ra
PRIMORSKI DNEVNIK
L —-------- glasilo	osvobodilne	fronte	slovenskega	naropa	za	tržaško	ozemlje
et0 • 'jtev. 250 (2869)	TRST,	četrtek	21.	oktobra	1954	_______
SVETUJEMO VIDALIJU, NAJ SEDAJ PO NAJNO-VEJSI IZJAVI VIŠINSKEGA POVSEM RESNO RAZMISLI, KAKO SE BO V BODOČE ZAVAROVAL PRED PODOBNIMI PRESENEČENJI, KI PRIHAJAJO NAD NJEGOVO UBOGO GLAVO IZ NEW YORKA, MOSKVE, SOFIJE, BUDIMPEŠTE IN OD DRUGOD.
Sest
Cena 20 lir
vprašanj
čakajo rešitve
Oprtih »osDoda Ji vaznih »led JugTi?? ■	Vprašanj
V 02ra«u izhnr- m. uItalii°- ki ZaHtevain -'- Jeanih odnosov
fežitev jn T hltrejšo uS°d™ čredno , POSredno ali ne-Tu Sre ;o2anim?i° zlast’ Trst. 6vPrašanj- p vsem sledečih
kgovski	zapade	sedanji
kavama i0 med obema
Pebno skleni?° 13 nuino P°-bs«K zim ■ nov EP°razum.
fekl4dokafm £ bil v pre-^ako tesnit ma3hen, ker so .^ovanio ?.osPodarsko so-i raz-jugoslo-
uej0Vani* « • ^y^uuarsK l°gi. Natanp7113^ Politični inskih ^C?e-Studi3e jue
študije
listov dok^ahianSkih ekon°-^Podarstv?	da	se °be
da Prirod i sP°P°^iujeta in Prožnosti ob>stajajo izredne ie Italija zamenjpve. Vendar Pastila Ha .Poteklih letih do-trca -3° -16 2 iugoslovan-čija n"89,1^™13 zlasti Nemilim temu i -1ruge dežele. f.,rr>enjava „ lstvu Pa se bo 'P«m 07rI-Ug0dnejšem poli-P°Večati i	nujno morala
Si strani	na	dru'
?a Plasiran dnejse možnosti aSa na ^^ Jugoslovanskega ""Pškem trgu3anskem kot na
je za Trst zelo dna tera ’ sa] gre velika ve-d^sto j. pr°meta skozi naše Vre|ine možn 1? upoštevanja 2. D , nozn°sti zaslužka.
f'i’ deficita*! rešitev repara-"..'intovinn trS°vske bilance v,!i». TUHi * ostale v Jugosla-!.dolgo w ? vprašanje čaka edtev nra„ et na ugodno ? Politirn zaradi neugodne-E0,nemv,n. 6ga ozračja in je za oba partnerja.
Političnega r#*Mmo za
'azlika3 Hotnosti se bo čista
?°r» JuIe? Vsotami, katere
b6 Ptofa aT1,a dobiti m ka-^ g ftebn p]acal;i» sukala o-
arjev rli esetin milijonov »in .	.	Obstr! ‘ '
‘°dpii
oj teh sredstev
?>oSUa ^rs*-u ponovno nove iii riji, knt nar°dila tržaški ti pred leti E° Je t0 ze zg0'
obroka Pn Pladevaniu
X v
Vprašanj s
reparacij.
?!la teEan]? ribolova. Zgo-*ie dobro	ga	Vpra'
im^tteh,,-"*”. “Jina in s Varani36. koillentarja. Zatem
,znana in skoro ,^Iar>iJepa so
i-i'°5Jniuv® SO pri
s udi tržaški ribiči, -ca. odpirajo nova lo-
sta^Urgo^* tržaško-jugo-
S‘*an;tPr«d
“vinski odnosi. Ob-
rn sP°raT!?esecetn dni pod-0,t> i« -P® 0 prometu med “goslavijo, ki o-
Ijl avonj0JaSosiav. n. DriK«.i elJ^vo leto dni
'Ppos' ^'sn? itulijanske u-in ,?? Preni?p°iTa?um pa )e Pvn, teVa 6 . ln nezadosten sm0 )}? izvoza 3nv razširitev stih ;ako j. a- ^ našem listu is h Sovcev P°ro“aIi 0 Prote" l'izkis°Vc6v c S, klavno živino PVozni^ kurjavo zaradi
t>"VS««i.oa.vpr,
drUge p 8°tovo postavi-
dovoljenj ir
Ji,. ‘ Promet c agc «» I- v LondP?.°meilica- Pod-
sb3agPvni m o-
dvejb°sta ohg°Pu, Predvideva,
rovne pogodbe in v skladnosti s potrebami glavnih zalednih držav med katerimi je na prvem mestu Jugoslavija. Svojo besedo pa bodo izrekle tudi ostale zaledne države in med njimi Avstrija, Madžarska in ČSR. Ureditev tega vprašanja lahko izredno poveča možnosti prometa skozi tržaško pristanišče in je zaradi tega prvenstvene važnosti za Trst.
Vsako izmed zgoraj na kratko obravnavanih vprašanj zahteva podrobno proučitev in je njih rešitev odvisna izključno od dobre volje, od dobrih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Vendar pa so istočasno prav ta vprašanja zelo važno gibalo pri odstranjevanju o-vir, saj je zlasti Italija zainteresirana za njih takojšnjo ugodno rešitev.
Trst pa rešitev vseh teh vprašanj še posebej zanima, saj bi pomenila ustvarjanje pogojev za nove produktivne zaposlitve in bi tako gospodarsko sodelovanje v znatni meri ublažilo sedanjo ostro gospodarsko krizo ter rešilo vprašanje brezposelnosti.
Sovi dokazi v ruskem tisku
o polomu protilagoslorantk« politike
Tudi v tisku vzhodnoevropskih držav se pojavljajo objektivne vesti o Jugoslaviji Prvo sovjetsko priznanje vloge JLA pri osvoboditvi Beograda
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. — Oktobra leta 1950 je glavna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo, s katero je pozvala ZSSR, naj preneha s svojo scvražno politiko do Jugoslavije. Ta resolucija je odražala željo in mišljenja vse miroljubne svetovne javnosti. Končno je Sovjetska zveza po skoraj štirih letih uvidela nesmiselnost in škodljivost svoje politike in prevzela pobudo za obnovitev normalnih odnosov z Jugoslavijo. Pričeli so se prvi stiki na diplomatskem, gospodarskem in športnem področju, katerim bodo sledili verjetno tudi stiki m sodelovanje tudi na kulturnem področju, kar bo postopoma ustvarilo ozračje za kolikor toliko normalno medsebojno sodelovanje. Prenehala je nezaslišana protijugoslovanska propaganda in incidenti na mejah Jugoslavije, ki so ogrožali mir. V sovjetskem tisku in tisku ostalih vzhod-
no-evropskih držav se v zadnjem času pojavljajo objektivne vesti o položaju v Jugoslaviji. Danes so ob obletnici osvoboditve Beograda sovjetski listi objavili članke, v katerih pozdravljajo «brat-stvo v orožju med jugoslovanskim in sovjetskim ljudstvom«. To objektivno pisanje o svoboditvi Beograda, ki sploh prvič priznava vlogo jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske v operacijah za osvoboditev glavnega mesta Jugoslavije, spremlja jugoslovanska javnost z zadoščenjem in tihim zadovoljstvom kot zmago resnice nad lažjo, kot zmago miroljubne politike nad politiko pritiska in napada in kot znak, da je končno na drugi strani prevladal razum. Obenem jugoslovanska javnost ne razume nekaterih zahodnih krogov, ki vidijo v spremembi stališča ZSSR in ostalih vzhodnoevropskih držav do Jugoslavije približevanje Beograda Moskvi, čeprav bi se
lahko govorilo o približevanju Moskve Beogradu, in ki napovedujejo, da bo Jugoslavija pristopila k bloku vzhodnoevropskih držav.
Take in podobne trditve in ugibanja so, kolikor niso zlonamerne, dokaz popolnega nepoznavanja Jugoslavije in njene zunanje politike, poudarjajo v Beogradu, Jugoslavija je proti politiki blokov in za mirno sožitje med narodi. Jugoslavija je za sodelovanje z vsemi državami na enakopravni osnovi, za sporazumno reševanje sporov in za mir. Jugoslavija bo vedno na strani tistega, ki je za mir. Normalizacija odnosov na enakopravnih osnovah med državami pa vodi samo k miru. Zato normalizacijo odnosov Jugoslavije s Sovjetsko zvezo in ostalimi vzhodnoevropskimi državami pozdravljajo vsi tisti, ki so v resnici za mir.
Danes predpoldne se je začel v Titogradu drugi kongres ZK Crne gore. NaT kongresu
Beograd včerai svečano proslavil 10, obletnico svoje osvoboditve
Maršal Titu na svečani seji mestnega ljudskega odboca, na svečani akademiji in na sprejemu v Duinu JLA - Svečanosti su se zaključile z impozantnim ognjemetom
vladi
v roku
5- cip!;6 (bajka?0 P°dPisu spo-6c^''- 3kasneje torej do
Pšttli
““ral	‘°rej	do
cOn°m- da skiaZgOVOre >W0 ureditvi kuene spo' 1‘banip ’ vštevši ' ,obmeinega Prebivali*, -lsave za bez Ia's‘Va obmejnih Sv8?}®rju v 0 Po kopnem 1,1 V p-,lh in dr?, ? normalnih VSeCllju Prevo8lh deiavn°sti
fe1 “nul?1?6 T«t
Vlfvori !;g“JP««uma,
In prometa. a zanima
‘kf s°ni del
'Oj,. ® govor, „	 ,
3tečsf?ez ntejn ?Sebnem pre-
OH.^niki L’ :TuSoslovanski :'>Pra,at,lvno	mnogokrat
r^nl to239!1? da -
hi« g°dno reši*Pr^anie čim
Za TiroO- sebne lesi-Vi2UmPasui, to ’Valce obmej-
o-
„>eta'Uta ure'dHevalerega bi i 0 j„ za tržaiu osebnega ?.	,	2lasti	gosno? Prebival-
'Stvtprs,0vinog o?0iar,sko vze-
0 = itd;:‘nin?rebr°bno’ -g0'
i! tnd^Piši, ge
ob-
oa posebej še večji,
*» olajšan?8^ Prometa. >1 t-tr.Sovinoni Drm7"- ’ ■
h — kr'ts°vinn ' Prevoz bla-
- ®. t2aško j. 1 , okrepila Sic^anišče Tg°V'no itd.
fe5ka v?adHVideva°Ika -5 spo-
skl,
‘Pte^oben bo «im
pa
S:
Alti
?hh
kni''da sokr6Pov!akiV zvezi ’-20P°?oiev ?,.°kvUli s.° P0-
kj
n?®beI>?1?8eV V?rP,°rab-?- danaž-
členi
Pr;
svobodn,
a trg0viri Potreb
a mi
btih^išče^Vona
za
le i2. tržaško
Naročila „off shore“
Jugoslaviji
BEOGRAD, 20. — V državnem tajništvu za zunanje zadeve so podpisali spomenico o sporazumu med ameriško in jugoslovansko vlado o off sho-re poslih., Spomenica vsebuje splošna načela, po katerih se bosta ravnali dve vladi pri sklepanju posameznih pogodb o naročilih off shore.
BEOGRAD, 20. — Glavno j du,	ki	je	razsvetljen	s	števil-
mesto socialistične Jugoslavije	nimi	reflektorji,	se	je	končala
Beograd je danes nadvse sve-| z impozantnim ognjemetom, čano proslavilo desetletnico svoje osvoboditve. Popoldne so na mestnem pokopališču odkrili spominsko pokopališče padlim osvoboditeljem Beograda, na katerem je pokopanih 1381 borcev NOV in 711 borcev Rdeče armade. Ob svečanosti sta. govorila tajnik mestnega komiteja ZKJ Jugoslavije Mihailo Svabič in državni podtajnik za narodno obrambo generalni podpolkovnik Otmar Kreacič. Ob odkritju spominskega pokopališča so v mestu za eno minuto ustavili promet, medtem ko so obenem z zvoki siren v vseh tovarnah in podjetjih počastili spomin padlih borcev.
