list rimske vlade je objavil dekret, s katerim so vsi vratarji mobilizirani v zmislu civilne obrambe /a ves čas volne. Ukrep je že stopil v veljavo z dnevom objave. * pošiljanje zdravil vojnim ujetnikom. Rimski list' objavljajo, da se smejo pošiljati zdravila vojnim ujetn:kom samo s posredovanjem Rdečega križa v Rimu. Vsak zavoj z Zdravili pa mora imet! pečat farmacevtske tvrdke, ki je v Italiji zakonit: priznana. 300 letnico smrti skladatelja Monteverdija b do meseca maja uprizorili v Firenzi v prostorih palače P:ttj Monteverdijevo Cpe-ro »Orfej«. Predstava bo popolnoma v duhu skladatelja ;n tudi sestava orkestra bo ^zvedena natanko p? Monteverdijevlh navodilih. Orkester bo muziciral za hrbtom pevcev. Nova opera Franza Lehnrja. Iz Budimpešte sporočajo, da je znani operetni skladatelj Franz Lehar" dovršil novo delo čigar snov je zajeta jz polov ce minu^ga stoletja. Glasbena novost bo imela svojo kritno predstavo v Budimpešti. Rek rdna eena za M-inchoVo sl?ko Na dražbi zbirke pok-jnega ravnatelja norveške Narodne galerije v O-.lu so prodali sliko *Otok« Edvarda Muncha (roj. 1. 1863) za 32.000 norv. kron, kar je najvišja cena, k{ je b5la kdaj platna na N0rveSkem za kako umetniško aliko. * 260 novih motornih rtMftkJh ladij. V kratkem bo zaključen natečaj za zgraditev 200 motornih rlbižkih ladij, ki bodo zgrajene s polncčjo italijanske vlade. * smrt znafle madžarske jahalke. Sna najbolj znanih madžarskih jahalk Edita Szabo je te dni preminila za poškodbo, ki si jo je nakopala pri tekmovanjih Dne 3. novembra se je udeležila oficirskega lovskega jahanja in pri neki zapreki padla s konja. Padec se spočetka ni zdel nevaren, zato je sedla spet na konja in odjahala naprej. Po nekaj kilometrih pa ji je postalo slabo, da so jo morali prepeljati v sanatorij. kjer so ugotovili, da ima poškodovana jetra. Zdravniki So se trudili, da bi ji rešili življenje. Izvršen je bil večkrat prenos krvi, toda zaman-Edita Szabo je 21. januarja podlegla poškodbi. . * Zavrnjena pomilostitev da smrt obsojenih vohunov. Švicarski ZVezni svet Je na svoji nedavni seji razpravljal o pomilostitvi nadporočnika Otta Reimanna, poročnika Otta Petra Kuliya in Ervina Phi-lipsa, ki jih je vojaško sodišče zaradi izdaje vojaških tajnosti obsodilo ha smrt Obsojenci so bili glavni vodje vohunske organizacije, ki je izdajala vojaSke tajnosti. * Na smrt obsojen tat. Ižredno sodišče v Budimpešti je obsodilo na smrt 401et-hega tovarniškega delavca Jožefa Flcsur-ja. Obsojenec Je bil s svojim tovarišem Ramarsom v neki gostilni. Ko je bila policijska ura, ga je Prosil za prenočišče, s čimer mu je Ramars ljubeznivo ustregel. Ponoči je Ramarsova žena nenadno za-sl šala sumljiv šum in ko Je šla pogledat, ni bilo Ficsurja več v postelji, ž nJim pa je izginila tudi moževa obleka. Na njeno vpitje Je prihitela policija, ki je Ficsurja prijela. Zdaj je bil mož pred izrednim sodiščem zaradi tatvihe V času zatemnitve obsojen na smrt. * Prijet hotelski tat. V budimpeštanskem hotelu Royal so pred dnevi aretirali Andora Gronnerja, specialista za tatvine oblek. Nek častnik, ki Je stanoval v hotelu, je ponoči opazil, da se počasi odpirajo vrata njegove sobe. Zgrabil je za samokres. ki ga je naperil proti prišlecu. Policija je v aretirancu takoj spoznala svojega starega znanca, ki so ga odpeljali na varno. * V dimu se ie zadušil. V Vftsi Ujkecs na Madžarskem je pustila žena Frančiška Endretova svoja mala otročiča sama v stanovanju. Otroka sta se igrala s cunjami, ki so se na nepojasnjen nač n vžgale. Po stanovanju se je začel širiti strupen dim. ki je zadušil 4!etnega sinčka Franca. * Velik požar v Nevv Yorku. V Empire Buildingu v New Yorku, ki je visok lu nadstropij, je te dni v restavracijskih prostorih izbruhnil požar. Ogenj je nastal ponoči, k0 je spalo v hotelskih prostorih 1200 gostov. Na kraj nesreče so prihitel; gasilci, ki se jim je posrečilo obvladati ogenj in spraviti ljudi na varno. Kljub temu