Poštnina plačana v gotovini. NASE NOVINE POLITJĆNi-GOSPODARSKI I KULTURNI TEDNIK. Ptihaja vsako nedeljo. — Cena : -Naši Novim je na leto 40 D. na polleta 20 D. Oglasi se tudi spremajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 75 par. Za večkrat popust. Rokopisi se nevrnejo. I. Leto 16. štev. Uredništvo i uprava je v Dolnji*Lendavi št. 32. Lastnik lista : KONZORCIJ. Odgovorni urednik i izdajateo : HHRI LEOPOLD ev. p. duhovnik. Dolnja Lendava, 5. septembra 1926. Cena edne številke 1 Dinar PfClkmati£ ic OO« na’' Prekmurc* vu velikaj množi-:pošteno oponašajo, naj ne pišejo’duhovniki ne morejo biti imenii-. ^ ^ *-* ni za nje izjavijo. Naprej so lar-1 laži i naj ne do več tak nesram-! vani za voditele matrik. I ravno VOrilO. mali, se prtili nam, kak nas bo'ni, ka bi nas v „Slovencu" pitali, iz toga razloga njim trba z rok Sedem let duoo se ponašao Prekmursko Ihdstvo obsodilo. j v čidom imeni mi govorimo, ar vzeti civilne matrike^ — Neve-g- Klekl kak vodja i zastopnik No g°sPod Klekl, kaj so vam ste to 29. augusta v Soboti lej-;mo, kaj šč<5 g. Veliki Župan stem ko vidili. Nerazumliva odredba. Ne davno je lendavsko sresko prekmurcov. Sedem let dugo se Povedali Prekmurci v Soboti? Štimao on kak naš odsloboditeo. Povedali so vam, ka vi i g. Sedem let dugo je ne smeo drii- Korošec ne delata prekmurske gi prekmurec do reči priti, kak Politike, zato vaj neščejo poslu-on. — Nova prekmurska stranka Povedali so vam, ka so že | je razpršila Kleklnovo domišlava-z vašim sedemletnim zapela- nje, ar je raztolmačila prekmuM vanJem-povedali 50 vam> kaneš-: com, ka si oni slobodno s svo- čei° k Sloveniji pripadati, ka že- poglavarstvo zapovedalo diihovni-jov pametjov premišiavlejo, ka je z horvatami vkiip biti ino kom, šteri so leta 1919. na to ne kakša boža zapoved’ ka bi svoi° obiast v Čakovci ali pa Va- shrambo vzeli vogrske civilne oni v politiki tisto morali misliti, raždini meti. Povedali so vam, matrike, naj te matrike prekdajo ka g. Klekl misli. ’ ka to želijo, naj se njuva deca sreskomi poglavarstvi na shrambo. Kleklnove „Novine" so novo v državni jezik včijo, ne paj^o tega je vse v rčdi. Civilna politično stranko besno napadale, kranjskoga, ođ šteroga vu živle- |obtast ma pravico prevzeti i ču-zato ar so tisti nove stranke po- 'vedali so vam, kaso oni zaved pisale politične grehe, štere je g. Klekl v sedmih ietaj proti svoje-mi rodi, proti prekmurcom včino. Klekl i njegovi pisačje so ogovarjali nas, ka božne namene, grešno nakanenje mamo, ka si ščenio žepe napuniti. Mismo povedali, ka neščemo za sebe nik-šega dobička, ka niti neščemo Poslanci biti; ka ne delamo za povedati, jeli to, ka duhovniki potomtogo več nedo pisali javno veljavnih matrik, ali pa samo to, ka so duhovniki nesposobni čuvati vogrske civilne matrike, šte-rim so ne mogli za voditele ime-nuvani biti? V- v* Ci g. Vel. Zupan to prvo ščć povedati, to čakamo, ka tč dni nazaj postavi vogrske občinske i okoliške notariuše, štero so z ed-nim tiidi voditelje civilnih matrik bili. Da bodo nadale znovič vodili civilne matrike. I či to pomeni zgornja naredba, to se dii- ne vo- prekmurci, i ne Štajerci ali j matrik ne trbe, ar majo svoje. _: ditelje matrik, zato naj tiidi več ka3 saC onb' pristaše naše prJkmur:1 LLad« zapo": kfih j P0^0^ “ ske stranke i ka mi mamo pra-;vedalo predajo civilnih matrik, mi Al zov kaj J" Pa ta C1^ na °^dS vico v njivom imeni gučati. Po- proti torni nebi meli edne reči|Je v casl .e a 919-odred!la toga J 6 ka bi zea] mela nepretrgane ci- vilne matrike? Zdaj pa je od 12. vedali so vam, ka zaman zape- ne* lavate prekraurce. zaman nabirate j Ali sresko poglavarstvo je! (a ,ete 1919; n rej ni55e podp.se, zaman posi ate svoje jetak pisalo: V sm.slu zadevnega ne isa0 civi|njh matrik itakdo lapce na stajarske gjulejse, to je^a oga g. vel. župana Mar,borske; na teh ? |d znovje osovraženi sebe, nego za hasek prekmursko-; vse samo prazna komedia; veči-,oblast, se imajo zlast, z ozirom d(lhovniki raorali p0magati s sv0. ga lustva. Imenuvali so nas za;na lustva je ne za vami, zato ne-; na določila (?) § 9. vgrskega za- - j matrikami! __ q pa Ve!