Opoldne je bila v dvorani Kolarčeve univerze svečana seja mestnega ljudskega odbora, ki ji je prisostvoval tudi predsednik republike maršal Tito. Predsednik mestnega ljudskega odbora Djurica Joj-kič je na seji govoril o pomenu osvoboditve Beograda.
Zvečer ob 20. uri pa je Djurica Jojkič priredil v Domu JLA svečan sprejem, ki so se ga udeležili predsednik republike maršal Tito in številni državni voditelji z zastopniki armade. Svečanost v Beogra-
Po sporazumu o Suezu
KAIRO. 20. — V Egiptu vlada danes veliko zadovoljstvo zaradi podpisa sporazuma, ki določa konec angleške okupacije, ki je trajala 72 let. Radio je pozno v noč oddajal poročila o podpisu pogodbe in o izjavah glavnih predstavnikov egiptovske politike. Kairo je danes ves v zastavah, po ulicah krožijo skupine manife-stantov, ki vzklikajo vladi in revoluciji, nad mestom pa krožijo egiptovska vojaška le-
tala. Jutranji listi so objavili podrobnosti o sporazumu pod velikimi naslovi.
Vladni predsednik Naser je danes govoril predstavnikom egiptovskega tiska o novih nalogah. ki čakajo državo po podpisu sporazuma. Poudaril je potrfebo naporov za obnovo in povečanje proizvodnje in dejal, da bo Egipt moral v prvi vrsti «organizirati sodelovanje z arabskimi državami, uresničiti arabsko enotnost in okrepiti temelje arabskega ljudstva. Prav tako bo moral Egipt organizirati svoje sodelovanje z vsemi državami islamskega sveta, da skupno z njimi ustvari arabski in islamski blok, gi se bo lahko zoperstavljal vsem nevarnostim in učinkovito branil svoje interese«.
Naser je dalje izjavil, da mora Egipt proučiti svoj položaj na afriškem kontinentu in najti sredstva, ki mu bodo o-mogočila. da ta položaj ohrani. Glede vpliva angleško-egiptovskega sporazuma ^ v Aziji in Afriki je Naser izjavil, da bo moral Egipt sedaj, ko je rešil svoje glavno vprašanje, «načeti nove pobude, ki naj temeljijo na človeških vezeh, ki obstajajo med njim in državami vsega sveta, zlasti pa med državami Azije in
Nehru in Čuenlaj poudarjata
načelo mirnega sožitja in sodelovanja
Govora obeh državnikov na svečani večerji v Pekingu - Britanski laburistični poslanec Wilson obsoja ameriško nadzorstvo nad britansko trgovino s Kitajsko
. ir* T kot”‘J„ P° iml_ Zadrijih
^U^P^vi?«j;UsSoV™.
skia(Pr>sfaniša Ponov-
* ^ sia:
PEKING, 20. — Pekinški radio je nocoj javil, da je kitajski ministrski predsednik Cuenlaj priredil večerjo na Čast indijskemu ministrskemu predsedniku Nehruju.
Ob tej priliki je Cuenlaj imel govor, v katerem je med drugim izjavil: «Kitajska vlada in ljudstvo bosta delala skupno z Indijo za raztegnitev miru v Aziji. Kitajska in Indija sta dve veliki azijski državi in imata skupno željo, da pride do uvedbe mirnih mednarodnih odnosov. Mislim, da bosta mirno sožitje in prijateljsko sodelovanje med Kitajsko in Indijo gotovo pripomogla k postopnemu uresničenju tega mirnega sožitja Kitajske z vsemi državami sveta«.
Nehru pa je v svojem odgovoru najprej omenil kulturne vezi, ki so družile obe državi skoraj dva tisoč let, in je poudaril, da se je po prekinitvi, «ki jo je treba pripisati tujim vplivom«, takoj ko je bilo mogoče, obnovil stik med obema državama.
Zatem je Nehru izjavil, da ima njegov obisk na Kitajskem zgodovinsko važnost v odnosih med obema državama, in je nadaljeval; «V preteklosti sta naši dve državi imeli različne izkušnje in morda so sedaj nekatera vprašanja, o katerih se ne strinjamo. Svet potrebuje miru in prepričan sem, da sta naši dve državi vdani stvari miru«.
Nehru je nato omenil načela kitajsko-indijske izjave in predvsem poudarjal načelo nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Obsodil Je nato metode sovraštva in nasilja in zaključil: «Svet potrebuje mir, toda mir ne pomeni samo neobsto* vojne. M‘r je pozitiven in obstaja resnično samo v ozračju sodelovanja med narodi. Edina
pravilna in praktična pot, najsi gre za poedine države ali pa za skupine držav, je priznanje tega sožitja, naj bodo razlike ali nasprotja na notranjem področju med temi državami ali skupinami kakršna koli. Prepričan sem, da bosta Indija in Kitajska delali za uresničenje tega važnega smotra, brez katerega ne bi bilo nobenega upanja za ves svet«.
V britanski spodnji zbornici je danes laburistični poslanec- Harold Wilson izjavil, da so ZDA poslale v Hong Kong «krdela funkcionarjev, zato da nadzorujejo britansko trgovino s Kitajsko«
Vprašal je, ali je to krdelo ameriških funkcionarjev zaposleno pri pospeševanju ameriške trgovine s Kitajsko, ali pa pri omejevanju britanske trgovine s Kitajsko.
Nadaljevanje razprave o razorožitvi
NEW YORK, 20. — Glavni odbor skupščine OZN je sinoči s 13 glasovi proti 1 priporočal, naj se na dnevni red sprejme češkoslovaški predlog o ((obsodbi propagande hujskanja na novo vojno«. O tem bo razpravljal poseben politični odbor.
Odbor je nato z 12 glasovi proti dvema (SZ in CSR) priporočal, naj se odloži razpravljanje o vprašanju ((napada proti kitajski ljudski republiki in odgovornosti ameriške mornarice pri teh dejanjih«. S 7 glasovi proti 5 in 2 vzdržanima pa je sklenil ponovno odložiti za 15 dni razpravljanje o drugem sovjetskem protestu zaradi ((kršitve svobode plovbe v kitajskih vodah«.
V političnem odboru je med nadaljevanjem razprave o razorožitvi sovjetski delegat
Višinski sporočil kanadskemu delegatu, ki je sestavil resolucijo, kateri so se pridružile tudi ostale zahodne delegacije, da se Sovjetska zveza pridružuje tej resoluciji, toda pod nekaterimi pogoji. Zahodne delegacije namreč predlagajo v svoji resoluciji, naj skupščina pošlje razorožitvenemu odboru in njenemu pododboru, ki ga. sestavljajo predstavniki velikih držav, francosko-britanske in sovjetske predloge o razorožitvi ter ameriške predloge o nadzorstvu nad razorožitvijo. Sovjetska delegacija sprejema ta postopek, noče pa, da bi se omenili ameriški predlogi v argumentih, ki jih bo razorožitveni odbor moral po nalogu skupščine proučiti. Ta predlog pa morda ni še dokončen. Kanadski delegat Je namreč v imenu zahodnih delegacij dal Višinskemu kompromisni pred log, o katerem bo sovjetska delegacija verjetno kmalu odgovorila.
Popoldne je britanski delegat Selwyn Llodyd še zadnjikrat govoril pred svojim odhodom v London. Izjavil je, da kljub še nekaterim nasprotjem med francosko-bri-tanskim in sovjetskim stališčem omogoča razvoj razprave prizadetim državam, da preidejo z načelne diskusije na razpravljanje o tehničnih vprašanji;..
Afrike, ki so najbližje«. Okrepiti bo moral svoje odnose s temi državami na gospodarskem in kulturnem področju.
Naser je dalje izjavil, da Egipt, ki je med Evropo, Afriko in Azijo, zavzema med vsemi državami položaj, ki je najbolj primeren za ohranitev miru v svetu. Sporazum o evakuaciji je odvrnil od Egipta vse ovire za razvoj njegove moči tako na gospodarskem kakor na vojaškem področju in kakor tudi glede njegovega duhovnega vplivat.
Glede odnosov z Izraelom po sporazumu z Veliko Britanijo pa je Naser izjavil, da ta dogodek ne spreminja egiptovske politike do izraelske vlade in da je ta politika odvisna edino od stališča Izraela do Egipta in arabskih držav.
V Londonu so vest o sporazumu objavili vsi listi z velikim poudarkom. «Times» označuje z nekaterimi pridržki vsebino določb sporazuma za «tako, ki je «zdrava» in ((praktična«. konservativni «Daily Express» obsoja sporazum in zatrjuje, da je Anglija ((podpisala predajo svoje življenjske postojanke v Suezu«.
Britansm zunanji minister Eden zatrjuje v brzojavki, ki jo je poslal Naserju: ((Napravili bomo vse, kar je v naši moči, da bomo delali v duhu sodelovanja in v interesu miru. Vem, da je to tudi namen vaše vlade«.
V ameriškem državnem departmaju izjavljajo, da se bodo v Kairu kmalu začeli u-radni razgovori o ameriški gospodarski pomoči Egiptu. Poluradni razgovori so se sicer ze začeli, potem ko je bil 27. julija med Egiptom in Anglijo dosežen načelen sporazum o Suezu. V ameriških pristojnih krogih upajo tudi, da bo sklenitev sporazuma sedaj omogočila Egiptu, da bolj realistično prouči zlasti svoje odnose z Izraelom.
Višinski	ponovno
ugodno	stališče
do sporazuma
o Trs
je govoril o aktualnih nalogah ZK, o borbi za likvidacijo gospodarske zaostalosti te republike, o delovnih nalogah pri ustvarjanju komun, o družbenem samoupravljanju in o vprašanjih podeželja sekretar CK ZK Crne gore Blažo Jovanovič.
V zunanjepolitičnem delu referata pa je najprej poudaril, da je ugled Jugoslavije zelo porastel pri vseh naprednih in demokratičnih silah sveta. Zadržal se je tudi ob j glede nedavnega italijansko-tržaškem vprašanju. Opozoril jugoslovanskega sporazuma o
at:	•"“»«	TT-
krat žela pomembno zmago - da glede tega vprašanja So-nad raznimi iredentističnimi ! vjetska zveza ni bila mnenja, in protijugoslovanskimi zahte-	bj,0	trebno	vztrajati
vami uo velikega dela jugo-;	.	.
slovanske obale. Res je, je de- i na izvedbi mirovne pogodbe, jal Jovanovič, da nismo do-1 ob tej priliki je sovjetski bili vsega onega, do česar | pre(jstavnik podčrtal provizo-
Višinski je o tem govoril na razpravi o razorožitvi pred političnim odborom Združenih narodov
NEW YORK, 20. — Dopisnik aAnsei) poroča: «Med razpravo o razorožitvi v političnem odboru je sovjetski predstavnik Višinski ponovno poudaril «u-godno stališče Sovjetske zveze
smo imeli pravico. Toda rešili smo eno izmed zelo 1e-žavnih mednarodnih vprašanj, ki je viselo nad našo državo in je bilo povod za razne težave. Rešitev tega vprašanja ie pomemben prispevek k miru v svetu in nov primer, kako je mogoče reševati sporna vprašanja, če obstaja dobre volja.