pogrešajo 40 oseb. * Smrtonosen padec 81 letnika. V Goiizii je padel na cesti 811etni Anton Hrovalin iz Prevačine. Padel je tako nesreCno, i a si je zlomil hrbtenico in je ni posledicah poškodbe kmalu umrl. * Smrt 1021etne ženske. V Mira Porte je preminula gospa Pierrina Besenzon, rojena leta 1841. Učakaia je 102 leti ter je bila ao zadnjega duševno čila. * Mati 12 sinov. V Modeni je umrla 95-ietna vdova Cnstina Damitmi ^ Ferrari, najstarejša med žen-kami v Modeni. Njen mož je bil znan gariba.tiinec in v zakonu z njim je imela pokojnica 12 sinov, izmed katerih jih danes živi še šcei. Pei njenih nečakov je v sulanji vojni pri vojakih. IZ LJU3LJAKE u— France Nered pri Abrahamu. V prijazni Rožni dolini se je davi srečal z oča-Kom ADtaiiamom ugiedni mesarski mojster, gostilničar in posestnik g. France Nered. Ni Vicana, ki ne bi poznal dobrodušnega mojstra Franceljna, kakor ga vsi nazivu jo, saj ima Za vsakogar prijazno be-«euo in ouprte roke, paseono v sedanjih casJl. Po rouu je iz vas. Blata pri Šmarju na Dolenjskem. Mesarske obrti se je izučil pri pok. mesarskem mojstru Francu Gut-riiku na Viču. Iz prve svetovne VOjiie se je srečno vrnil na Vič. Lela 1919. se je osamosvojil in kupil v Rožni dolini na Cesti II enona 1 stropno hišo, kjer si je uredil moderno mesarijo in otvoril znano gostilno pn »Franceijnu«, ki je kmalu zaslovela in postala diužabno zbirališče Rožno-doicev pa tudi Ljubljančanov. Leta 1919. se je porouil s hčeiko bivšega dolgoletnega višKega župana, z Aiici Oblakovo, s ka-Leio pa je žal užival le kratko dobo zakonsko srečo. Leta 1B22. mu je ženka umrla m mu zapuaLla hčerko Fanči, ki je pred nekaj leti sledila materi v večnost, ua m mogla hiša ostati brez gospodinje, je bilo povsem utnljivo, zato še je Francelj oženil s hčerko uglednega posestnika iz Dobrove, Marijo Pekiajevo, ki mu je poklonila sina Franceta. G, Flance Nered je mož, ki ga vsi cenimo zaradi kremeni-lega zna-aja, plemenitega srca in prtiOje-ne socljalne pravičnosti. Kot ugleden in zave len obrtnik je zavzemal v obrtniških organizacijah odlične funkcije. Je dosledno vnet zagovornik pravic obrtniškega stanu. Zvestemu tUuOčn.ku želimo šc mnogo zdravih in srečnih let! u—• Nova grobova. Za vedno je zapustil svojce upravnik Pokrajinske šolske založbe v Ljubljani, g Blaž Poznič. Bil je očetovsko skrben predstojnik in bo ostal v trajnem spominu. Umrl je dentist g. Fra-njo Iladovan. Za njim žalujejo soproga, tri hčere, iVa sinova in diUgo sorodstvo. K večnemu počitku ga bodo spremili v sredo Ob 15. iz k:.pellce sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek 28. t. m. ob 7. v cerkvi Marijinega Osmanjenja. — Naj v miru počivata! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Spet sončno vreme. Vdor Južnoza-padnega vet; a f^na Je zaenkrat pregnan. Pobra! nam je skoro ves sneg, a kolikor ga ni On pospravil, so ga z ljubljanskih ulic in cest očistili mestni delavci. V zdravstvenem pogledu j« močna od ju ga povaro- Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglase! Sovražna oklopna vozila, Id so Jih ustavile Italijanske čete na tunlSkl fronti čila Ljubljančanom mnogo nevšečnosti, zato smo bili v« zadovoljni, ko je v ponedeljek popčldhe zavel Spet hladnejši veter in so se ulice naglo sušile. V ponedeljek čez dan se živo srebro od jutranjih 0.8« C ni povzpelo više kakor na a.1w C. Zvečer je nastopal lahen mraz, in ponoči so zopet zrasle na nekaterih oknih ledene rože. Od streh so zjutraj spet visele ledene sveče in živo srebro je stalo na —5.2° C. Vreme se je zjasnilo in nam je že zgolaj posijalo sonce. Ozračje je po novem hladu prijetno osveženo. u— v poizvedovalnem oddelku Rdečega križa, Via Ariella Rea 2/11 (Gosposvetska cesta), soba 3, naj se javijo med uralnimi urami od 8—13 naslednji: čeme Andrejka, Dečman Franjo (svojci), Gerbec Vera, In-tihar Josip (svojci), Magdič Neža, Mihaj-lov Božo, Muha Metod, Pogačnik Mira, Slovnik Anton, Vršič Justina, Žunao-Logar