< krive proroke, za vkanjiivalce; i mi smo vse to prenašali, naj moremo lustvo odsloboditi od škod bve politike Kleklnove stranke. Kleklnove „Novine" so lagale, mate pravice vu imeni prekmur- konskega člana 33. iz leta 1894. ž g .Qv odlćd5OV cov gučati! ----°+i *....A —<------—i« Gospod Klekl, jeli ste čuli glas prekmurcov v glavnom mesti Prekmurja? Zato si ne mislite ka mi ne gučimo v imeni prek- več, ka je vola i žela prekmur- murskoga lustva, ka je liidstvo ne za nami, nego za njimi. Lagali 80 P° svojih domačih i po kranjskih cajtingaj, ka praj lustvo neš-čc to, ka mi glasimo, ka praj žele na vekiveke pri Sloveniji ostati. cov tisto, ka vi Crensovci, ništer-nim pobožnim dolincom v glavo zabijete. Prekmurje to so ne samo Črensovci, nego ešče kakših 170 drugih vesnic tiidi. Vsi majo pravico odločiti v Prekmurji, pa Telkokrat so to laž ponavlali, ka | ne samo 100 dolincov. Mi se vii-so jo na slednje sami za istino parno, ka ste to v Soboti spoz-rzali. Ali zaman je bilo vse. Lii-; nali i se več ne bodete v svojih sj(0 je čedno bilo i ne se dalo! „Novinaj" tak gizdavo zvišavali, °^t1, _ i ka ste vi voditeo i zastopnik prek- Na zadnje so na teliko prev-1 murcov. Viipamo se, ka te po-ze ni drznj postanoli, ka so raz-; tomtoga bole ponizno pisali v gasii velike gjiileše v Murskoj svojih „Novinaj" i svojimpoma-0 o i i v Creskovcih, gdje se gačom tiidi date navuk, naj se prenesti v urad sreskega pogla- ^‘ p^ka dUhoVniki nem- varstva in tu shraniti vse civilne .. .. ... , .i .. ... , v. reio čuvati matrik, ar so num ne matrike, ki se nahaiaio v područiu .... . .. .. .. ,, ’ , . . 'mogli biti vodje, ah ar bi njim sreza . Tu se to pravi, kaseci-i. f . .. . . . . ; ’ e to tovajje vkradnoh, zakaj pa v,lne matrike z«o morajo pre-j (e na kond odrtdbeeto dost4v|a. nest, na sresko poglavarstvo ar j jTuuradn0 se bodo od sedaj na. tak določuje deveti paragraf vo- prej v slučajih potrebe izdajali grskoge matričnoga zakona. Kak jZpjsj jn različni podatki iz rise pa glasi te paragraf? Etak: matrjk“. Od šteroga časa „Duhovnik ne more biti imenii-:se j30do izdajali tei izpisi i po-van za matričnega voditela". Tak;datki? Gotovo od L oktobra tč paragraf nema določil, nego jg95. ieja> ar stem dnevom se samo edno ooločilo. I to določilo ja valalo za vogrski orsag, gde so meh civilne matrike. Ali v Jugoslaviji nemajo civilnih matričnih voditelov. Sto pa te naj tii vodi matrike? Do zdaj so je duhovniki vodili. Zdaj pa Veliki Župan Mariborske oblasti to pravi, ka začnejo civilne matrike. Kaj pa od 12. augusta 1919. leta? Što pa bo od toga časa davao izpise i podatke? To bi trbelo v odredbi pojasniti. — Nerazumlivo je tiidi to, ka je po toj odredbi že eden mesec mino, pa je sresko poglavarstvo ešče itak ne poslalo po civilne pod sebe spravlajo Prekmurje. Kaj matrike. Sodnija i drugi uradi pa'80 P a bili Slovenci, gda so pod ravno tak prosijo od dtiRovnikovA^ba spravili Medžimurje? I tii matrične podatke, kak prle. Ali'Je “e t4 velikanska razlika, ka so so se gospodje na sreskom po-; pripSdaHi pa s0 je proti Djjhovoj glavarstvi zbojall, kam denejo te : voli id prikapčili; prekmurci pa po vnoge velike knige? Ali je gospod velikoj večini želejo k hrvatskoj Veliki Župan ešče ne poslao no- oblati pripadati, pa njim g. Klekl vih uradnikov, šteri znajo vogrski ! nje80V' politični pajdašje toga i šteri do znali civilne matrike 00Pfistiii- ^Jl yse zaman, ludstvo se je prebudilo i samo nticati? — Radovedno čakamo v tom pogledi nadalnje odredbe. se je ne skazao za brata, ; zato prekmurci stopijo k torni drii-'ir » igomi brati i vtipajo se, ka de te Međzimurje. j tak postupao ž njimi kak brat i ne zatiralec. — Gda so v Belgradi kovali zakon o razdelbi države, je hor-vacki narod ne bio poleg. To so Slovenci izrabili ino so horvacko Medžimurje pograbili i k mari-: borskoj oblasti prikapčili. I te je i vse tiho bilo. Denčšnji glasni kor-težje za slovensko Prekmurje so tiho bili, kak ribe vu vodi. Za medžimurske borvate se nišče ne oglaso. — Te krivice je nišče ne žteo v pamet vzeti. — Gde so pif te bili Slovenci, šteri zdaj tak larmajo za »slovensko« Prekmurje? I gde je bio gospod gori! Stani iz grešnega društva, iz grešne navade, iz grešnega spanja. Da po sredi povodni razudnosti si ohraniš nedolžnosti moreš se držati Jezuša. Či se Je-zuša držiš si srečen. Mrtev mladenec ne bi bil oživljen, či se z Jezušom nej sre-čao. Tiidi ti mladina ne boš srečna, či se križanoga Jezuša ogneš. S križa nam upravi Jezus: „Či ščeš, mladina v živ-lenje idti i srečna biti,spolnuj zapovedi." Srečna si mladina, če si nedolžna, i se za Jezuša držiš. Kak k naimskemu šče odločiti svojo usodo. Te prvi l mladeniči, prišeo