B. B.
* * *
MOSKVA. 20. — Prvič po objavi resolucije kominforma posveča danes moskovski tisk obširen prostor deseti obletnici osvoboditve Beograda in poveličuje borbo jugoslovanskih partizanov. V zadnjih letih je sovjetski tisk to obletnico sploh zamolčal, takoj po resoluciji, pa tudi že prej. pa je poskušal zanikati vlogo NOV pri osvoboditvi Beograda in ga pripisoval izključni zaslugi sovjetske vojske.
»Pravda«, glasilo KP ZSSR, posveča cele tri stolpce spominskemu članku ob tej obletnici in opozarja na tesno sodelovanje med Rdečo armado NOV in jugoslovanskim ljudstvom v tistem času. Podobne obširne članke objavljajo tudi (dzvest.ia« in glasilo armade ((Krasnaja zvezda«.
PieMnik nltte vM Kil Hakossrlev reli in
?!
rični značaj sporazuma in med drugim dejal, da gre za »začasno rešitev«.
SMOLA
Se pred štirim i dnevi je Stane Bidovec v «Delu» takole tolmačil pismo Višinskega Varnostnemu svetu glede sporazuma o Trstu:
«S svojim obvestilom Varnostnemu suetu ni izrazila Sovjetska zveza nobene ocene glede, sporazuma, ne da je ugoden ali neugoden... Z nobeno besedo ga ne odobrava, kakor skuša to prikazati ..Primorski dnevnik”».
V nedeljo smo na tem mestu označili Bidovca kot nepoklicanega tolmača pisma Višinskega. Vest, ki jo objavljamo zgoraj, nam daje popolnoma prav. Višinski je nam-
MARTINO ODPOTOVAL V PARIZ po zaupnici Scelbovi politiki
Razplet dramatične seje italijanske poslanske zbornice - Odobrena tudi proračun zunanjega ministrstva in „posojilo za Trst"
(Od našega dopisnika)
RIM, 20. — Italijanski zunanji minister Martino je v spremstvu obrambnega ministra Tavianija danes opoldne odpotoval v Pariz, kjer bo jutri sestanek devetih držav, ki so se udeležile londonske
v stranki ne gledata prijazno na vlado treh strank centra; desnici je pred očmi desna koalicija z monarhisti ob dobrohotni nevtralnosti fašistov, Fanfani pa v svojem katoliškem integralizmu nasprotuje sodelovanju z laič-
konference, pojutrišnjem pairumi strankami in snuje po-izredno zasedanje atlantskega j vsem Katoliški režim. Kon-sveta	cepcija	vlade	centra	uživa	za-
Martino je odpotoval v Pa-
LONDON, 20.	— Kraljica
Elizabeta je danes v Buckinghamski palači odlikovala zunanjega ministra Edena z Redom podveze. To odlikovanje je najvišje angleško odlikovanje; uvedli so ga leta 1348. Preteklo leto je kraljica odlikovala s tem redom Winstona Churchilla. Do sedaj nosi to odlikovanje samo 36 osebnosti. Eden ho sedaj lahko nosil naslov Sir.
Britanska vlada proučuje ukrepe proti stavki
LONDON, 20. — Britanska vlada je danes ponovno razpravljala o stavki v britanskih pristaniščih, ki se je še bolj razširila. V dobro obveščenih krogih izjavljajo, da so na seji vlade govorili o možnosti uporabe vojaštva za raztovarjanje in natovarjanje ladij, če se stavka v dveh dneh ne bo končala.
Medtem je anketna komisija nadaljevala svoje seje. Komisija bo lahko vladi predlagala določen sporazum, ne more pa prisiliti stavkajočih ali prizadetih sindikatov, naj sprejmejo njene sklepe.
Sedaj stavka nad 45.000 pristaniških delavcev v Londonu, Liverpoolu. Birkenheadu in Hullu. Tudi v Southamptonu se je danes več delavcev pridružilo stavki. V pristaniščih je zasidranih sedaj okoli 300 natovorjenih ladij. Ministrstvo za delo ceni, da je samo v londonskem pristanišču blokiranega za 70 milijonov šterlin-gov blaga. Kakor že javljeno, je minister za delo sinoči v spodnjem domu izjavil, da bo vlada storila vse potrebne u-krepe za zaščito narodnih interesov. O teh ukrepih so danes razpravljali na seji vlade. Medtem ko se stavka pristaniških delavcev širi, se je danes stavka nameščencev pri avtobusih končala in vseh 21.000 stavkajočih nameščencev se je vrnilo na delo, do-čim so se zopet začela pogajanja za zvišanje mezd in za izboljšanje delovnih pogojev,
DUNAJ, 20.
Iz Budimpešte poročajo da objavlja glasilo KP Madžarske «Szabad Nep« članek predsednika vlade Imra Nagy. ja, ki ostro kritizira vladanje svojega prednika Rakosvja v zadnjih petih letih Nagv pravi v članku, da je bilo zagrešenih mnogo napak, ker je državo na diktatorski način vodila ena sama oseba, in nadaljuje, da morajo člani partije pozabiti ideološke zablode zadnjih let. Ena izmed osnovnih napak, piše Nagv. je bila ta, da se je politika partije podredila gospodarski politiki. medtem ko mora odslej partija voditi gospodarstvo, ne da bi jo pri tem dogmatske postavke zavajale v napake. Nagy pravi tudi, da je bila industrializacija prehitra, medtem ko je poljedelstvo ostajalo zanemarjeno, m da se je življenjska raven prebivalstva izboljšala samo za 15 odst., medtem ko se je industrija razvila za 200 odstotkov.
Novi vladni program, nadaljuje Nagy, mora odstraniti stare napake; obenem pa je treba obtožiti vse one, *i s0 za te napake odgovorni. »Stara politika partije je bila napačna, ker je zanemarjala posameznika«, pravi Nagy in obljublja nato, da bodo člani partije, ki so že več let po nedolžnem v ječi, v kratkem izpuščeni to vrnjeni dejavnemu življenju.
riz z zaupnico, ki jo je vladni politiki dahes zjutraj ob 4.30 izglasovala poslanska zbornica po burni ?eji. med katero je prišlo do doslej najhu.išega pretepa v zgodovini italijanskega parlamenta. Vlada je dobila zaupnico z 295 glasovi proti 265. Resolucija, s katero je bila povezana zaupnica, je odobravala tako vladno zunanjo politiko v celoti kot sporazum o Trstu in sklepe londonske konference devetih posebej.
Končno je poslanska zbornica na nočni (pravzaprav že
slombo le še v razkrajajočem se centru, ki je z De Gasperijevo smrtjo izgubil osrednjo osebnost, obenem pa so ga prizadele še Piccio nijeve nezgode. Toda orientaciji na desno nasprotuje precejšen del demokristjanskih parlamentarcev, popolnoma demokristjanska vlada pa nima zadostne osnove v parlamentu.
Ministrski predsednik Scel-ba je imel danes daljši razgovor z ameriško veleposla-
. reč včeraj v političnem odbo-| tu govoril tudi o sporazumu | glede Trsta in dobesedno dejal, da je «stališče Sovjetske zveze do italijansko - jugoslo. vanskega sporazuma glede Trsta ugodno».
Toda Bidovec je istopasno tudi zapisal, da Sovjetska zveza v pismu Višinskega ni spremenila stališča glede mirovne pogodbe. Tudi glede tega je sedaj Višinski v političnem odboru OZN zadevo Bidovcu pojasnil rekoč,, da Sovjetska zveza ni bila mnenja, da bi bilo potrebno vztrajati na izvajanju mirovne pogodbe glede Trsta.
Na temelju -svojih napačnih tolmačenj pisma Višinskega je Bidovec prišel do zaključka, da potemtakem njegova in Vidalijeva sodba o sporazumu ostane v polni veljavi in da se v ničemer ne razlikuje od izjave Višinskega. Ali bo tudi v prihodnji številki «Dela» tako trdil?
Toda revež Bidovec ni sam krin tega svojega nesrečnega tolmačenja. Kot se je namreč pokazalo po izidu zadnje številke «nelai>, je tudi Vidali istega mnenja. Vidali je namreč v nedeljo dopoldne trdil na javni konferenci v Kinu ob morju — kot je nato poročalo njegovo glasilo «11 La-voratore»	— da «vzeti na
znanje še ne pomeni odobriti«. Kot vidimo je včeraj Višinski v političnem od!|ru OZN povedal, da Sovjetska zveza sporazum odobrava.
Sicer pa se Bidovec in Vidali tolažila, da je njun predpostavljeni Togliatti prav tako v zadregi kot ona dva-To je slaba tolažba. Pripominjamo le, da je bil Togliatti mnogo previdnejši od svojih dveh tržaških kaprolov. Kot vidimo, pa so vsi trije postali najmanj deviacionisti, ker tr-dijbT da kljub stališču Sovjetske zveze še nadalje vztrajajo pri svojem.
Včerajšnja izjava Višinskega v Neto Yorku pa je. brez dvoma nov hud udarec za Vidali ja in njegov CK, ki je mislil, da bo z akrobacijami lahko svoje pristaše — zapeljane pristaše! — žejne prepeljal preko vode.
Zadnje čase se ubogega Vi-dalija drži pač smola. Poleg
nico Claro Luce, s katero je -	- „	_	,
razpravljal o raznih vpraša-; t^oa pa je začel dobivati c njih, med drugim o podpori, ne privide; nenadoma se mu. ki jo je vlada za svojo zu- Je zazdelo, da titovski štirje
bodo
to °proračun azunan?ega°dmini-	nanjo	politiko dobila	v par-	mački sanjajo, da ga
strstva z 298 glasovi proti 2«0	lamentu. ,n o. Trstu,	zlasti v	f ^'^^^"p^ amškfh	de
in zakonski načrt o ((posojilu	zvezi	z bližnjo predajo ob-	jo v Domu pri.sr.aui.skin.	(
Trst« s 446 glasovi proti lasti.	\lavcev.	Popolnoma	napačno!
I	Ves	italijanski tisk	se med-	^:°f vse kaze, ga bodo spod
‘ tem obširno ukvarja z vče-l rindi pristaniški delavci sami
Visoke loisars
m lem COM-Cittii mila (!;!)
SOFJJA, 20. — S v te km o med nogometnima moštvoma bolgarskega prvaka CDNA iz Sofije in beograjske Crvene zvezde so bili po vec letih prekinitve obnovljeni športni stiki med Jugoslavijo in Bolgarijo- Crveno zvezdo to povabil v Sofijo klub CDNA (Centralni dom narodne ar-mije), daleč najboljše bolgarsko moštvo. Rot se je včeraj izvedelo, pa je bolgarska nogometna zveza predlagala jugoslovanski zvezi, naj se prihodnje leto odigrajo tekme med prvim, drugim in mladinskim moštvom obeh držav.
Današnja tekma, ki se je končala z rezultatom 2:2 (0-1), je b*la na sofijskem stadionu ((Vasilije Levski«, ki je bil neverjetno nabit. Gledalcev je bilo čez 50.000.
Važnost tekme je podrčta-la navzočnost številnih visokih bolgarskih osebnosti, med kateremi sta bila tudi pod-predesdnik vlade in član politbiroja KR Bolgarije Anton Jugov in sekretar KP Bolgarije Dimitri Galev.
(Poročilo o tekmi objavljamo na 4, stre ni J,
za
112 (KPI).