Zofija — Istotam, soba 1, naj se javijo svojci naslednjih internirancev (aa Rab): Arko Anton, Stanlša Jože (Florijan), Zalar Matic. u— Drevi ob 18. bo ill. javha produkcija gojencev Šole Glasbene Matice v mali fil-harmonični dvorani. Nastopila bo cela vrsta pridnih in nadarjenih gojencev noše najstarejše glasbene Šole. Nastopili bodo gojenci klavirskega, violinskega in solo-pevskega oddelka Podrobni spored produkcije je na razpolago v knjigarni Glasbene Matice in pred začetkom produkcije pri vhodu v male filharmotiično dvorano Spored stane 3 lire in velja obenem kot vstopnica k produkciji. Na javno produkcijo cpožšurjamo. u— Zveza društev šola in doni sporoča knjigotržcem, Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu vseh strok, da se njene pomožne učne knjige dobivajo zopet v pisarni Slovenske matice, Kongresni trg 7, poJ običajnimi pogoji u— Podružnica sadjarskega in vrtnar->kega društva v Mostah poživlja svoje člane, da se tekom osmh dni javijo za semenski krompir, in sicer pri dotičnih članih, pri katerih so ga dobili lansko 'eto. u— Nesreče. V ponedeljek so sprejeli v cTrt>nšiv> ho,Ti,šr>,oo spet več ponesrečencev. Večina jih Je iz mesta in le i!va z dežele Z Rudnika je prišla po zdravniško pomoč 22!etna posestniltova hči Marija Dremljeva, ki Jo je pes ugriznil v levo nogo. Iz Logatca pa so pripeljali v bolnišnico s poškodovano levo nogo 411etnega delavca Antna Petka. Na cesti je palla in si zlomila desno nogo 351etna žena zi* dnirja Melanija žigonova. Desnico si je nalomil pri padcu 451etni klepar Franc Luk-ner. Pri stroju si je poškodoval prste na desnici 271etni železniški ključavničar Ivan Lampič. Po glavi pa se je potolkel pri padcu na cesti 56'etni delavec Pavel Ra-dovan lz Ljubljane. Z G^renlskega V DomžPlah imajo občansko knfžnlco, kjer se od 21 t. m dalje izposojajo knjige vsak četrtek zvečer Knjižnica ima predvsem nemške leposlovne knjige na razpolago pa so tudi nekatera strekovna dela z r^zn h man tvenih strok Gnronfeki penit«iinarjl so pozvan', da -»,"čn~ takoj oddajati Jajca in ne čakajo 3ele pismenega predpisa Za oddajo veljajo 'etos iste d~ločbe kakor prej. V interesu pc-rutninar-ev je. pravi g renjski tednik, da takoj začno oddajat' jajca, da ne zaosta-a1o v začetku leta. Cm kasneje začne pe-rutninar z oddajo, tem teže mu bo izpolniti ebveznort Izpolnitev se pa nikakor ie more opustiti. V Seic-ii so priredili tovarišk! večer v prid zimski p moči Poleg prebivalstva se •e zbralo orožn'Stvo in poštna straža. Nabrali so 572 mark Igrala je domača godba. V Kamniku je go«tovai gedalni orkester z Kranja, ki ga vodi kapelnik PetSr Lfpar. Koncert Je bil v Kamnifikem domu Spored ie bil zadovrlj'v in So bili Kranjčani v Kamniku prijazno sprejeti. V Me*lei le bil sklican rudarski zbor nasade rudnika »Helena«. Okrožni Štabni uradni vodja Isnk je govoril o dolžnostih rudarjev v sedanji vejni. Pohvalil je me-ž ške rudarje, ki so zgledni pn delu pa tudi pri javn'h Zblrk3h. Sledil je skupen ogled rudnišk h naprav. Mežifikim rudarjem je bila zagotovljena čim večja »krb javnih oblastev, če bodo nadaljevali Svoje delo kakor doslej. Lokomotiva ga Je pfegacila. Na kolodvoru v VolSpcrku jo pomožni kurjač Boštjan Marci, star 35 let. padel pod icko-motlvo, k| ga je razmesarila. Nezavestnega so prepeljali v bolnunioo, kjer je kmalu nato izdihnil. Iz Spodnje štaterske poroka. V Celju sta se poročila trgovec Viljem Bandek m Ana KraAovfteva. — Na Dunaju sta se p roftila narednik Hans Wer-mg m Eifrids Sehenkova V St. Pavlu prt Preboldu je v soboto zvečer gostovala celjska amaterska gledališka družina. Pradstava ga je ponovila v nedeljo popoldne v St. Petru. — Ob zadnjem gostovanju celjskih igralcev na Te* harju so tudi tam ustanovili Uletantsko družino, ki j« priredila v soboto Bvsfler tovariško prireditev in uprizorila enode- jenko. Druga predstava bo Anzengruber-jeva drama »Slaba vest«. Nova obratna kuhmja. V mariborski tekstilni tovarni Avgusta Ehrlicha so nedavno odprli obratno kuhinjo, ki je prva med spodnještajerskimi zasebnimi podjetji. K otvoritvi sta poleg številnih drugih povabljencev prišla zvezni vedja Heimatbun-da Franc Steindl ln mariborski župan Knaus. Igral je orkester mariborskega gledališča. Nesreče. Pri smučanju se Je ponesrečila 22trgovska sotrudnica Hedvika Reininger-jeva iz Studencev in si zlomila nogo. Pri sankanju se je enako poškodoval 91etnt Jože Korošec lz Studencev. 