bo tiidi Jezus tiidi Nedelja po risala j petnajsta. stani »Mladenec, velim tebi, gori (Liikač v VII. tali). Na hitroma teče vreme. Že se bliža jesen. Cvetlice so že redke. Vse nas spominja na našo minljivost, smrt. Pa tiidi gnjesnji evangelium s prelepovpri-likov o naimskem mladeniči nas opomina na smrt. Ne vejmo, ali si je te mladenec sam bio kriv prerane smrti ali ne ? Go-Klekl, šteri telikokrat naprej nosi j tovo pa je, da si zdaj mladina mnogo-svojo borbo za pravico? Zakaj se krat sama nakoplje nesrečo, svoje zdravje je ne zavzeo za pravice horva- zapravi. Kaj naj stori toraj mladina? tov? Zakaj je ne spevao tak mile; Da bo mladina srečna joj trebene-viže za materin jezik horvacke | dolžnosti. Pa jo denok vsaki nastavlje decč, kak zdaj to dela za prek-; v vsakem kotu, tako satan svoje mreže murske? Ali so medžimurci ne razgrinja vsešeron: doma, na nji vaj, na k tebi po tvojo diišo, da nas bodo na cintor odnesli i či ne oživeš, pa tvojo diišo odnese v nebesa. horvatje, ali so Slovenci, so se gda izjavili za Slovence? Zakaj ste je pa te k Sloveniji prikapčili? Ali so oni to želeli ? Či bi želeli, te bi Slovenci meli pravico je k sebi prikapčili. Ar medžimurci so slobodni liidje i majo pravico sami odločiti, kam ščejo spadati, jeli k horvatom ali k slovencorn. Slovenci zdaj ogovarjajo hor-vate, ka so prej imperijalisti, ka lovi, na plesi, na deli. Nesrečni so, ar si nakopajo mnogo skrbij, tožbe, jokanje, beteg, smrt, pogublenje. Či pa mladina Ohrani nedolžnost, je srečna, vesela, zdrava. — David kral je bio čisti i nedožen je bio srečen i od vsej sposto-san; ko je pa postao prešestnik je bio nesrečen, od neprijatelov priganjen. Zato krščanska mladina ohrani si nedolžnost Novo šolsko leto. Začnolo se je novo šolsko leto, znova se je začnola skrb starišov, na ednoj strani z radostjov dajo v šolo svojo deco, ali jlna driigoj strani z bojaznostjov. Z radostjov zato, ar je veseli, da de njigova deca nikaj znala, da se navči čteti, pisati, računati i ešče druge stvari štere do deci na hasek, gda gori-zraste. Z bojaznvstjov zato, ar se bojijo, da šola vostrebi z mali, gin-gavi srcov ljubezen do cerkvi, ljubezen do vere. To ljubezen so sta-rišje, ona draga mati vcepili v de tinsko srce i radi bi bili, veselili bi se, či bi ta ljubezen v šoli vek-ša rasla i dopunila bi se. Da se bojijo za svojo deco na to majo zrok. Ar to vsi vidimo, da je dnes šola ne tista, kak je pa prle bila. Prle je vsako v’enje vkiiper bilo prikapčeno z krščanskim navukom. Dnes so vučitelje proti torni. Pa šola de samo tak ta prava i istinska vzgojitelka, či z cerkvami vkii-per dela, či vučitel i duhovnik eden driigomi pomagata, ar sta oba dva na to pozvaniva, naj ti- svestne kotrige svojoj domovini i kršćanskoj materi cerkvi. Či de šola i cerkev vkiiperde-lala, samo tak se lejko spravi dobrota i zadovolnost prebivalcom države. Naj vsaki vučitelj i vučite-lica na kršćanskom temelji stoji, naj poštflje odredbe tiste cerkvi, k šteroj spada, naj pravi krščanski žitek žive, naj ne krši krščansko mo alnost, ar samo tak i stem pokaže da Ijiibi tisto deco, štera je na njega zaviipana. I či se okoli zglednemo, ravno se vse nasprotno godi. Dosta vučitelov je velki nasprotnik cerkvam, nasprotnik duhovnikom i obdrugim pa svojim žitkom lagojo peldo kaže maloj deci razčemeri roditele, ar bi oni to čakali, naj se deca dobro navči v šoli i ne lagoje dela. Vučitelje jeli morete previditi, da je vaš poklic preveč lepi i te poklic to prosi, to zahteva od vas, naj vi ne samo državi, nego cerkvi tildi gojite tiste male srca, štera so na vas zaviipane. V cerkvi, v diihovnikaj ne gledajte vsigdar svoje nasprotnike, nego svoje pomagače, oni so ne vaši napriatelje, nego samo z gorečov Ijiibeznostjov ljubijo svojo cerkev, svoje farnike i malo deco. Či večkrat to vidite, da so proti vašoj voli, to samo zato, da so straj za tisto deco, štera je na vučitele zaviipana, da večkrat vidijo tiste vaše dela, štera so ne na hasek, nego na kvar šoli, včenje i deci. Prekmursko ljudstvo je vsigdar preveč verno bilo i je zdaj tiigi, evangeličanci ravno tak, kak katoličane!, ljubilo je svojo cerkev, svojo vero i svoje duhovnike i ljubilo je svoje verske šole. Vučiteljo so zdaj od države plačani, same kak kantorje spunjavajo cerkveno službo. Zato pa naše ljudstvo zah- ste male, gingave rožice polevata, i teva od vučitelov naj deco v krš-i vsigdar