Pred glasovanjem se je med izjavami o glasovanju priglasil k besedi tudi Pella, ki pa je imel pravzaprav cel govor, ki je nekoliko spominjal na lastno reklamo bivšega ministrskega predsednika, ki še ni izgubil ambicije, da se do te funkcije ponovno dokoplje, zlasti zdaj, ko se množijo glasovi o majavem položaju Scelbove vlade, ki se očitno drži v sedlu sa
rajšnjimi incidenti; vladni tisk obžaluje, da je pretep vrgel senco na sicer zelo mirno in dostojno diskusijo in na odobritev vladne zunanje politike. Kommformisti zvra-čajo krivdo na demokristjane, zlasti na Tognija, ki ga dolžijo, da je provociral poslance. Togniju so njegov nastop zamerili tudi demokristjani, ne toliko zaradi vsebi-
mo zato, ker	demokristjan-,	ne njegovih izjav,	temveč za-
sko vodstvo še	ni našlo za-j	radi okoliščine, da	je	dal pomene.	|	vod za pretep, ki	je	vladi v
Tako demokristjanska des-:	sedanjem trenutku	neprije-
nica kot Fanfanijeva večina I ten.	A.	P.
s pomočjo vseh ostalih-
Incidenti v Vietnamu
HAJFONG, 20. — Včeraj je prišlo v Haiduongu na poti med Hanojem in Hajfongom do incidentov. Večja množica je skušala preprečiti prevoz raznega materiala v Hajfong s področja, s katerega se francoske čete umikajo. Vojaštvo je nastopilo z oklepnimi vozili, da razžene demonstrante, ki so nanje metali kamenje. Bilo je več ranjenih.
Obnovitev
o nemški oiiiorozify/
Včeraj so se v Parizu sestali zunanji ministri Francije, Zahodne Nemčije, ZDA in Anglije, danes se začne konlerenca devetih, jutri pa verjetno že zasedanje atlantskega sveta V soboto slovesen podpis protokolov - Pogajanja o Posarju
PARIZ, 20. — Danes popoldne se je začela v palači Chaillot konferenca zunanjih ministrov Francije, Anglije, ZDA in Zahodne Nemčije; na konferenci bi morali odobriti nove pogodbe o koncu zavezniške okupacije Nemčije in vrnitvi suverenosti bonnski republiki. Ministri so razpravljali o besedilih, ki so jih izdelali trije zahodni visoki komisarji v Nemčiji, njihovi izvedenci in izvedenci bonn-ske vlade.
Po današnji seji, ki se je pod Edenovim predsedstvom začela ob 17.05 in se je končala ob 18.40, je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
((Eunanji ministri Francije, Nemške zvezne republike, Združenega kraljestva in ZDA so se 20. oktobra sestali v Parizu, da bi spopolnili diskusijo, ki se je začela na nedavni londonski konferenci in ki se tiče konca okupacije Zvezne republike. Štirje zunanji ministri so proučevali poročilo štiristranske delovne komisije, ki so jo ustanovili v Londonu. To poročilo obsega podrobna besedila sporazumov za izvedbo načel, ki jih vsebuje zaključni dokument londonske konference. Predlagane so bile rešitve za maloštevilna še nerešena vprašanja. V skladu s tem so ministri pozvali izvedence, naj
spremenijo besedila in jih predložijo štirim ministrom jutri, 21. oktobra. Štirje ministri so izrekli priznanje bonnski delovni skupini, ki je v kratkem razpoložljivem času opravila odličen napredek«.
Po vesteh iz dobrih virov je bil na današnji seji dosežen skoraj popoln sporazum glede konca okupacijskega statuta v Zahodni Nemčiji. Rešiti pa bo treba še nekatera podrobna juridičn.a vprašanja. Zdi se, da gre pri tem predvsem za vprašanje morebitne proglasitve obsednega stanja v Nemčiji in za vprašanje pravic, ki si jih bedo pridržali zahodni zavezniki v zvezi s položajem v Berlinu. Zatrjujejo pa, da tudi glede teh vprašanj rešitev ni daleč.
Mendes-France, Adenauer, Eden in Dulles se bodo ponovno sestali jutri popoldne ob 15. uri. verjetno za dokončno odobritev sporazumov.
Medtem se bo jutri ob U. uri predpoldne začela v palači Chaillot konferenca devetih. Če se bo konferenca jutri tudi že končala, se bo atlantski svet sestal ob 11. uri v petek, tudi v palači Chaillot. Podpis dokumentov, ki jih bodo odobrili na teh treh konferencah, bo verjetno v soboto opoldne v »Sale de Thorloge« na Quai
d’Orsay. Gre za približno 250 strani protokolov, prilog, poročil, pisem itd. Podpisu bodo prisostvovali predstavniki 15 držav (14 držav NATO in Zahodna Nemčija).
Konferenca devetih, ki bo imela jutri dve seji, bo razpravljala o protokolih, ki se tičejo nemške oborožitve, sprejema Zahodne Nemčije v NATO in raztegnitve bruseljske pogodbe na Zahodno Nemčijo in Italijo,
Ker je bil današnji dan posvečen sestanku štirih in pripravam nanj, ni bilo danes nobenega razgovora med Adenauerjem in Mendes-France-om. Pač pa so nadaljevali z delom izvedenci za posarsko vprašanje, ki so se ukvarjali z gospodarskimi vprašanji. O dosedanjem poteku francosko-nemških razgovorov o Posarju vedo povedati, da je Francija obljubila, da bo dovolila delavnost Nemčiji naklonjenih strank v Posarju. Pač pa Mendes-France in Adenauer še nista dosegla nobenega sporazuma o mednarodni oblasti, ki bi ji bilo podrejeno Posarje v pričakovanju dokončne rešitve z mirovno pogodbo z Nemčijo. To je ena izmed glavnih točk, ki jih bosta morala rešiti Adenauer in Mendes-France na sestankih, ki so predvideni za ta teden.
L.
PRIMORSKI DNEVNIK
— S
NPO.UDIKKI II.VKVI
Na današnji dan so leta 1943 Nemci priče) i na dolenjskem sektorju veliko ofenzivo proti NOV in POS.
21. oktobra W’
Danes, ČETRTEK*«/15,
Uriu.a, Stojsiavatonert)
Sanice vzide od 6Jo '1042. ku*? IV. 10 Dolžina dneva ' lta mMfh 1-02 in 1°
vzide ob
PETEK 22
Zorislav
n. Aa »a
Kordu la
POHOD BIVŠIH USLUŽBENCEV VOJAŠKIH SIL PO MESTU
Odpuščeni delavci zahtevajo priznanje
enakih pravic, kot so jih dobili uslužbenci ZVU
Z napisi na transparentih so delavci izražali nejevoljo nad ravnanjem oblasti, ki se zanje ne zmenijo
Včeraj zvečer je šel po mestnih ulicah velik sprevod mirnih ljudi. Niso nosili zastav, marveč transparente z napisi:	«Dovolj	je obljub!»
«Zakaj noče vlada poskrbeti tudi za nas?» #Zahtevamo enake pravice kot uslužbenci ZVU!» «Zahtevamo nadaljevanje zaposlitve!« Na Korzu so jih gospodje po pločnikih začudeno gledali in bili nejevoljni, ker so videli transparente namesto zastav, kar je motilo «patriotično» vzdušje. Zato so nekateri dejali: »To so prav gotovo komunisti!« Drugi pa so rekli; «Le kaj hočejo, odpustili so^ jih, kar je popolnoma logično.« Ko pa se je sprevod pomaknil do Trga Goldoni in šel po Ul. Carducci, so se komentarji spremenili in mnogi ljudje ob strani povorke so odobravali nastop brezposelnih delavcev. Na pločnikih so se pač zbrali ljudje, ki jih tarejo skrbi in tegobe kot delavce, ki so bili v povorki, to je vse one. ki so jih poveljstva ameriških in angleških čet odpustila.
Ti delavci in uslužbenci so ustanovili najprej svoj sindikat, ki naj bi ščitil njihove pravice. Nato so se pred* včerajšnjim sestali na sedežu Delavske zbornice ter razpravljali o položaju, ki je nastal, ko so italijanske oblasti gladko odbile njihovo zahtevo, da bi ravnali z njimi enako kot z uslužbenci ZVU, to je, da bi jim zagotovile nadaljnjo zaposlitev. Na skupščini so tudi dejali, da ^ se ne morejo zadovoljiti z začasno zaposlitvijo pri SEL A D ali pri preučitvenih tečajih, saj so v večini specializirani delavci ter je med njimi tudi precej žensk. Sklenili so tudi, da pošljejo v Rim delegacijo, ki bo zahtevala pri oblasteh uresničenje njihovih upravičenih zahtev.
Da podprejo to akcijo, se je včeraj okrog tisoč delavcev in uslužbencev zbralo najprej na Trgu Unita, _ nato so šli mirno po mestu in se končno pred uradom za delo razšli. Zaradi njihovega pohoda se je tudi dalj časa ustavil po glavnih ulicah ves promet.
la pohod brezposelnih delavcev kaže. da so zaman vsi poskusi določenih krogov, da bi prikazali novi položaj v rožnati luči. Ceremonije, ki se te dni pripravljajo in za katere napenjajo številne organizacije vse svoje sile, bo-
do le za kratek čas navidezno zabrisale razne znake resnega gospodarskega in socialnega položaja, nato pa bodo ta razna nerešena vprašanja še z večjo silo privrela na dan. Med temi vprašanji pa je zelo pereče ravno vprašanje zaposlitve bivših delavcev ameriških in angleških vojaških sil, ki jih italijanske vojaške sile ne morejo zaposliti ter jim je treba poskrbeti delo v produktivnih panogah ne pa pri kakšni podporni ustanovi.
Včerajšnja mirna toda odločna demonstracija delavstva je opozorila vse meščanstvo na resne probleme in je s tem dosegla znaten uspeh, pa čeprav je bila mnogim trn v peti.
Delavska zbornica ostane še nadalje pri življenju
V Rimu so se sestala tajništva UIL, CISL in Delavske zbornice iz Trsta in razpravljala o sindikalnem položaju po prihodu Italije v Trst. Na sestanku so sklenili, da ostane »Delavska zbornica enotna organizacija tržaških delavcev«. Kar se tiče sindikalnih pogajanj, pa je Delavska zbornica dala CISL in UIL široka pooblastila.
Omenjena «enotnost» se seveda nanaša samo na demo-krščanske in socialdemokratske delavce, ki so v Italiji organizirani v CISL in UIL, medtem ko ostanejo v Trstu združeni v Delavski zbornici.
Samomor Kmetovalca
Mlekarica ki je včeraj zjutraj prinesla kakor po navadi mleko 4!)-letnemu kmetovalcu Benedettu Stefaniju iz Ul. Ko-štalunga, je našla svojega odjemalca sedečega na tleh in naslonjenega na štedilnik. Ker Stefani ni dajal nobenega znaka življenja, je mlekarica, ki do sedaj še ni bila identificirana, opozorila sosede, ki so takoj obvestil policijo in osebje Rdečega križa.
Agenti, ki so kmalu zatem prišli na mesto, so ugotovili, in to je potrdil tudi zcfav-nik, da je Stefani že izdihnil, Ze začetek preiskave je ugotovil, da gre za samomor, kajti poleg nesrečenega moža, o katerem se ne ve zakaj si je prostovoljno izbral smrt, so našli steklenico z ostanki solne kisline.
Uspela predstava
gledališča Slovenskega Primorja
Sinoči je novoustanovljeno gledališče Slovenskega Primorja v Kopru otvorilo letošnjo gledališko sezono s Kreftovimi »Kranjskimi komedijanti«. To je bila prva abonmajska predstava in jo je občinstvo, ki je do zadnjega Kotička zasedlo dvorano, nagradilo z zasluženim priznanjem. Komedijo je režiral Srečko Tič, v glavnih vlogah pa nastopajo člani koprskega in postojnskega gledališča, ki so v razmeroma zelo kratkem času in pod elastičnim režiserjevim vodstvom izoblikovali strnjen gledališki ansambel.
Gledališče odhaja v soboto
primorskih okrajih, kjer se
bo prvič predstavilo v današnji obliki.
9 odpustov pri CITECI
V tovarni embalaže CITECI v industrijskem pristanišču, v kateri delajo delavci samo po 24 ur na teden, so včeraj razglasili odpust devetih delavcev.