221etna spre-vodniCa Leopoldina Draxlerjeva iz Pegove pri Gradcu je v Mariboru padla pol stopnico vagona in si nevarno poškodovala hrbtenico. Pri Slov. Konjicah je padla 61-letna Neža Pevernikova in zi zlomila nogo. Poškodovanci so bili prepeljani v mariborsko bolnišnico. Iz Hrvatske Reforme v hrvatski upravi. Nedeljska »Tagespost« poroča iz Zagreba, da je Po-glavnik izlal vrsto odredb o reformah v hrvatski državni upravi. Tako se bo vojno ministrstvo, ki je imelo doslej naziv ministrstva za domobranstvo, imenovalo ministrstvo za oboroženo silo. Ministrstvu bodo podrejene vse formacije hrvatske vojske in ustaške milice z izjemo Poglav-nikove telesne garde in orožništva. Usta-ška milica je tvorila dozdaj zase oboroženo formacijo, v katero je bilo vključeno tudi orožništvo. Ministrstvu za oboroženo silo je podrejena tudi uprava pristanišč, rečna in pomorska policija in osebje vseh poljetij Javnega prometa, kolikor so ▼ službi oborožene sile. Regulacija Drave. Direkcija za javna dela je že leta 1941. sklenila regulirati Dravo in zgraditi nasipe. Zaradi pomanjkanja sredstev so bili načrti odloženi. Po poročilu budllmpeštanskega nem ritega dnevnika so se začela regulacijska dela zdaj s polno paro izvrševati. Obenem z regulacijo Drave bolo urejeni tudi njeni severni pritoki. Iz Srbije Srbski vodja umrl v Novem Sadu. »Pester Lloyd« poroča, da je v starosti 74 let umrl znani vodja Srbov v Novem Sadu Dimitrije Mita Klicin. Pokojni se je rodil v Vršcu in se je posvetil učiteljskemu poklicu. Pozneje je postal časnikar in je urejeval novosadski časopis »Zastavo«. Po prvi svetovni vojni Je bil nekaj časa tudi državni tajnik v gospodarskem ministrstvu v Beogradu. Zasedanje Izrednega sodišča v Novem Sadu. Budimpeštanski nemški dnevnik poroča iz Novega Sada. da se bo sestalo tam izredno sodišče, ki bo razpravljalo o zadevi Karla Farkasa in Jožpfa Antala, ker sta bila med zatemnitvijo zasačena pri vlomu. ♦♦««Mtth delavcev še zmerom s.m'ada« dovoli, da < bržkone ne bo nobene pritožbe zaradi tega čisto splošnega nasveta. j Teisfi past! je treba zneti 2 Rokoborci in nogometni vratarji radi poudarjajo, da je treba znati tudi — pasti. Igra'ec rugbyja, ki ne zna pasti, je zer^šil svoj poklic, kajti ni dovolj, če kdo položno zdrkne na tla. pr: čemer še zmerom n} zavarovan pred morebitn!mi poškodbami. Mnogo je bilo že pametnih naukov izrečenih glede umetnosti takih padcev, toda natančno tega še ni znal nihče oojasniti, kar je že zarad: tega težavno, ker mora biti res dober opazovalec, kdor hoče drug;m raztolmačlti, kako je treba pasti, da je nesreča čim manjša. Nenavadno preprosto, pri tem pa nadvse nazorno opisuje takšen padec neki švicarski dirkač z motociklom. Mož ima za seboj precej dolgoletno in tudi uspešno karero na motornem ko'esu, s katerim je seveda doživel tudi marsikateri padec, vendar je kljub vsemu temu ostal živ in zdrav in še tako bistroumen povrhu, da je znal o svojih padcih povedati tudi drug m tole: »Kot dirkač na dirkališču mora vsak obvladati umetnost padanja, ker je sicer njegova koža za zmerom na prodaj na vsaki prireditvi. Prisebnost in trajna pr prav-Ijenost, da se izogne preteči nesreči, sta pri tem prav tako važni kakor najboljši motor ali najnovejše kolo ali najlepša usnjena obleka. Na dva izmed svoj h ne-preštetih padcev se spominjam posebno živo. toda kljub vnanji sliki, da se bosta končala tragično, se je izteklo dobro. Pred menoj je padel eden vozačev. Hip nato sem imel jaz