boš srečna. Tako Jezus opo- njihova srca obdelavata, ar do tćjčanskom duhi včijo i gojijo, ar sa-minja vas: Mladenec, velim tebi, stani Imale rožice samo tak dobre i ne-1 ma tak dosegnejo svoj cii. Či vas Podlistek. Siroče. Vil. Pri bereši. trla njegova želja po materi. Idnok, da Dober sluga ga je najšeo na podi so zdaj proti njemi šli. Rad bi odbežao, staroga bereša ne bilo doma je skrivo- ežečega. Vzeo ga je i ga je položo nal , pa je nogam ne mogao zapovedati. I pbsteo. Jančiji se je posploj na glas se- 'oba se že jako približavijeta . . . Janči njalo. Se zmešano je gučao, tak, ka se i je čiito da ga gledata, zato jiva je on jspoznanij dver, kje kak je mislo.damo- je že stari Miška bojao da bo mro. i ne viipao. ma gor odišeo v grad. Po stubaj je bežao i nahitroma prišeo do tistaj njemi j re tam biti tista štero išče. Nikak je ravnok voprišeo na dveri i on je med njim v hiši skočo. Dva sta stala pri jao se je, da pa pride vkiiper s tistim i posteli: lepa gospa, i čemeren gospod. Janči je ostao pri bereši i si je več ne mislo na to, da še pride v grad. Bo- gospodom ... Na srečo, da je Janči tak spadno, ka se mu je nikaj težkoga ne zgodilo. 2—3 dni ležao, pa pomali plantao ... Tak na tihem sb živeli. Stari Miška se je ne pritožovaona Jančija, je dober dečkec bio i zato ga je tiidi ljubo, Samo Janči je začao ne-miroven biti. Nikaj ga je bantivalo . . . Želeo je si po novi materi, da bi le samo vido. Stari Miška so ga posploj opominali, naj si že idnok z glave zbije, da je to ne njegova mati. No Janči se temu nej mogeo odpovedati, vej ga je samo Marija pripeiala do nje. Med tem je pa različne vesti čuo iz grada. Miška so njemi pravili, da je Gospa je zdaj dosta bole bleda bila,ka inda; Gospod pa se je bole čemeren Vido. — — Umro je! — je zdehnola lepa gospa i je omedlevna spadnoia v na-roče svojega moža, ki jo je držao i skuznimi očmi trostao. — Naj se zgodi božja volja! — Bog je nama dete vzeo, a tebi, mila, te je nezaj prineseo! Tak dabi pomoč iskao je gospod gledao po hiši, ko je idnok samo ova-rao pri dveraj stati Jančija. Od njegovega pogleda se je Janči tak zasagao, ka je včasik vo odbežao. Gospod je zapstonj kričao za njimo, on je samo Pa Bog je imeb skrb na svojega Bog moj! vej je pa to on! — je sina. Za eden tjeden je bolši postao i! zaklicala gospa — sinček, ti si to? — v driigem tjedni je že hodo po hiši.; i k njemi je štela bežati, či ne bi pred Med tema dvema tjednoma se je dosta njo stopo stari bereš, Miška. sin jako betežen i kak se vidi.da merje.1 bezao i bežao. Da je ves prestrašen pri-Janči se je bojao, da pa pride pred tis- bežao v hišo bereša je vkup spadno i tega gospoda, pa to bojazlivost je po- je omedlo. zgodilo v gradi, ka so Miška vsigdar povedali malimo Jančiji. Z velikov pompom so pokopali maloga mrtveca. Milostiva gospa so ne bili na sprevodi, ar so od žalosti zbe-težali. Zdaj mož den i noč stoji pri posteli milostive gospe i jim dvori, tak da se prle nigdar ne bi srdila. I zdaj — nadeljuje delo Miška — Odpiiščenje prosim, da je te dečkec tii, jas sam njemu dovolo.......... znajo milostiva gospa, je betežen bio, pa mu je potrebno malo friškega zraka. No Miška! kak je prišeo te dečkec k vam — ga je pitao gospodar grada. — Hat znajo samo tak . . vej je pa to moje dete. Pa to je vaše dete ? pita ga gospa- niSče ne hod, po BST-lS £ ideš vo. Špilaj se, ’ _ roče, pa sam ga zeo za svojego sina, drči, to bi ti pomagalo zdravje. Tak je pa viipao gledati v oči gospb- Janči vsakdnevni gbst postao piingrati. | darja, ar se je bojao, ka do kaj proti I či je koga vido idti po pUngrati se je' temu meli. Kak se je tiidi zgodilo, ar vsigdar skrilo, da naj ne bi bilo nikomi | na poti. Samo idnok se je ne skruo. za njjm) pa je 0gi nej mogeo vzeti iz Stao je, da bi njemi noge odrevenile i lepe g0spe) j je tak tam stao, či bi H se ne mogeo genoti, da je ovarao, ka ga pribili, se lepa gospa šečejo svojim možom i — Dalje. pri včenje ne vodi krščanska ljubezen, tak je vaše delo nikaj ne vredno, tak ste ne vučitelje, nego samo meštri, ki po šabloni včinite svoje delo. Začnolo se je novo šolsko leto, čakamo od prekmurskega vučitel-stva krčansko delo. Čakamo od vas posliinite prošnjo roditelov i z do-brov peldov te naprejhodili i nete več po tisti potaj hodili, kak prle. Duhovniki vas pa čakajo, da te ž njimi vkiiperdelali za dobrobit pri-^°čega prebivalstva. Čakamo i naj se ne