Kolonija Rdečega križa iz Trsla v Furlaniji
Včeraj so ob navzočnosti tržaških oblasti in videmskega prefekta položili v vasi Lauco v Furlaniji temeljni kamen za kolonijo tržaškega Rdečega križa, v kateri bo na daljše gostovanje po vseh prostora za 200 oseb.
Velesejem 1955
od 19. 6. do 4. 7.
Uprava tržaškega velesejma sporoča, da bo prihodnji tržaški velesejem od 19. junija do 4. julija 1955. Za propagando te važne velesejemske ustanove so Že pripravili 62 tisoč publikacij treh različnih tipov in razdeljujejo te publikacije po Italiji in raznih tujih državah. Iz obvestila uprave velesejma sledi, da so tudi tokrat opustili vsako aktivnejšo propagandistično akcijo za tržaški velesejem po Jugoslaviji, ki predstavlja eno izmed najvažnejših zalednih držav.
Ustanovljen odbor za Hprosto cono"
V Trstu so ustanovili poseben odbor za »Ustanovitev proste cone«, h kateremu so že pristopile razne organizacije trgovcev in malih indu-strijcev. Predsednik tega odbora je znani špediter Gino Barbi. Odbor bo vodil odločno akcijo za ustanovitev svobodne cone na celotnem o-zemlju sedanje cone «A», kar bi po mnenju teh gospodarskih krogov pripomoglo zlasti k dvigu trgovinskega prometa skozi pristanišče.
MNOŽIČNI SESTANKI OSVOBODILNE FRONTE
Skupna borba za uveljavljenje statuta in za uresničenje pravic delavstva
Obsodba kominformistične in Agnelettove nacionalistične politike, ki škodujeta enotnosti našega ljudstva
Včeraj zvečer je bilo v Dolini dobro obiskano vaško zborovanje članov in simpatizerjev OF, ki so kot po ostalih krajih ozemlja, izrazili željo, da bi se seznanili^ s sedanjim političnim položajem zlasti v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja.
Na sestanku je tov. Stoka orisal razvoj dogodkov in podrobno razčlenil določbe statuta. prisotni so v diskusiji izrazili upravičeno nezadovoljstvo nad tako rešitvijo, ki jih po tolikih letih ponovno pripelje pod Italijo. Vendar so istočasno priznali, da je sporazum prinesel take pravice, kot jih Slovenci nismo imeli nikoli, razen za časa ljudske oblasti v maju 1945. Te pozitivne točke statuta so morali priznati tudi politični nasprotniki kom-informisti in člani SDZ, saj predstavlja statut veliko zmago Jugoslavije, ki je tako celo dosegla, da se priznajo krivice storjene po fašizmu, kar se odraža v graditvi treh slovenskih kulturnih domov.
Prisotni so izražali tudi
IZPRED KAZENSKEGA S O DI S C A
Oproščen zaradi pomanjkanja dokazov povzročitelj smrtne prometne nesreče
Motorist ki je nehote povzročil smrt svojega brata, obsojen na 4 mesece pogojno Pred zavezniškim vojaškim sodiščem vrsta beguncev zaradi raznih prekrškov
27-letni Renato Kraševic _iz Scala Bonghi se je moral včeraj zagovarjati pred sodiscem
zaradi obtožbe nenamernega
umora. Avgusta 1952. leta s^e je namreč Kraševič med vožnjo 7 lambreto, na kateri je sedel tudi njegov 19-letni prijatelj Edmondo Siciliano, zaletel v 77-letnega Giuseppa
Franco, zapisn.: Magliacca.
* * '-!*
Begunec Alojz Mezgec je odšel že drugič ilegalno v Jugoslavijo, kjer so ga jugoslovanske oblasti zasačile in ga priprle ter ga končno poslale v njegovo rojstno mesto. Mezgec pa je udobnost v domačem okolju zamenjal
De Carlija iz UlT Marchesetti, i s pustolovščino in je ponovno & ie tedaj skupno s prija- prišel, seveda .lega no v teijem Henrikom Poropatom Trst. kjer se je prijavil v zapustil «Ferdinandeum» in taborišču. Poveljnik pa ga ni hotel prekoračiti cesto.
Medtem ko se je Poropat ustavil in obenem opozori! De Carlija na prihajajoče vozilo se je De Carli najprej ustavil m nato hotel vseeno oditi na nasprotno stran ceste. S tem pa se je nepričakovano znašel pred Krasevi-čem. ki ie sicer zavrl in zavil vstran vendar ni ^ mogel pr£preč gi trčenja, ki je Carlija silovito vrglo ob tla. kjer si je prehi.l lobanjo, zaradi česar je kmalu zatem podle-gel poškodbam.
Kraševič je še pred razpravo plačal vdovi odškodnino in se izgovarjal. da krivda za nesrečo ne pade nanj, ker je vozil z zmerno hitrostjo. Sodišče je Kraševiča oprostilo obtožbe, vendar samo zaradi pomanjkanja dokazov.
Zaradi enake obtožbe se je moral zagovarjati tudi 44-let-ni Peter Cepak iz Ul. deli E-remo. ki je po svoji krivdi povzročil nesrečo, pri kateri je njegov 46-letni brat Herman izgubi! življenje.
Cepak je namreč aprila 1951. 'eta hotel s svojim motorjem, na katerem je sedel njegov brat, prehiteti neki avto. ki je v tistem trenutku prehiteval avtobus. Motocikel je zaradi tega zavil na levo stran ceste in prevelika hitrost ga je zanesla prav do pločnika, katerega je tudi oplazil. Sunek je njegovega brata kakor tudi njega samega vrgel z motorja in medtem ko '.e njegov brat obležal na mestu mrtev, so morali motociklista odpeljati v bolnišnico, kjer je tudi ostal precej časa.
Cepak se je pred sodiščem izgovarjal, da ni dirjal 7- motorjem, vendar mu sodišče m verjelo in ga je obsodilo na 4 mesece zapora in na plačilo sodnih stroškov. Kazen bo pogojna na dobo petih let in vrhutega mu je ne bodo vpisali v kazenski list.
Jreds.; Gnezda, tož.; De
hotel sprejeti in moža so ta ko prijavili sodiču, čigar predsednik ga je oprostil obtožbe in odredil, da moža. v primeru, da ga mr. Kellet ne sprejme več med begunce, postavi na razpoloženje direktorju za javno varnost.
Trije begunci, ki jim emigracija zaradi njihove mlado-letnosti ni dovoljena, so hoteli vseeno poskusiti srečo. Domenili so se, da gredo v Genovo, kjer so mislili, da jim bo mogoče vkrcati se na parnik in se izseliti v Avstralijo. Njihov načrt pa se je že po prvih korakih spremenil v novo pustolovščino. Mladoletniki so namreč sto-
Zenska je na sodišču pojasnila, da je zelo nervozna in je prosila, da bi jo izpustili, predvsem ker je noseča, na začasno svobodo. Sodnik je privolil, vendar je njene akte izročil rednemu sodišču, kjer se bo morala obtoženka v kratkem zagovarjati.
Nenadna smrt starke
Okoli 8. ure so morali policijski agenti po telefonskem pozivu pohiteti k štev. 25 Drevoreda XX septembra, kjer jim je 50-letna Marija Smolič por. Marsilli pojasnila, da je malo prej našla svojo 81-letno mater Terezo Gaber-čič vd. Smolič ranjeno ob vznožju postelje. Zdravniški pregled je ugotovil, da je bila ženska mrtva, vendar da smrti niso povzročile rane. ki si jih je ženska prizadejala med padcem s postelje. Po mnenju zdravnikov je treba smrt pripisati poapnenju žil.
Dve žrtvi vespe
Kljub temu da je 20-letni
pili na postaji na vlak in ko-1 Lucijan Ražem iz Doline med maj je ta zapustil postajo, vožnjo z vespo po D Annun-
so jih policijski agenti zasa
čili in jih poslali nazaj v taborišče. Tudi te so prijavili sodišču, vendar jih je predsednik oprostil.
Elsa Zotti pa je že znano ime v analih zavezniškega sodišče. Bila je pred sodnikom že neštetokrat in vedno pod enako obtožbo:	njej so
namreč prepo.vedali shajanje z ameriškimi vojaki, kar pa ni Zottijevi ugajalo, kajti zanjo so bili «G.T. -men« izredno dobri in obenem petični klienti.
Nekaj časa so imeli mir pred njo vendar je sedaj ponovno padla v roke pravici. Neke noči je namreč neki policijski agent zaslišal precejšnje kričanje, ki je prihajalo iz stanovanja v hiši štev. 17 na Korzu. Ko je agent vstopil, je opazil Zottijevo. ki se je prepirala z ameriškim vojakom. ki ji ni hotel plačati za njeno ljubezen. Ker pa je Zottijeva kaj slabo sprejela agenta in ga celo užalila, jo je mož postave s pomočjo svojih kolegov spravil v av to in jo odpeljal na povelj stvo. Namesto da bi se pomirila, pa se je ženska tudi v vozilu upirala javnim organom in jih žalila.
ziovem drevoredu zavrl, da bi preprečil trčenje v 50-let-no Lucijo Capeili iz Ul. Pon dares 5, ki je tedaj hotela prekoračiti cesto, se mu ma never ni posrečil, zaradi česar se je zaletel v žensko in se nato z njo zvrnil na cesto. Vespa je nadaljevala pot še nekaj metrov in se nato ustavila ob drugi vespi, ki je sta la ob pločniku. Medtem ko se je Ražem rešil brez poškodb, so morali Capellijevo odpeljati v bolnišnico, kjer so ji ugotovili več ran in udarec na ramenu z verjetnim zlomom, zaradi česar so jo pridržali na I. kirurškem oddelku. Po mnenju zdravnikov bo ženska okrevala, če seveda ne bo komplikacij, v 10 ali 15 dneh.
* * *
Zgodaj popoldne so nudili zdravniško pomoč 19-letnemu dijaku Aldu Tommasiniju iz Ul. S. Lorenzo in Selva, kateremu so ugotovili rano na gležnju leve noge. Tommasi-ni, ki bo okreval v 8 dneh, je izjavil, da ga je ranila vespa, s katero je 25-letni Domenico Maggi z Jeričljeve-ga trga vozil pod predorom pri Senenem trgu.
grenke spomine, bojazni in zavest, da se staro ne more več povrniti, ker stoji v naši obrambi socialistična Jugoslavija in napredne sile vsega sveta.
V diskusijo so posegli med drugimi tudi tovariš Cok, Pangerc, Sturman in Lipovec, ki so ugotovili, da je statut postavil pred nas vse in ne le pred organizacije velike naloge. Uzakonjene pravice moramo izvrševati in zahtevati, ker bomo le tako zagotovili dosledno izpolnjevanje vseh določil statuta.
Prav zaradi tega bo potrebna še nadaljnja odločna borba skupno v okviru vseh naprednih sil in v sodelovanju med italijanskimi in slovenskimi delovnimi ljudmi za rešitev vseh narodnostnih, gospodarskih in socialnih vprašanj.
V Lonjerju, kjer so Lonjer-ci in Katinarci napolnili dvorano prosvetnega društva, pa je govoril podpredsednik OF dr. Dekleva. Posebno je poudaril novi politični položaj v zvezi s podpisom sporazuma o rešitvi tržaškega vprašanja. Dr. Dekleva je opozoril zborovalce na naloge, ki čakajo vse člane in simpatizerje OF, v zvezi s statutom o narodnostnih, socialnih in gospodarskih pravicah Slovencev na tem področju in dejal, da bo borba uspešna samo, če se bodo naši ljudje borili z ramo ob rami z delavstvom za rešitev vseh delavskih vprašanj. Zato je treba paziti, je dejal dr. Dekleva, da ne nasedemo nacionalistični politiki raznih Agne-lettov, ki hočejo odvrniti tržaške Slovence od vseh delavskih vprašanj in od resnične borbe za delavske pra-vice.