samo še dve možnosti, in sicer da bi bod si zavozil vanj ali pa obrni; krmilo tako, da bi me vrglo v leseno steno, ki obdaja dirkališče. Slednja rešitev je bila kajpa mnogo nevarnejša zame Potem je počilo, potem sem padel, potem sem slišal krik in vik množic okrog sebe ter se že kotalil po strm ni dirkališča. Kljub brz ni ene sekunde, v kateri se je odigralo vse. sem se še utegnil pripraviti na padec, in sicer tako. da sem napel vse mišice, izpustil krmilo, upognjene roke dvign l navzgor, da sem si zavaroval glavo, ter nato pritegnil noge in se prepustil usodi Pritekli so reditelji in zdravnišk pomočniki, toda preden so prišli do mene, sem se dvignil in spet zasedel svojega jeklenega konja.« Ta popis padca z motorjem na dirkališču je eden redkih zelo podrobnih, kako je treba storiti, da človek v takem primeru reši celo glavo in zdrave ude. Čeprav veljajo ta pravila prav za prav samo za dirkače z motorji ali ko.esi, bi biia z gotovimi spremembami — odvisno je pač od tega, ali gre za smuške skakalce ali grelce tab.e-tenisa — uporabiti tudi za vse ostale aktivne športnike, ki jih lahko povsod in pri še tako neverjetnih priložnostih čaka nevarnost za telesne poškodbe. s— Nekaj vrst o smučarskih izidih. Nekoliko pozno smo mi izvedeli o nekaj izidih o nedavnih in prav za prav otvoritvenih smučarskih tekmah v naši neposredni soseščini. V Kranjski gori so imeli koroški smučarji kratek tečaj, ob zaključku pa so nastopili v tekmi, v kateri se je na 12 km najbolj postavil Jesen.can Jože Knifie s časom 42:04 pred Mojstrančanom Gregorjem Klančnikom, medtem ko je v skokih zasedel prvo mesto Finžgar z Bleda s skoki do 33 in 35 m. — Na Sljemenu pri Zagrebu so zadnjo neleljo izvedli smučarska tekmovanja za državno prvenstvo v klasični kombinaciji. Zmagovalec v 18 km teku šafar, ki je potreboval za to progo 1:13:25, je pridobil toliko naskoka, da je zmagal tudi v kombinaciji s 3S5 točkami. Največ zadoščenja so prijateljem športa pripravili amaterski b ksarji, ki so v Vra-tislavi nastop T proti izbranim predstavnikom močne švedske — tam ni treba hoditi na fronto in lahko v miru trenirajo — in zmagali premočno z 12 : 4. Gostje so odločil' eno samo srečan e zase, c stali dve točki pa sta jim bili prišteti iz remisov. son po Imenu, je imel leta 1941., okrog 150.000 dolarjev (ali poldrugi milijon lir) letnih dohodkov, pri tem pu še na tisoče akcij najbolj dobičkanosnih družb. Pod-ravnatelj Bradley, tu li iz take stroke, za služi na leto več kakor 100.000 lir dolarjev in dolga je še vrsta raznih generalnih in navadnih ravnateljev, ki vlečejo za svoje industrijsko souelovcnje ogromne prejemke. Tudi te številke kažejo, da je vojna za Američane koristna, vcaj za nekatere! * * » V Švici je trenutno v prometu okrog 13.000 motornih vozil s pogonom z doma-čum gorivi ter pribl.žno 10 odstotkov vsega parka z motornim pogonom. Okrog 100.000 motornih vozil je bilo dozdaj vzetih iz prometa. * * * Svetovna proizvodnja petroleja je zarall posledic vojne, ki se najbolj poznajo na Kavkazu in v Holandski Indiji, močno pa- 34 dla v zadnjem letu. Tudi ameriška p.o----—— izvodnja je precej zaostala zaiadi težav v Postrežnico prometu in pomanjkanja ladjevja. Med- H®^11^-. 'ž6e ro Za Mali Kdor lfft Službe piacfc en vsako ocneoc l - jo a> HrZ tli pruv '.h k -o —.60 ax rtaianje tinslovt ali Slfro L 2 — Na)manJ6i izn» za t» oglas* Je L 7.— - Za fcenltve tn dopisovanja )e plačati jis TOikr besedo L 1.—. za rne druge oglase t - .60 za besedo, zn dr* tn prov takso L —£0 m datnnle naslova ali »ifro L 3.