vkanimo. Politični glasi. Žbližanje Vogrske i Jugoslavije. Preminoči keden so v Buda-Pešti svetek držali na spomenek bitke pri Mohači z torki. Upravi-teo Vogrskoga orsaga, Horthy je v svojem govori pravo, da nas je globoko nasprotsvo delilo od dobroga priatela, šterim smo se 400 let bojiivali na jiigi Vogrske proti Torkom, ali verjem i viipani se, da se pomali povrne staro pria-telstvo i sporazum med obema narodoma. Vogrski listi pišejo, da je to prvi stopoj Vogrske orientacije k Jugoslaviji. za novo oblast bilo i niti je ne dalo ovak na svetlo dan i vsem ver- našega vsagdanjega daj nam de-gučati govornikom, šteri so po toj vel-; nem kerščenikom vu zdušno po- nes; odpusti nam duge naše, kak koj blamaži tak odkorili z M. Sobote, slušanje, a duhovnem pastirom i mi odpuščamo dužnikom na-kak zavel. Ja tak je, gospodje kleri-jvu marlivo nazveščanje serdčno šem; i ne vpeljaj nas vu skuša-kalci so pozabili na to, da je Prekmurje (srčno) preporučen, z trudom i vanje; neg oslobodi nas od zla ne Kranjsko. ; Ijiiblenum skerbjum P. (očo) Jii- (hiidoga). Amen.“ Narodna skupščina. Narodna j raja Muliti T. I. (Tovaruštva „Zdrava Maria, milosti puna, skupščina sevkiiper pozove,kak anketni jezušvvaga) mešnika, misionari- Gospon je z Tobum, blagoslovlena i davčni odbor skončata svoje delo. Tak nša apostolskoga obnašan i ovde si Ti med ženami, i blagoslovlen približno i-ga oktobra začne narodna na kratkem siožen“. je sad vutrobe Tvoje, Jezuš. Sveta skupščina delati. Zakaj sam prineso te dugi Mana, Mati božja, moli za nas Velika nesreča v Budapešti. naslov v celosti? Ar že sam te grešnike vezda (zdaj) i na vure V Budapešti so edno velko poslopje zidali, gde se je strašna nesreča zgodila. Eden deo zida se je poriišo i več tam zaposlenih delavcev je pod sebe pokopao. Med temi je sedem mrtvecev i deset težko branjeni. naslov vsaki prekmurec bole razmi smerti naše Amen“. kak na pr. na našo deco prisi-: Zdaj pa naprej pozovite svojo Ijen ljubljanski katekizmuš, to je šolsko deco, naj vam zmolijo knigo, štera bi vsakojački razum- edno i drugo molitev tak, kak liva mogla biti. To je naš jezik! všoli morejo moliti, kranjski, pa Ki je to knjigo pisao, je nam mi povejte, štero razmite bole, Bukev jo je osmrtila. Jera Bole več, kak rod, brat nam je. Pro- starohorvatsko ali kranjsko, posestnica iz Mejah je svojim možom simo naše kranjske orientirane j Desetere bože zapovedi so se prapot šla žet na rob ioga. Tam so pa gospode, naj nam prinesejo kaj 1742. leta horvatski tak glasile: bukvi podirali i edna bukev je na žen- j80 let staroga iz svoje bogate „1. Ja sem Gospon Bog tvoj: sko spadnola i tam na mesti jo pred kniževnosti, ka mo bole razmili, nemaj tugjeh (tiijih) Bogov pred očmi moža osmrtiia. kak te horvatski katekizmuš. menom. Kačji pik. Mate Lubič kmet pri Toga mnenja sam, da je naš 2. Ne primi imena Gospona Mostad je v logi drva seko i ednokga jezik, ar jih je celo malo bilo Boga tvojega za vman vu tvoja je samo edna kača v oči piknola. Siro- med našimi očaki, ki bi knige | vusta. mak je včasi oslepno i za par dni pa pisali, sto i sto let skoro spao, 3. Spomnni se da svetke svetiš. med velkimi mantrami mro. jako pomali se je razvijao, Ta Smrt pod vlakom, v bližini Pre- stara kniga me vči, da so pred valj je povozo vlak 84 letnbga gostilni-1200 letami naši očaki ne samo čara Štefana. Starček je gluhi bib i kre pod horvatsko piišpekijo slišili, proge se je sprehajao i ne je čilo, gda nego so tudi horvatski gučali. Za se je vlak približao i tak se je nesreča kranjce Samo to ostane, da Smo zgodila. Starček je tam namesti podvla- !se eŠČe tistoga Časa VSK horvati, kom mro. prekmurci, štajarci, kranjči celo 4. Poštuj otca i mater. 5. Ne vmori. 6. Ne praznuj. 7. Ne kradni. 8. Ne govori krivoga svedo-čanstva suprot (proti) bližnjemu tvojemu. 9. Ne poželi žene bližnjega V Dolnji Lendavi v kavarni »Ho- : dobro razmili. S tem šče pa ne- tvojega, tel« je od čemerov že pijan Kleklinov majo juša na to, da bi nas, proti: 10. Ne poželji blaga, ni marhe gospodek začno šimpfati magyare i hor- našoj voli, pod svojo oblast ko- nikakove bližnjega tvojega. Revolucija v Španiji. Ništerni listi pišejo, da so z Gjibraltara takši glasi prišli, da je^ate ter kričati’ Pa 80 8a včasik ^pali. -v Španiji nova revolucija vovda-!bodil1 1 80 ga posteno vodja!l' tak ka _ Pomali, gospoda! Ci smo dnes rila. Zveza telefona i telegrata z ......'