V razpravi so Lonjerci in Katinarci obsodili domače kominformistično vodstvo, ki se je vedno izkazalo kot navadna Vidalijeva agentura. Ugotovili pa so, da so vsi pošteni delavci, ki so sledili kominformistični politiki, spregledali in da so pripravljeni, nadaljevati skupno z našimi tovariši borbo za narodnostne in delavske pravice.
Podobna sestanka sta bila tudi v Sesljanu. kjer je govoril tov. Drago Pahor, in v Slivnem, kjer je govoril prof. Jelinčič. Tudi na teh dveh sestankih sta govornika v glavnem obrazložila pomen spomenice o sporazumu o rešitvi tržaškega vprašanja in še posebno poudarila pomen statuta in v tej zvezi naloge vsega prebivalstva.
V razpravi je prišla do izraza ugotovitev, da je bila kominformistična politika do Trsta in Jugoslavije glavni krivec, da je bilo to vprašanje rešeno tako. kot je bilo. Hkrati pa so udeleženci z zadovoljstvom sprejeli izgon iz Trsta fašističnega poslanca Pozza, ki je v Trstu znan kot organizator neredov. Pravijo, da če bo oblast tako nadaljevala, ne bo težko doseči mirnega sožitja med Slovenci in Italijani. Na sestankih so tudi povedali, da so se ljudje že začeli posluževati pravic, ki jim jih zagotavlja statut. To naj bo vsem za zgled.
iz Škofij pustil ob cesti. Silovit sunek je avto popolnoma razbil. Posledica tega trčenja je bila, da se je težko vozilo ustavilo ob zidu, pri čemer pa se je prikolica odklopila in samostojno nadaljevala pot Je kakih 12 metrov in se končno ustavila sredi ceste.
V šoferski kabinj pa je bil poleg šoferja, in sicer na postelji za sedeži tudi 28-letni lastni^ avtocisterne Carlo Ciampa iz Standreža pri Gorici, ki je padel z ležišča in ker se je ranil, so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane na glavi z verjetnimi kostnimi poškodbami, možganskega pretresa in drugih manjših poškodb pridržali s prognozo okrevanje v 10 ali 15 dneh na II. kirurškem oddelku.
Avtocisterna kakor tudi Cetinov tovornik sta utrpela ogromno škodo, medtem ko sta bila policijski tovornik in motor ISO le laže poškodovana. Prometna policija, ki je prišla na kraj, je uvedla preiskavo.
2 6. IN 2 7. OKTOBRA
Načrti za zasedbo Trsta in številne ceremonije
Upati je, da se bo De Renzijev proglas bolje izvajat kot svoj čas Pettitijev - Aretacije nekaterih neofašističnih elementov?
»Operacija Trst«, tako imenujejo italijanski listi priprave za zasedbo Trsta po italijanski vojski, bo izvedena po »podrobnih načrtih«. Tako že več dni poročata dva Ales-sijeva lista. Potrjeno je, da bosta dva bataljona italijanske vojske, bataljon bersa-ljerjev in bataljon pehote, simbolično zasedla Trst 26-oktobra dopoldne. Na čelu teh dveh bataljonov bo gen. De Renzi, ki ga je italijanska vlada imenovala za vojaškega guvernerja. Na Trgu Unita bosta italijanske bataljone počakala dva bataljona anglo-ameriške vojske, ki bosta simbolično izročila oblast italijanski vojski. Poročajo, da gen. Winterton ne bo prisoten pri predaji, ker bo odpotoval iz Trsta že 25. t. m. Oba italijanska bataljona se bosta po nekaj dneh ponovno vrnila na svoje sedeže čez Sočo.
Oddelki italijanske vojske, ki se bodo nastanili na našem področju, pa bodo prišli že v noči med 25. in 26. oktobrom. Tako, da bodo italijanski vojaki v mestu in v okoliških vojašnicah zasedli določene prostore, še preden bodo simbolično zasedli Trst.
Danes je sicer položaj drugačen, danes imamo poseben statut, ki nam zagotavlja narodnostne, socialne in gospodarske pravice, katerega je Italija podpisala skupno s socialistično Jugoslavijo, ki nas bo na vsakem koraku branila, če pristojne oblasti ne bodo spoštovale dogovora. Kljub temu pa moramo biti budni in se boriti, da bodo naše pravice resnično spoštovane.
Poročajo, da bo prihodnji torek popoldne na Trgu Unita manifestacija, ki jo organizira «Odbor za obrambo italijanstva Trsta«. Na tej manifestaciji bo župan Bartoli pozdravil gen. De Renzi-ja, ki bcr baje odzdravil. V sredo dopoldne pa bodo jmeli v stolnici Sv. Justa slovesni Te Deum »v zahvalo za novo osvoboditev«. 26. oktobra pa bo praznik. Sole bodo zaprte dva dni, 26. in 27. t. m.
Kot vidimo, se torej v Trstu pripravljajo velike stvari. Hkrati pa moramo omeniti, da je policija že pretekli teden aretirala voditelje mladinske organizacije MSI. Fašisti se pritožujejo in kričijo. da je to izzivanje. Ni pa rečeno, da ni policija izvedla te aretacije, ker je bila baje obveščena, da nameravajo fa-
DANES
se bo predstavilo na novo ustanovljeno GLEDALIŠČE
za
SLOVENSKO PRIMORJE v KOPRU
s Kreftovimi
KRAJNSKIMI
KOMEDIJANTI
Svečana otvoritvena predstava bo ob 20. uri.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA
bo priredila DANES 21. t. m. ob 20 30 v ULICI ROMA 15 ob 110-let n ici rojstva pesnika SIMONA GREGORČIČA
SPOMINSKO PROSLAVO.
O pesniku in njegovem delu bo govorila prof. Valerija Glavič-Venutijeva.
Člani Slovenskega narodnega gledališča bodo recitirali najpomembnejše njegove pesmi.
nega sveta; 13J0 ,|^vaIDot»»ji. madžarski	oDz«rn*
odmevi: 14.15 Kult«™
Ku%rinr W>virjS
14.25 Glasba za »' 1 800 *• ™ klavir nji
17.30 Plesna	is « kester•1840 PnUuDlmne «*»
melodije:	19.00	Mamitg^
Vtiča- 19.15 Pestra	psu,
Šport:	20.05	jf^trh	21*0®!!!«
20.30 Zabavni orke j30 Pt5tf matizirana	Glasbe«
operna	^.»hnssvi	^
operna gla'?a; p ,jUSSy: 1
^22 Sl''VteSi V-
T It S I' *•	.’	jj	J
11.00 Za vsakogar Operne mejo*Tf lahke glasbe; Jl.uu	ti	»
dello:	((Življenje, ki 3 du
dala«, slušna is1
..	1	.1	A
( GLEDALIŠČE VERDl)
V teh dneh pa se pričakuje , jistični elementi povzročiti prihod karabinjerjev in obmejne polieije, ki bodo za-
sedli mejo nekaj dni pred
prihodom ostale vojske.
«Odbor za obrambo italijanstva Trsta« (ne vemo sicer, kakšen pomen ima. da ta odbor še vedno obstaja), ki je lansko leto vodil znane novembrske izgrede, pripravlja obširen program manifestacij ob prihodu italijanske vojske. Podžupan Visintin, ki je v odsotnosti Bartolija predsednik omenjenega odbora, se je pred dvema dnevoma sestal v Vidmu z generalom De Renzijem in se z njim raz-
nerede v mestu ali pa celo teroristične atentate, pretekli teden je «Corriere di Trieste« poročal, da sta prišla iz Rima v Trst dva gospoda, ki sta prinesla s seboj dva kovčka ročnih bomb. Te vesti niso uradno zanikali in ni rečeno, da so tudi aretacije fašističnih funkcionarjev v zvezi s tem. Naj bo kakorkoli, znano je, da so policiji dobro znani vsi tisti elementi, ki lahko kalijo mir v mestu in povzročijo nerede. Zato smo prepričani, da ji ne bo težko preprečiti tudi najmanjše incidente, ki lahko samo škodujejo pomiritvi na
govarjal o koordinaciji voja-| tem področju in izboljšanju ških in civilnih manifestacij I odnosov med obema sosedni-26. in 27. oktobra.	.	ma državama.
Zdi se, da bo gen. De Ren-
zi kot vojaški guverner, po prvih ceremonijah dviganja zastav itd. okrog poldne naslovil na prebivalstvo poseben proglas. Starejši Tržačani še dobro pomnijo, da je tudi gen. Petitti de Roreto leta 1918 izdal na prebivalstvo proglas, v katerem je zagotovil Slovencem vse pravice, ki pa jih je uradna Italija takoj nato začela teptati.
DEJAVNOST V JAVNIH SKLADIŠČIH
V oktobru pričakujejo 160.000 ton prometa
Promet se bo v primeri z lanskim oktobrom nekoliko povečal, toda na račun pomoči avstrijskim poplavljencem
Hud karambol treh tovornikov
Medtem ko je 2l-letni Ser-gio Margari iz Cervignana šofiral avtocisterno s prikolico po trbiški cesti v smeri Trsta, ga je na križišču s kati-narsko cesto oplazil težak tovornik (mehanični voz) civilne policije, katerega je šofiral neki agent. Zaradi sunka je avtocisterna zašla na strmo katinarsko cesto in se na nekaj metrov zatem zaletela v motor Iso. katerega lastnik, 28-letni Danijel Petaroš iz Boršta, je še pravočasno opazil nevarnost in urno skočii z vozila ter ga prepustil usodi. Avtocisterna se pri tem ni ustavila, temveč je nadaljevala svojo pobesnelo vožnjo ter ličila v tovornik, kj ga je r»4-letni lastnik Andrej Cetin
Po že pripravljenih seznamih o prevozu blaga skozi Javna skladišča tržaškega pristanišča je ugotavljeno, da pojde v tem mesecu Skozi naprave omenjene ustanove skupno 160.000 ton blaga, in sicer 120.000 ton blaga v prihodu in 40.000 ton v odhodu. To pomeni, da bo promet v letošnjem oktobru večji kot v lanskem in sicer za 20.000 ton v prihodih.
Ce analiziramo sestav prometa in poudarimo dejstvo, da gre samo za blago, ki gre skozi pristaniška skladišča in ne skozi lesno ali pa petrolejsko pristanišče, ugotovimo, da se v prihodih opaža več tovorov sadja in še posebno suhega sadja, ki pride iz Grčije. V tem mesecu bo prišlo skozi omenjena skladišča 60 tisoč ton žitaric, od katerih 25.000 ton žita ameriške pomoči avstrijskim poplavljenim krajem. Ce pa upoštevamo to dejstvo, potem je promet v tem mesecu večji kot v lanskem oktobru samo za količino žita za poplavljence. Zato je nemogoče govoriti o kakšnem povečanju prometa trajnejšega značaja. Prve količine tega žita so že prišle. Računajo, da bo v tem mesecu prišlo tudi okrog 40.000 ton premoga in rud. Posebno je treba omeniti tudi prihod 6000 ton kromove rude, ki bo prišla s Kube za Avstrijo.
Razen pošiljk iz lesnega pristanišča pojde iz tržaškega pristanišča tudi 18.000 ton lesa, kar predstavlja normalno mero. Posebno pozornost zbujajo nitrati, ki jih proizvajajo v Italiji in jih bodo odpeljali v ZDA- Čeprav je že nekaj tega italijanskega blaga šlo skozi tržaško pristanišče, je to pozornosti vredno, ker gre za 3.000 ton nitratov.
se nepričakovano znašel pod prednjo desno stranjo tramvaja, ki ga je skupno z njegovim vozilom potegnilo 10 metrov naprej.
Ranjenega Gerdola so takoj odpeljali v bolnišnico.