— Mi. manlfti iznos z» t* oglase le L 10 — Službo dobi Pridno dekle lu Je vajena tud suha ti. se sprejme k m ti' druž n« Hrana dobra Po'aJnar. Knezova ul 1310 1 ta-MirrK'ir. 1336 1 tem ko je proizvodnja predlanske sezone p^harjeva° (t*0 vrgla nai 300 milijonov ton tega dragocenega zemeljskega pridelka, se zdi, da laoii ta vsota ni dosegla več kakor 287 milijonov ton. • * » V Argentiniji je bilo treba železnški promet močno omejiti zaradi tega, ker Amerika ne poiilja tjakaj zadostne količine premoga. Vse tako kaže, da se ta kriza sploh ne bo dala poprav.ti, ker Američani na nobeno urgenco za rednejše dobavi jan je ne dajo odgovora. * ti 11 čilska republika se polagoma rešuje tujine v zgledu pri lobivanja pogonskih sredstev, ker je domači proizvod tako imenovane »alkoline« dal zelo dobre rezultate dobra moi lSie službo iiazen tega so v Cousinu Loti odkrili veli- V Vseh ka najdiš a premoga, tako da bodo iz teh ----- novih zalog lahko pridobivali tudi bencin Mlado dekle iz premoga. 1 išče kakršne kali pr; * $ $ ! m?me ziposltve. Naj -, . . rile kot pomoč zospoa Med mnogimi državami po vsem svetu nji. N.fton takoi a" s je ZT/čela polagoma čutiti pomanjkanje l februarjem Ponuibe prevoznih sre Istev tudi Indija, ki je mora- °dd> Jutra13431 la zaradi tega močno omejiti promet z ljudmi in blagom. £55!^ Vrtnar, delavca v stalno službi, sprej mem takoj. Nas'ov v vseh posl. Jutra. 1352 1 Postrcžnico za ves dan, katera tudi dobro kuha iš.'e-no za tak J k mali družni. Dobri plača. Vprašati od 11—12 Naslov v ogl odd. Jutra. 1351 1 Slutbe iiie Frizerka Vrtnarji razkuž te tople grede. zsm'jo in ser. en a. tcaz-kužlo in vsa nt vod !a pr.: Inž. Prezelj. WoI-fova ul. 3. 1515-b T'avo hišo setietiLSLanovanjiko, trt ! nadstropno za Bei gra.-d m prodan-.. Cena 1.35" 000 I r. H poteke i 3o0 000 lir. Ponudbe n i o^-l. odd. Jutra bed Obrestuje -i"««. 1320 20 Oblatila Pravi »sil« (Jopi) staro b.ago — ugodno predim. Vpraša, t: Tavčarjeva 12. pri h-Sn:c;. 1350 13 Krojaške odpadke. volnene, in volneno trikotažo kupuiera. Cankanevo , nabrežie Ribia ulica 8. 2-Sobno Stanovanje 1080-7 \ z vsemi prit k! nami v bl ž ni tramvaja in mesta se odda onemu, k mi preskrbi 1500 I r pro ti dvomesenemu poku in s eurni garanc JO Po nudbe na o?l odd. Ju tra pod »Pri! ka« 1354 21 Klavir, preproge, gramofon, p sain. stroj n vreie, kup mo. Ponudbe na ogl. oid. Jutra pod »Plačamo do bro«. 1337-7 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, kupm takoj. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Lep«. 1310-7 Snežke ali škornj ce za 4 letnega otroka, kup m. Ponudbe ali naslov pust ti pod »Snežke škornj ce< na ogl. odd. Jutra. 1244-7 zanimivosti Dvigalo (Flašencug) za dviganje teže d"> 1 tone kupm Ca!e Miks. LJubl'ana. Šišenska c. 49 132t>-< Srebrne predmete ln srebrne kovance zimenjam za va-'uto Naslov v ogl orid Jutra. 1344 7 Faberl:a Iz avtccmkilizsua V Združenih državah ameriških so se poostrila nosprotstva med civ lnimi in vojaškim oblastvi zaradi vojne proizvodnje. Roosevelt ie je moral nazadnje odločit5 za civilno vodstvo in jc p.dredil vso vo.no proizvodnje Charlesu Wilsonu, razdeMev č o-veškega delovnega kadra pa Paulu Me. Nuttu. Združene države ameriške kažejo zmerom več zanimanja za južnoafriška bogastva, tcda vse bolj kakor za zlato, bi jim zdaj dišrJa mangan in železo, pre Ivsem pa krom. ki so ga pred ven j o izkop a1 i v Južni Afriki okrog 167.000 ton in iz katerega so pridobili od 42 do 48 odstotkov čiste rude. * * * Zanimive podatke čitamo o mastnih p^. čah, ki jih prejemajo voditelji ameriške avtomobilske industrije, ki je zdaj pre-ustrojena ra vojno. Eden ravnateljev, Wil- rar po dogovoru Pcuk v večernih urah al- na že'Jo v np-d^'Jo dopoldne is'te se on 15 do 18: Novi trg 51TT 1325 4 Italijanščine .. __... ,, . _ .... „ 1 nemi: ne, frojiODS&ne Jet.ka v Franciji se šin. Par ški »Oeuvre« se iahko prakt čno na- noglaša, da se tuberkuloza v Franciji silno "' te v treh mesecu širi. Povprečno oboli za to boleznijo 30% Metoda zvrstna Pono prebivalstva. Katulove slavnostj. Italijanska akadami-ia znanosti je za proslavo 20001etnice Kn-tula že izdelala program. Akademiji v Ve-roni in Padui bosta skupno priredili Ka-tulovo proslavo. V Sv • ci letos ne bc:To uvedbi poletnega čara. Zvezni svet je na svoji nedavni sej sklenil, da letos ne bodo uvedi poletnega