.................. Spanijov je ukinjena že dva dni. Devolucijo vpiaški oficirje vodijo, ^ei‘i so ne zadovolni z zdajšnjov c'ktaturov. V celom orsagi vre i Velko je nezadovolstvo. Domača politika. Kral i kralica sta se odpelala v Dalmacijo, gde obiščeta prestolonaslednika Petra, ki je betežen. sam ne znao, kak je prišeo na cesto.' v jeziki kaj bliže k vašemi, kak Pravijo tudi, da je bio bit? — !k horvatskomi kniževnom jeziki, V pismenoj slovenščini: 1. Veruj v enega samega Boga. 2. Ne imenuj po nemarnem božjega imena. ---------------------------------- t0 je novejšj vpliv. x0 je nei 3. Posvečuj praznik. Rnnmini X\7HI Tikša čuda. Vaš kniževni jezik je: 4. Spoštuj očeta in mater, da ^ 1 zraseo iz jezika, šteroga govori Toš dolgo živel in ti bo dobro Sto leti a. : slovenski narod, zato vas pa razmi na zemlji. : vaš narod. Horvatski kniževni je- i 5. Ne ubijaj. Videlo se je gospodom okoli zik je pa bole umetni napravlen 6. Ne prešeštuj „Novin“, da bi v dokaz razločka! i prisiljen, zato ga pa ne razmijo ^ ' med prekmurščinov i horvatskim dobro na pr. medjimurci zato že-jezikom prinesli v svojem tedniki lejo predgo v svojem domačem ------ -----, ... ---- nam vsem znano molitev: Po- jeziki. c-iuna Davidovič velke shode drži!zdravlena bojdi kralica" v prek- Od prekmurskega ludstvatudi . Bosni i Hercegovini i razgovar- murskom, pismenom slovenskom'znate, gospodje okoli „Novin“, ^ si z muslimani. Pašič se pri thavlja, da v kratkom časi domo pismenom horvatskom jeziki. da hrepenje za svojov rečjov, Da se pogasi plamen njihove ar težko razmi slovenske duhovnike. Pripomnim, da v Ljubljani i Maribori — preci merodajni krogi — prekmurske diihovnike nemajo za slovenske. Že v meseci augusti Ta knjiga je horvatski kate- mamo na to dva dokaza. Dobro-kizmuš, štampani vu starom vo- ga hipa sta prišli! Srčna hvala! grško m pravopisi v Zagrebi 1742. j Od „Novin“ znamo, da so leta, ma dva zvezka i više, kak’ vsigdar za katoličansko vero strah, Mešča j 1600 stranov. Citirao bom jo gda se v škepcah slovenska ludska v t V*3 šola v D* LenđavL v denešnjem slovenskom pra- stranka (S. L. S.). V stiskah so v Do!. Lendavsko] meščansko] šoli se VOpisi. ^cenje samo v drugom razredi začne, Naslov te knjige je: „Posel ^ Prvom samo te da pride tretja moč; | apostolski44 VU navuku kerŠČan-v dVn' razred ie 24 učencov vpisano:skom postavlen, z oblastjum, vo- kSiTi . ■ . |1ium i darežlivostjum presvetloga vjuspuud, u sc vam ne vno- Aueus+n on s ^ ,V Soboti- i prepoštuvanoga gospodina Ju-: ža, še poslušajte! Kak sopamo-shod 30 klerikalci Taia Branjugh, z božjum i apo-:lili 1742.-leta? Ka pravi moja div. m. Soboti, na sterom so štolskoga stola miloščum biskupa! stara kniga? Čiijte! P^de i da prevzeme predsedništvo I itak ne naravne lubezni do vse-^ade. Petrovič Nastaz nameni na- !ga, ka je kranjsko ali štajarsko, aj notristopiti v radikalno stran- dobro dojde edna 184 leta stara Tj.1 Podpirati Pašičov cil, da bi kniga, štero sam med starim bla-jJ 0n Prišo nazaj na kormilo gom najšeo. GLASI. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. 9. Ne želi svojega bližnjega žene. 10. Ne želi svojega bližoj, blaga. Ne štimam, da bi potrebno bilo kakše razlaganje. Starohor-vatski tekst je nam prekmurcom vsakojački bole razumlivi, kak kranjsko-slovenski. Prevelika lu-bezen do vsega kranjsko šta-jarskoga je tak ne kaj naravnoga, ka bi se samo po sebi razmilo. Umetni je te plamen. Dokeč nam ne dokežejo, da je kranjsko-slovenski jezik v XVIII. stoletji ešče bole razumlivi bio nam, kak horvatski, nemajo juša za odpadnike niti tiste ki so se naveličali kranj-nam na pogled prinesle, kak mo-1 skoga gospodstva i bolše brate limo mi, kak kranjci, kak hor-:iščejo pri horvatah. vati, naj bi nas prestrašile. Škoda, da smo ne saglivi! Gospoda, či se vam ne vno Protežirati ščelo, da bi se naj Prek-urje ne k Hrvatom prikapčilo. Ali pro-8 se njim je ne posrečo, voditelji sa- tth so zagrebečkoga, kraljevske svetlosti tolnačnika, po Orsageh Horvath-skom, Slovenskom i Dalmatinskom Naših kranjsko-slovenskih „bratov" smo že do guta siti. Teh sedem let je več, kak preveč, bilo za nas. Tudi mi pravimo, kak je liidstvo pravilo pri pokopi protestirali, ah ljudstvo je pa vse banske časti namestnika i t. d. zadnjega celjskoga grofa, Ulrika, „Oteč naš, ki si na nebeseh!: šteri je telko intrigirao (rovao) Sveti se ime tvoje: pridi kra- proti zaslužnim