KADARKOLI ,
se Vam zdi in ne samo
v začetku meseca se lahko naročite na
ccPRIMORSKI DNEVNIK«
Dovolj, da telefonirate na štev. 37338 ali da izročite Vaš naslov našemu raznašalcu.
Darovi in prispevki
PRISPEVKI V icTEDNU ZA NAŠEGA DIJAKA«
Ferjančič 1000, Neva Ferjančič 500, P. Batič 400, Eda Lip-pert 500, Ivanka Žitko 1000, Gla-vina 300, N.N 300, Volk 200, Pulgher 500, Terize 200, Nikola Nikoli 100, Anton Barrs 106, Ivan Riosa 200, N.N. 100, Klavdij Možina 100, Grgič 100, Romano Rebula 100, Lino April 100, Možina 100, Vremec 500, V. Vran 500, Franc Bizjak 200, Fani Quarto 100 Ludvik lirampuž 500, Frančiška Kerkoš 250, Rudolf Kerkoš 250, Rudolf Kerkoš 200, Ivanka Možina 100, Premrl 500 Avrelija Jančar 300, družina Bole 500, Pina Orel 200, N.N. 300, Petacos 50, Pepo 100, Iskra 250, Likar 200, družina Gombač 100, Franic Verk 500, Svetina 300, Emilia Prosen .'.00, Ada Koznna 600, Emil Rojc 500, Silvester Pečarič 500, Francka Bizjaik 200, Vladimir Premru 500 Lavrenčič 500. Rado 1000, Viktor Sirca 1000, Danilo Sirca 500, Poropat 100, Ada Bijeker 150, Francka Sedmak 200, Juže Šušteršič 100, Peter Guštinčič 100, Tončka Legiša 100, Angela Nežuta 200, Ermli.ja Prosen 500, Danica Kante 50, Elda Trampuž 50, Marija Kocman 30, Rozalija Šušteršič 100, Mirko Briščak 50, Marjeta Sirca 100, Lucijan Šušteršič 100, Ivanka Gabrovec 50, Marija Milič 170, Marija Lupine 200 Marija Gruden 100, Ludvik Gabrovec 100, Nives Antoni 50, Zofija Peric 200, Nada Zidarič 50, Amalija Kante 50. Alojzija Peric 100, Apolonija Jerič 100, Dika Blazina 50, Dora Kante 20, Alberta Rebula 20, Pavla Doljak 50, Amalija Doljak 100, Evge-ni j a Zidarič 50, Marija Zidarič 50, Ivanka Skerk 100.
V počastitev spomina Stanka Coka darujeta inž Andrej Cok 500 in Amalija Cok 500 lir za Dijaško Matico. V počastitev spemi-na svakinje Justine Spetič darujeta Milka Spetič 500 in Marcel Sancin 500 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina Stanka Coka daruje Herman St rane ar 500 Ut za Dijaško Matico.
OD VČERAJ DO DANES
V nedeljo ob 11. uri bo peti nedeljski koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom Carmen Campori in ob sodelovanju 10-let.nega violinista Uta Ughija. Na sporedu so Ber-keleyjeve, Mendelssohnov e, Beethovnove i.n Verdijeve skladbe. Prodaja vstopnic se prične danes zjutraj
Prihodnji teden se prične vrsta predstav igralske skupine Luigija Cimare, in sicer z igro «Ko je mesec moder«, novost Hugha Herberta.
Prodaja vstopnic se prične v soboto
«* i. o *	' 1 ''2i 0
327,1 m, 202,1 m. ' fg
11.00 Radijski KOI (5 ng ivi Bravničarji orKestffcGie.
eri“ etrf‘
Kozina: Bela kr?.J10 igr> Sl;
tijski nasvet.:	1J-1 & ffo
nekaj; 14.&0 Iz tebnf^
nekaj; 14..00 ^-.-f & 2r1 Opoldanski	ork£%.
Koncert za Klavir	^arn*4:^;
a-molu op /“ijf-Lat**!"
'»■•ska st"; 3. 5-^; ' -	“
15^5 3Opereir.a	fe
trinki izP literature	A. j
?hefeTia'°«/a-
Žele! .4	ciii-nfonič.ni	^	\
žHpli ste - ^
D-duru op 6 St. 800 0*, lfi. Prva simfonija, sK0Z1 s g, svet; 18.10 «p“aef pesmi a-ja» (ciklus	glasbe'i
mače in svetov jvfodm ,j stvar j alnosti: !*• ček:	18.40 POJ jx>inare, je
Maribora;	*e	. lič-
nosti; 20.15 «Cetrt^KOpev0>, n . mačih pesmi i gožidarv,jetf-Literarni večer ;	30	Vew
Andre Maur^-orkestralni sporen-
-ra otT _ nfljl?!
Tisi'® * tr()jce; % 17 30 Oddaja ?Vvor s
Šport
Okrajni odbor OF Nabrežina
organizira dvodnevni izlet v Komen dne 30. oktobra itn 1. novembra. Vpisovanje na običajnih mestih se zaključi danes Motoklub »Adria« Milje-Dolina priredi 31. oktobra in 1. novembra dvodnevni izlet v Ajdovščino, Tolmin in Novo Gorico. Vpisovanje na sedežu v Dolini še danes.
« UNION*
Svetovno znana
varovalnica “SctU,
Motoklub «Jadrac», Opčine, organizira 31 t. m. izlet v Vipavo in Sem-pas. Vpisovanje še danes 21. t. m. na sedežu.
Ljudska prosveta
Zveza prosvetnih delavcev E-notnih razrednih sindikatov v Trstu. Tajništvo zveze sklicuje za DANES četrtek:	21. t. m.
odborovo sejo točno ob 18. uri.
Za oglase, osmrtnice itd. obračajte se vedno na
upravo
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ul. sv. Frančiška 20/11) Tel. 37338.
ADEX J
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 30, oktobra t. 1. se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrle so
4 osebe, porok pa je bilo 18. POROČILI SO SE:	podoficir
Z motorjem v tramvaj
Medtem ko je 24-letnj Mario	Gerdol	iz	Rocola	vozil	s
svojim motorjem po Nabrežju O. Augusto, je opazil, da je proti njemu vozil tramvaj, ki je tedaj začel zavijati	v Ul.	G.	Cesare.	Da	bi
preprečil trčenje, je Gerdol takoj zavrl, vendar je pri tem	zadel	ob	pokrov	podze-
meljskega kanala, zaradi česar	je padel	z motorja	in
CP LA n ero Pon-is in uradnica Margherita Savoia Urzi, uradnik Claudio Gercin in profesorica Novella dr. Carpi, zidar Slia Mical i in gospodinja Giusepplna Carraro, mehanik Nlcola Arito-ivucci in gospodi i. ja Mirella Gre-gori, vojak atu vojske Frarik S. Carney in šivilja Jolanda MasHč, trgovski pomočnik Enillio Bene-detti in študentka Li-via Hol-lesch, dr. kemi.je Claudio Tam-plenteza in dr leposlovja Maria Alzetta, šofer Edoacdo Hrvatin in goapodinja Josi-pina Uljan, kmet Anton Brožič in gospodinja Ivana Šuštar, mehanik Josip Furlan in šivilja Bruna Zorzet, polkovnik am. vojske Ulm Gvvitui Porter in gospodinja	Florence
vvillimso-n Costello, drvar Franc Jaksetič in gospodinja Albina Berrie, učitelj Bruno De Carli jm uradnica Lina Borsi, šofer Peter Olar In gospodinja Laura Gletssi, mehanik Danijel Ukmar in go-s-ljodinja Marija Danijela Spacal, šofer V i rgil i j Maver in gospod:-nja Jolanda Cergolj.	mehanik
Alojz Vatovec in gospodinja Leopolda Gustinčič, delavec Just Maver in gospodinja	Viktorija
Ugrin.
UMRLI SO:	90-letnt Bartoio-
meo Mascese, 83-letna	Glovan-na
Krall vd. Cravos, 49-ietni Domenico Sambo in 58-lietnl Pietro Mariani,
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: Iz Havenne s 150 t raznega blaga Ital. ladja »Vit-toria S,». iz Benetk s 556 t raznega blaga Hal ladja «Irma», iz Benetk s 309 t smokev kn-M ar iška ladja «Sirab», iz Akaya
vo Arno«, z Reke s 100 t kož im 6 potniki Jug. ladja »Istra«, iz Benetk z 224 t raznega blaga in 14 poini-k-i ital. ladja «Bar-letta«, iz Benetk z 269 t raznega blaga im 53 potniki ital ladja »Esperia«, iz Pirana prazna ital. motor. jad. «Salvatore», iz Sdobbe s peskom ital. motor, jad «Leo-nilda», »Fior di Maria«, «Oreste», «Fratelli	R.», »Trion-
fo», «Tre Fratelli« in »M. Grabni no«
ODHODI: proti Reki s 3 potniki jug. ladja »A. Sautič«. proti Raveiini s 300 t. raznega blaga jug. ladja »Vraiijič«, proti
Pulju prazna Jug.	ladja »Vardar«, proti Pulju	prazna jug.
ladja «Vrba»», proti Ra verzni z 245 t petroleja ital. ladja »Maria M.». proti Geddi z 2,000 t lesa ital ladja «Verax», proti Pireju s 400 t bencina in 1.045 t petroleja ital, ladja «Otis», proti Aleksandriji 2 3.400 t raznega blaga egipč. ladja »Star of Alexandriu», prolj	Benetkam s
116 t raznega blaga jug. ladja »Korana«, proti Tržiču prazna ital, motor. jad. »Dr Amicisa, proti Sdobbi prazne ital motor, jad. #Livia», «Tre Fratelli«, »Re-denta«, »Fior di Maria«, «Fol-gore«, «Luigi M.» in «Concord.ia».
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 15.5, najnižja 11.9, ota 17. uri 15.2, zračni tlak 1014.7 v naraščanju, veter 6 km jugovzhodnih, vlaga 86 odst., padavin 2 mm, nebo oblačno, morje miirno, temperatura morja 17.6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul. Bernini 4; Millo,
Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2-, Tamaro - Neri, Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkov-z 2.325 L železa ital. ladja «Nuo- ijah in Nicoli v. Skednju,
Ros-etii, 15.30: »Skrivnostna vrata«, Van Johnson, J. Al>lyson.
Excelsior. 15.30: «Od tu do večnosti«, Burt Lancaster, Mont-gomery Clift.
Fenice. 15.30: «Mogambo», Clark Gable
Nazionale. 16.00:	»Bela	furija«,
Eteanor Parker, Ch. Heston.
Filodrammatico 16.00: ' «Yankee paša«, Jeff Chandler, Rhonda Fleming.
Arcobaleuo. 16.00: «Frarvcoska linija«, Jane Russeli.
Astra Rojau. 16.30: ((Avanturist v pustinji«, Robert Cummings in Terry Moore.
Cristallo 15.30: »Babilonski sužnji«, R. Conte, L. Christian.
Grattacielo. 16.00; «Dogaja se na komisariatu«, Alberto Sordi, Nino Taranto, Lucia Bose.
Alabarda. 16.00: «Moj mož«, R. Montalban in Shellek VVinters.
Ariston. 16.00:	»Zelema čarov-
nija«.
Armonia. 15.30: »Gusarjeva hči«, R. Fleming, P. Kelly.
Aurora. 16.00: »Sombrero«, Montalban in A. M. Pierangeli.
Garibaldi. 16.00:	«Ljubimci iz
preteklosti«, L. Amaiida
Ideale. 16.00: «Ze,nski zapor«, M. Douglas, Miroslava, Mladoletnim prepovedano.
lmpero. 16.00. ((Podeželska ljubezen«, J. Povvell, F. Granger.
Italia. 1600: «Dekle za 20 dolarjev«, B. Michaele. R. Egan.
Viale. 16.00:	((Skrivnosti Crne
džungle«, Lex Barker in tigrica Darma.