časa. V utomeljitvi sklepa se omenja, da oziri na mednarodno prometne zv27.e n:so tako nujni kakor so bi'i prej in da je m~d šyicarsk;m' poljedeVi ro"tala preti uvedbi letnega časa močna opozicija. Reven deček podedoval m"liJontk0 premoženje. Pred dobrim m:cecem jo ra r&i PHEMC3 OitVA I. Fagačnik LJUBIC AN A Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Motor Rudge 500 cm SuperspOrt. dirkalno pr praven tud; za navadne vožnje, ugodno mprodaj. Tovirna Zalo-ker Tržaška 40 B 10 Pohištvo 2-sobno stanovanje po m <žnost- v bi žin centra, za 1 febr.. 1 ma rec ali 1. a*5r:l. <š'em P ač im za več me ecev naprej Ponudbe na og' 'Vid Jutra pod »S gu ren plačn k«. 1302 21 a 1000 lir nagrade dam onemu, k mi pre-skrb; 2 sobno stanovanje s pr t ki nam: Naslov v vseh posl. Jutra 13''9 Ti* Pes črno rjav, oetrcdlak^sti f xter er se Je izgubi. Na;d telja pros m. di ga vrne na nnsliv Iv Leskove. LJubljana. Jurčičev trg 1. 1333 27 Angorska mucka se Je zgub la Kdor kaj ve o njej naj pove na nislov kateri Je v odd. Jutra. 1322 27 Ik^ubljenp Moški klobuk zelen kosmat. Je bil izgubljen v nedeljo Pošten najd telj naj ga pr nese prot! debr na-gndi v gost !no Pr r.cel, Po'J.nirka cesta. 1355 28 Opremljeno sebo ^ez dan od~-otn oseb oddam takoj. N'S'ov v vseh posl. Jutra. 1353 2j Nalivno pero znamke Saeuben. drssf span n. 6cni izgub ! 22. ! t. m. Novi trg — Pod-' rožn k Prot: do1^- m-eridi naj se oMa v ogl. odd Jutra. 133C 28 Moško uro 23. Jan t. 1. sem n»-Sel Kr vec Izidor. Ob j Zeleni Jajni 17. 1323 29 Podstrešna seba se odda. Naslov odd. Jutra. Lepo sobo *>osebni vh d. z uporabo ik->pa'n:ce o^Jda-n. K m-! ska c. 23 T, Dpb^ve- peči Gašperčke, n ;n ke raz- T Uslužbenci Ptejinske IcZske z&Z&2?žq v Lftsfc^aisi javljajo, da je danes preminul naš predobri šef, gospod BLAŽ F »Lux« aparat f~es.i'cs si pr n) in Je-d !n- Fervs za 12 oseb. pro-inm. Jugovec clš:c 2-1. 1349 8 m cfsravcik Pokrajinske šolske založbe v Blagega očetovsko skrbnega predstojnika bomo ohranili v trajnem in nepozabnem spominu! LJUBLJANA, dne 26. januarja 1943. Dantkcm umrl posestnik in kernomik Krioger. Pokojnik, ki jo bii sr.mec. jo zapustil dvoje posestev :'n milljcn:ko premoženje. Za svojega univerzalnega d-dičo je postavil vnuka svoie sestre. Deček, k: prodaJ, ^ ze!o za ž;ino mu je podla v naročje pravlj čna ded:šči- ceno Gas:rcno M?r<:ur. na. je 12 let star. stanu jo v Kcpenhagenu ruharjeva 6. 1335 6 in obiskuje Ijudo-ko šolo. Njegovi starš' niso imel" niti pojma, da bo kemomik Knieger njihovegra jilna izbral za svojega univerzalnega dediča. Smrt zaradi cigaicJe. V Vrbi na Bavarskem je neki d slavec čiciil svojo obleko z bcncincm. Med dolc-m si je p ižgai cigareto, toda v tem trenuku je bil ves v plamenih. Mož je dobil tako hude opeki ne. da je v bolnišnici umrl. Izgube ameriških mornarskih čet. Po uradnih "odatk h iz Wa:hing1ona znašajo izgube ameriških mornarokih č;t 21.4°3 mož. Izmed teh jih je 6344 padlo, 11316 ilh pa pogrešaqo. izgube, ki jih je utrpela ameriška mornarica v gornjem š-evilu, ni-£.0 vštete. Brezpo^nost na Danskem narašča. Po rradnem danskem sporočilu je znašalo število brezposelnih decembra lani na Danskem 47.000. V primeri z novembrom jc brezposelnost nara?la za 16 000 Porast brezpo-e"nosti pripsujejo na Danskem pomanjkanju surovin. 2C0 smrtnih žrtev letalskih nrpadov na FraneiJ*o. Po čacop:snih poročil h so angleški letalski napadi na Frnnoijo v piv. i polov ci tega meseca zahtevali med civil- 1 nlm prebivalstvcm 200 smrtnih žrtev. Vitaminizirana margarina v Nemčj Dne 11. januarja je prišla v Nemčiji v pro- j met v taminiz rana margarina. Margorina te vrste te bo prodajala upiav.čencom d: j meseca ma;'a. Moderno pohištvo sr>a'n ce 'n kuh nie zo-net n* zi'og:. O^led vsak d -n od 14 do 15 ure v sVsd^u T>->h'§tVa tvrd-ke Pi'e B- ril* in P-anc Ser«-«? v šiški, c. 95. 1334 12 Samska soba 'epa. iz trdega le=a, 'rmnletna z posteljo, otorrano in prenn™o z^ »ku-nno ceno 4?00 lir na iT~->d?J. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »tl'd: seltve«. 1338 12 Og'ed od 10—2. 1324 23 Pisalni stroj najrajši Un:ten.vood alt I Olivetti, diobr-- ohranjen. kupim Ponudbe na rgi. odd Jutra pod »Unier-j wood«. 1332 25 Zakonca izobražena, mirna in : si-iromna iščett opreni- Za tvrdko ljeno sobo s sou.ix>r bo j kuh nje ali pl na- P> nudbe na ogi. odd. Ju- i tra pod »Zakonca- -■»-o rt*»-» Parcele v nližini -n-ti^ t'1-zoire syi 'S nmi i, •cm ono iir nrula » Pri«Tsw F-sn'«- n» ■ ra-n« Lnhl ina •'IK R«i S . 3 'pnep =t"iini" 1211 -?n Glasbilu Franc Heuffel se sprejemajo vsa pecur-sk3 dela pr: blagaja i»r-k gost Ine (Pgnveci — "ros m. poslužujte sa '"ga naslova 511 30 Nemo klaviaturo vzun-.em v n'Jem ali ku p m. Ponudbe Tka o^l čx1d Jutra I>°d »K av-atura*. 1245 25 Klav. harmoniko 60 basov. 2 regstra. do bro ohranieno kup m „ . , ponud ti z navedbo beno in slamo zn mke ;n cene. Naslov j kupuje Gcspoiar>.ka zve-v ogl. odd. Jutra 173 Ljublj-ma. B!eweso- 1342 26 ra cesta. 29. 1323 33 Pomaranče in suhe g^be prodaji Gorp>dirska zveza Ljub ijana Bie.^esova c 2S. 1327 33 Iz doline solz in trpljenja je odšel k Vsemogočnemu po plačilo, nas pa pustil same, nepozabni soprog, naš ljubi očka, brat, stric in svak, gospod dentist Pogreb nepozabnega očka bo v sredo, dne 27. januarja t. 1. ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Jožefa k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 28. januarja t, 1. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Namesto cvetja na krsto prosimo molite zanj in darujte za siremake. LJUBLJANA, dne 26. januarja 1943. 2alujoči: FANČI, soproga BOGA, ZORA, I RANCI, VERA, MARJAN, otroci in ostalo sorodstvo P. Ci. V>oueuou»t-: 82 Hnmoristi?en roman »Brzojavil sem vašemu stricu kako in knj ter ga poprosil za navodila,« je neusmiljeno nadaljeval njegovo lordstvo. »To ste storili?« je kriknil Sam. Vsa osuplost ga je mahoma minila in se umaknila burnemu dihu krviželjne togote. »S tem hočete reči, da ste se upali... da ste bili tako predrzni... tako nesramni ...« Goltnil je nekajkrat zaporedoma. Kot podjeten mlad človek, ki je imel navado, ponazarjati svojo jezo z odločilnimi dejanji, je lahkomno uprl oči v lorda Tilburyja, obžalujoč, da mu razlika let in telesnih moči ne dovoljuje obračunati z njim po zaslugi. »Po tem takem bi mi radi natvezili...« Znova je goltnil. Misel, da je ta mali mrčes zalezoval Kayino početje in jo žalil s svojimi nizkotnimi podtikanji, se mu je zdela strašna mimo vseh človeških besed. »Obvestil sem vašega strica, da ste se zapletli v skrivno Ijubavno istorijo, in ga vprašal, kako naj ravnam,« je dodal njegovo lordstvo. Kakor nebeško navdahnjenje je ta mah vstal v Samovem spominu prizor, ki ga je bil dva dni pred odhodom iz Newyorka vFel na zadnjem koncu jAraminte'. Mornar zamišljenega obraza, ki je inenda sanjaril o svojcih na kopnem in pozabljal J službeno dolžnost, je bil, ko je šel s polnim vedrom i barve po palubi, slučajno stopil podčastniku na ' aogo. Ko je ta prišel do sape, je zgostil svoje občutke v dve psovki, tako sočni in izdatni, da si Sam ni mogel misliti prikladnejših za počaščenje lorda Tilfcuryja. Trenutek prej še še obžaloval nezadostnost besed. A to niso bile več besede. Bil je besedni dinamit. »...ste!« je zatulil. »In... tudi, da veste!« Mornarji so že od mladega vajeni mirnodušno prenašati take poklone, lord Tilbury pa ni bil tako utrjen. Skočil je, kakor bi ga bili polili s kropom. »Hudobno niče!« je Sam dodal, vračaje se k običajnemu besedišču. Planil je k vratom in jih odprl na stežaj. »Ven iz te hiše!« je kriknil in odločno zamahnil z roko. Če je le kdaj prilika, ko se mora človek dosto-i janstveno vzravnati in z užaljenim glasom vzklik-} niti: »Gospod!« je bila v tem trenutku. Toda lord i Tilbury, ki že vsaj četrt sto let ni pomnil podobnih žalitev, je bil izgubil dar govora. »Ven, yen iz moje hiše!« je s podvojenim gnevom kriknil Sam. »Kaj vra