križarkim vojvo-Ijestvo tvoje, budi volja tvoja, kak. dom, Hunyadi-jom: Dnes i nig-na nebu, tak i na zemlje. Kruha dar več! Niti v bližino nej! Nej smo šli v Soboto na Korošec — Kleklnov shod. Niti v bližino smo ne šli, da nebi se mogla rečti, da smo mi kaj proti delali. Zato nemremo dolispisati driigo, kak tisto kaj smo čiili. V Bogojino je prišeo glas, ka so prej Goričanci razbili cejli gyu-leš. Bilo je štirikrat telko nasprotnikov autonomije. Vsi Goričanci, — pa samo par sto Kleklinovi Markov. Pa so jih z bikovnico ribali. * V Gančani pravijo, ka je bilo dosta liidi, ali večina je proti au tonomiji bila. Tak so kričali »Živio Hrvatska! Živio Prekmurje! Abcug Klekl!« — da Korošec niti do rejči ne prišeo! * Bratončare je sreo eden na pouti, ka so šli domou veselo smeječ se, pa so se razgovarjali med sebom: — »Tak trebej Klek-lini! Zda je vido sam, kak radi majo Goričanci njegovo autonomijo, barem nede nas gnjavo več v Novinaj!« * Eden z biciklinom se pelao iz Sobote ravno v tistom časi kak je gyiileš bio, pa so ga v Tešanovci pitali, ka je v Soboti? — »Vsi soldacje pa žandari stojijo gotovi branili Korošca pa Kleklina. Ali liistvo tak kričij »Abzug Klekl!«, da niti oni ne idejo v bližino! Tam de dnes ešče velka nevola!« Dekložavcar je tiidi povedao: »Vse za badavo Klekl nemre že dale naprej! V Soboti je mogeo to videti on sam. Zato pa je se tak žalostno odpeljal v Crenšovce, ka nikan nej gledao, samo gori v liitt.« * Iz Tornišča so se tiidi pelali glavni korifeji autonomije z »ha-kerom* v Soboto. Ali so že poldne prišli domo i či je jih što pitao kak je bilo v Soboti? — vse rdeči od čemera so odgovorili: — »ka nas pitaš? Lejko bi sam šo ta, pa bi te znao!« * Tou se tiidi govori, da je Korošec v Črenšovci sam se pritožo, da v Soboti nej prišeo do rej 'i, tak dosta so proti njemi kričali. * Eden prinese novico, da so ednoga žandar j e zaprli, ar je kričao na gyiileši Kleklini, da njeni jezik vbztrga, či de dale gučao za autonomijo i Slovenijo. * Pravijo, da so šteli v Beltinci Korošca i Kleklina svečno čakati, ali kak so čiili glas iz Sobote, vsi so odišli domou pa so si zamotali notri zastave. Samo je Škafar včni pozabo svoje. No pa prava prek- mi Prekmurci podkorili autonomiji i glizdaj zgorij iz cejla. A živilo, srečno i veselo bo naše prekmurje v edinstvi države i — ako potrebno pod novov oblastjov! Veliki župan mariborske oblasti. E. br. 1461-16. murca g. Ostreč i g. Klepec, ki sta sicer sama ne tii rojena, — ali imata v Prekmurji narejene mi-lione. * Takše glase smo čiili i iz toga sledi, ka je pozvono g. Klekl z velikim harangiranjem za svoj autonomistički gyiile še demoštracijo ali je se tam demostriralo proti njemi, proti Slovenski autonomiji i za novo oblast, — za »Hrvatsko oblast« — kak on to veli! Či smet se seje, blamaža se žeje. Da smo opitovali, ar smo držali za mogoče, da je v Črenčovci i lepše šlo i je dobo v svojem v si g. Klekl nikši mali troušt. Smo čiili: — * da so se jako paščili ta vsi duhovniki iz Beltinec, Tornišča, Polane i Hotize. Ali to samo prišleki Vode Broj 29.080-lV ar domačinski duhovniki so pa vsi odišli v Bogojino. Prišleki delajo za svoje Slovensko autonomijo, ar njim trbe to, ne pa nam Prek-murcom. * Torjanski g. kaplan je na dveh kolaj pelao se z svojim pejvačkim korom v Črenčovce, da spevlejo tam muškarcem. * Ali moške pa nej so najšli, ar so samo stare babe i mlade dekličke bile na shodi. Te so pa spejvali tem, ki so to mirno poslušali. * Eden drugi pa trdi, da je med množino ženske i dekle vido eden mali kup moškarcov tiidi. Driigi pa trdi, da to ne ne so bili domačini, nego lotmerčani i dobroniški »madjarski bogataši«, za volo šterih je svoječasno interpelacijo stavo g. Klekl na agr. ministra, da naj njim ne da zemljo, — kak so pa tou tej zvedili, te je jih zmero g. Klekl tak, ta njim prneseo dovoljenje, da si lejko pašnjek razmerijo. Zdaj pa siromaki jočejo, da nedo meli gde pasti i zato oni nej so šlinagyii-leš v Črenčovce. * V Črenčovci pravijo, da so ženske mirno poslušale govore i je tak prišeo nej samo g. Korošec do rejči, nego tiidi g, Jerič. * Li nej je bio zadovoljen torjanski nadučitelj z uspehom i — kak se pravi — doma med stej-nami svojega stanovanja se čemeri i žalosti, da se je na tak grobi-janski način dao ta za »Nčpuj-sagovo« autonomijo. Zdaj že on sam tiidi pravi, da svojo deco v hrvatsko srednjo šolo pošle. * To pak vidimo iz vsega toga. Do temao se čiilo »Gori za autonomijo!« Zdaj se čuje »Gonj autonomija!« Gorij — gorij, ar smo Maribor, 16. Vlil. 1926. Nabava plemenskih govedina-kazilo centralnega kredita. Vsem sreskim poglavarjem in vsem okrajnim zastopom in vsem uredništvom mariborske oblasti, izvzemši sreza M. S., D. L., Čak., Prelog, Šmarje, Celje in Konjice in dot. okr. zast. Začetkom oktobra t. 1. namerava razdeliti nekaj čistokrvnih originalnih bikov marijedvorske pasme na triletno nego in vporabo. Biki se bodo porazdelili popolnoma brezplačno ob pogojih ki so predpisani v tozadnevnem pravilniku ministarstva za kmetijstvo in z dne 6. julija 2926. (Glej uradni list štev. 72-316 z dne 9. avgusta 1926). Kod prošnjaki pridejo vpoštev: Državne in samoupravne kmet. ustanove (šole), okrajni zastopi občine in kmetijske, mlekarske in stočarske zadruge. Zadnje naš ete korporacije lahko oddajo prejetega bika privatnemu rejcu ob istih pogojih, vendar ostanejo na-pram državi sami odgovorni. Vsak reflektant mora vložiti pravilno kolekovano prošnjo v kateri izjavla da hoče izpolniti sve pogoje pravilnika. Prošnji mora priložiti reverz na predpisanem obrazcu (glej priloga). Privatni prošnjaki se obrnejo na občinski urad ki odloča o prošnji. V slučaju ugodne rešitve take privatne prošnje od strani občine, mora taista v svojem lastnem imenu predložiti pravilno prošnjo, naslovljeno na velikega župana mariborske oblasti pri postojnem sreskom poglavarju. Najkasneje dne 5. septembra moraju biti vse prošnje pri sreskom poglavarju. Ne pozneje došle vloge se nikakor ne more ozirati. Opozorjam, da se bode z ozirom na raspoložliva pičla sredstva vpošte-vala samo one sreze, kjer se bodo tudi lokalni faktorji s primernimi sredstvi nabave udeležili. Kjer so pa okrajni zastopi, bogatejše občine in t. d. svoje sodelovanje iz katerihkoli razlogov odrekli, tam tiidi nima pomena predlagati prošnje za dršavne bike. Vsak, kdor želi drž. bika mora izpolniti sledeče pogoje: 1. Imeti mora primeren hlev. 2. Imeti mora osebo, ki zna z bikom pravilno ravnati. 3. Imeti mora zadostno in dobro krmo. 4. Imeti mora tekališče za bika. 5. Za slučaj obolenja mora takoj na svoje stroške poklicati živinozdravnika. 6. dopustiti mora na ozdroga bika v to pristojnim organom. 7. Bika mora spuščati na vse oko-ličke krave, vendar nikoli več ko enkrat na dan. Skočnimo mu določi okrajni zastop ali občina. Mesec dni po skoku ima lastnik krave pravico na en brezplačni naknadni skok. 8. Če postane bik v prvem ali v drugem letu negodovanja po krivdi oskrbnika za pleme nesposoben, ali pa če ga kdo ukrade, mora oskrbnik državi škodo povrniti. V prvom leti plača polno ceno bika, v drugem letu pa polovico. 9. Voditi mora ves čas skočni zapisnik. Dolžan je pa tudi ugotoviti ple-menilni uspeh. Skočni zapisn'k z vsemi podatki podatki mora predložiti vsako leto na vpogled sreskom poglavarju, ki ga predloži velikemu županu. Zastopnik velikega župana Dverni savetnik: Dr. Stare s. r. OGLAS. Dne 19. septembra t. g. u 15 sata (3 sata po podne) obdržavati če se javna dražba na starodrevni gostionu (velika oštarija Ambruš) u 'Sv. Martinu na Muri, koja s$ * sastoji iz 4 sobe, kuhinje, smoč'1 niče (špajze), podruma, mesnice, klaonice (šloproga), ledvenice, vrta, voćnjaka, štale, šupe, kočah i drugih gospodarskih zgrada, u sredini mjesta kraj župne crkve i opč-ureda sa mehanskim pravom i svim potrebnim gost oničarskim i mesarskim namještajem sve u dobrom stanju a nuz ovo sve još jedna prvo razredna oranica od 1200 i 1, koja je nedaleko kuče- Forđsystem. Iščemo za Prekmurje ki je sposoben za pisarno, brez strokovnega znanja. Znanje nemškega jezika je potrebno. Dohodek 100-150 dolara mesečno. Glasiti se pod ,,Fordsys-tem 190.“ na oglasni zavod: IlIlEBBEliLIlM D. D., »81 1.—18, SteUSPlVa 6- GOSPODARSTVO. Tržne cene, Dolnja-Lendava, 2. septembra loo kg. pšenice . . . . 280 Di0 „ žita OO O •3. „ ovsa .... . 160 r „ kukorce . . . . 160 * » „ hajdine . . . . 220 » n „ Prosd .... ti O o PENEZI. Zagreb 2. septembra l Dolar 56 68 l Schiling . . . . 8 1 Češka K 1.67 „ 20 zlati K 210’— - 1 francoski fr. . . 1.44 * 1000 madžarski K . 0-79 x 1 Šveicki fr. . . . 10-98 - 1 italijanska lira . 1-88 " 100 dinarov v Zurichi 9.12 ff' Živina. MESO. . 13 ^ 1 kg govedine .... teletine .... . 18 -! svinskega . . . . 18 ” n n špeja 24 " masti 30 ” Edno jajce 75 par. j Tiskara V. TAK$IČ, ČAKOVEC.