Kioo ob morju. 16.15: »Kronika nekega zločina«, G. Santuccio in L Stori.
Massimo 16,00: »Tolpa ponarejevalcev«, Dennis 0'Keefe.
Moderno. 16.00; »Vohun ob jezeru«, A. Ladd, W. Hendrix.
Secolo, 16.00:	«Sveti tiger«, J.
VVeissm.ueller.
Savona 15.30: »Viharji na Kongu«, S. Hayward, R. Mitchum.
Skedenj. 18.00 »Koenigsmark«.
S. Marco. 16.00: ((Manilskii branilec«, Walla.ee Beery
Vittorio Venetu. 16,00:	»Sužnja
greha«, Silvana Pamipanini. Mladoletnim prepovedano.
Azzurro. 16.00:	«Zelja ženske«,
Barbara Stamwyck.
Belvedere 16.00; «Velik si, Bill«, D. Dailey.
Marconi, 16.00: »Plenilci sonca«, Glenn Ford, Patricia Medina.
Novo cine 16.00:	((Norčije po
svetu«, Eva Pavvlick
Odeon. 16.00: »Prepovedani ples«. Mladoletnim prepovedano.
Radio 16.00: »Luči na asfaltu«, B. Cravvford, B, Buchler. triUa«, John Wavne.
Venezia. 16.00:	»Karavana mor-
moncev«. Ben Johnson.
- it oktob^,
30. m 31- '.j (dvodBisTRlCA
ILIRSKA BI5
KNEŽAK
TA T A ll/ A
PIVKA	,e
x	«0	_t.fi
(Izleti, s_°4 okt°or? vršiti 23. m 30,
so preneseni 31. oktobra).
i n0'1 ljubljaN«
OPATIJA
REKA	.
AJDOVŠČINA
VIPAVA
ŠTANJEL
branik
TAR pBl P POREČ	jan«'
Vpisovanje
■ , .<*"
PULA PAZIN
TOMAJ
DUTOVLJE cA KOSTANJE KOMEN g. okL E Vpisov^^pB^
UL DCiceronen 29243 TeleI°D
ČETRTEK, 21. oktobra
H D I* K lt
254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 5.40, 7.45, 13.30, 19.00 in 23.30.
Poročila v ital. ob 6.15, 12.45, 19.30 in 23.00.
6.45 Jutranja glasba; 6.50 Pregled	tiska;	7.00	Koledar;	7.30
Zenski kotiček; 12.00 Parada orkestrov; 13.45 Zabavna glasba; 14.15	Beležke	o	tehniki;	14.45
Kulturni razgledi; 15.00; V slovenskem narodnem ritmu; 17.00 Od uverture do finala skozi priljubljene opere; 17.40 Slavonske narodne pe_smi v priredbi J. Stojanoviča; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Slovenski ip tuji solisti ter komorni ansambli; 18.45 Štirje fantje igrajo; 19.20 Šport; 20.00	Glasba	po	željah;
Spoznavajmo našo deželo; 21.15 Večerni simfonični koncert; 22.0U Plesna glasba; 23 10 Glasba za lahko	noc.
r it m 'r 11.
11.30 Lahki orkestri; 12.10 Za vsakogar nekaj, 13.00 h operet-
3L okt0^evni izle< V
dvodfle*
ŠTORJE
SENOŽEČE
POSTOJNO
«•. °"t0n0V^Brll95<
izlet t jtiRE1
ZAGREB m ,e dar>« ‘
Vpis°va,1]t
I’54
7 noven^iet * enodne'n'KoZlN°
herpelE
mAtehij0
OBROVO
PODGRAO do 29
Vpisovanl^^, ^
'AS'?'
ILIRSK0 dQ	-
0vahJe	x
Vpis°v
si.zn-fp";: 0»
Ji
PRIMORSKI DNEVNIK
21. oktobra
nem cim core
se je industri-
. V Crni gon
le	r-esneie	razvijati	še
, °ncani vojni. Po raz-
k,°h°Zie1VinduttatiStiŽnih P°dat' »ja v te' Iska proizvod-
»34 ter'rep.ubliki od leta 1939 nar, .1 odnosu na leto V prjm S a Za R*>0 odstotkov. ! p meriavi 2 ostalimi jugo-
CK* .Tto.
ipeh c. razv0J največji u-J'h. Seveda je (reba pri QCe.
'tevati^dteh podatk°v upo-Crne ’ a Je bil° področje iarsko PIed vo;ino g°sPo-Clavrji. najb°lj	v
»^amo19« ^ bl'° V Crni g0~ ietii , gospodarskih pod-
SoeUMr,™ ^teh^d
Z* bilo' povprečno ^ za-
Celotna let*™8 57 delavcev, v to	Proizvodnja je
Predsuvij0abla0b^ V glavnem i5rment,lo	krog 950 ton
ton »ni, "?ga l°baka, 14.000
|*rmentiranega
S'3 milijona k°R mila’ °kr°g
strešnitn	k°SOV °Peke m
»“bistva ' 'do0^08 84 gar«itur serv is’ *	n riblih kon-
ne ribe P°n- sušeno >n solje-
ne *nergije !pV°dnja elek‘™*
Okrog 932 MW
energije je znašala takrat
ta jeCb“ od 1947 do 1953 le-daritve ,/ lndu'*trijo -n ru-ramh nv rePublike investi-»arjev (r°- 21,5 mUrjarde di-sti iz lptaC?nano po vredno-se tri ‘a 1953)- Zgradile so elektra r° *n	termo-
nika n'en„°dPrla dva rud"
nik	ter p0 en rud-
arita \r*\ Sv*nca> cinka in
la Proizvna6tU 1953 ie znaSa" n*rgii» vf električne e-»ja prem 113 kIW- ProBvod-b°ksita a°ga °krog 22.000 ton.
Veža in 6Z 92.000 ton cinko-Irata nu„, svmčevega koncen-deva ,h ^ ton. Kar za-
r'0ge Pa V* , lndustrijs>ke paradni-, , njihova pro-
V k°vinski ”, 1953 sledei;a: <500 t0	lndustriji okrog
’r‘ streč!!’, pr°izvodnja opeke ionov k” ov okrog 12 mili-
befega 1T°V' rezanega grad-tn, ci a °krog 90.000 kub.
V »fehrlmv, okr°g 900 ton in ženo sari beni industriji (vlo-
i'steaine	prvrtnina- ribe,
ton. lia-) okrog 16 tisoč
3Riatra
>odnji
28,609 dinarjev, kar predstav-1 Kw. Po sedanjih cenitvah bi ija 56,1 odstotka jugoslovan-1 potrebe Crne gore znašale le-
skega povprečja. Leta 1939 je znašal narodni dohodek Crne gore 572 milijona dinarjev (po sedanji vrednosti). Po najnoveiših podatkih je znašal dohodek na prebivalca v letu 1953 okrog 35,550 dinarjev, kar je približno 59,7 odstotka jugoslovanskega povprečja.
Ljudska republika Crna gora ima površino 13,839 kv. km, ali 5,4 odstotka celotne površine Jugoslavije. Po ljudskem štetju iz leta 1953 znaša število prebivalstva 419.625 oseb, aii 2,5 odstotka celotnega prebivalstva Jugoslavije. Na vsak kvadratni kilometer pr;de po 30,3 prebivalcev, jugoslovansko povprečje pa znaša 62 prebivalcev.
Po preventivnih računih potencial vodne sile Crne gore od 4,86 do 6,5 milijarde
ta 1970 okrog 1 milijarde Kw letno.
Rudarska raziskovanja so se začela šele po vojni. Doslej je bilo ugotovljenih okrog 200 milijonov ton rezerv. Odkrita so tudi pomembna nahajališča boksita, ki vsebuje visok odstotek aluminija, zatem cinko-svinčene rude, barita in cementnega laporja. V teku so raziskovanja nalte, asfalta in želene rude.
Navzlic svoji navidezni pasivnosti ima torej Crna gora dovolj pogojev, da se lahko razvije v industrijsko in poljedelsko aktivno področje, na katerem bodo zagotovljene njenim prebivalcem vse možnosti dela in zaslužka, hkrati pa tudi njen prispevek k splošnemu dvigu življenjske ravni vsega jugoslovanskega ljudstva.
NOVI 'CKSTM BLOKI MFI)
Pogled na Milje in Trst z novega cestnega bloka pri Cereju
(Posnel naš fotoreporter Magajna).
Blok na glavni nesti pri Ptavjah
MED AR
DR. ALEKSANDER LENARD: LEPOTE IN STRAHOTE AFRIKE
da ta uspeh v
*'hi vi«;11 .ae he ustreza vi-n niA investicij. Gle-
v Sov, Podedovano zaostalost Stvu- lndustrija še ^ dati fV 4ako kratkem ča-■( n,	lsiega učinka, ki ga
^5 ■nogoče doseči na er je bila 7	-	..ost	že	prej
[ ?Uv»l šeraVe‘n ,ega ie na t0 Pr°naet k-Ve.dno slabo razvit
>CkaČilh’ kj
ZvUa ■> deJavnost
!sbk0 V,*4 le v Crni gon, stmn!?klk šele na 2a-kv' km n- Na vsakih 1000 -’11 žel. Pride tu šele 14.7
^ km°Sl-c-Vansko
'-rr
IilCe. vtem ko zna-v	povprečje
na g0rY teni pogledu bo Z 2§raditv - mnoSo pridobila pr,	Proge	Beograd-
i!Ia 195q °t-,dovršena okrog , zgran-4 rati s tem se
V P°'borIskotUd’	'U'
Ustahovii podietJe se je ?esta K . ljudski odbor
Cu-P5 ie P«d k«t-
Dežela brez hrane in vode - «Kaj te razjeda, da si prišel s tako družbo?» - Temni oblaki ■ Pet sto milijonov muslimanov, ki zahtevajo pravico • Ouled Nail plesalke Leila Fuad in Kerina, čudoviti bitji - Najlepše sodelovanje - Priporočilo za beduine
la kateriKeariSkih tovorn'h lO.OOo t vsaka bo ime-Vri,- n°silnosti.
luVaŽnejših -Še treba’ da se
b v gradi Ibdustr‘jskih ob-rattla Glo	hidroelek-
a4c'teta br,Va. ^.ete> čigar ka
znašala 4.400 K\v,
Hidroefektra-k0ne- leta
rarna Gornja
i., Pa bo kapac'teto 216.000
le a W58. Gradi"6115 V P°g°n na v Krm?!.se velika že-
»šcitp, V ^ikšiču Ha . ta
>40 ono3 b(> C0* ‘«n v
. katere ka-znašaia okro
t°n v , l®klarni in 105
bi mor«"V“™- Ta °b"
1937	»i	dokončan
Valjarn
2.
«Vi bi šli radi v Sudan?« me je začudeno vprašal angleški konzul v Neaplju, ko sem ga zaprosil za vizum. «Ali ne veste, da je Sudan puščava? Kaj pa boste jedli, saj tam niti vode ni? Kako se boste preživljali?« Odgovoril sem mu naivno, da bom jede! pomaranče in drugo sadje. Opozoril me je nato na divja plemena, na nevarnosti in bolezni. Razložil sem mu, da sem poučen o tem dokaj dobro, da sem prelistal vse knjige, ki so mi bile dosegljive, .da sem študiral tropično higieno, zem-ijepisje, etnografijo, agronomijo in geologijo, tudi jezike in običaje, celo arabski jezik, muslimansko civilizacijo itd. Da me zaradi tega srbijo podplati, da bi našel nekaj, kar hočejo ljudje jesti, piti, nositi ali uporabljati, saj mora biti mnogo stvari, zaradi katerih gredo ljudje v puščavo in džungle.
Konzul me je še bolj nejeverno pogledal, kakor da bi hotel reči: ((Navdušenje samo še ni dpvolj. Človek brez zadostnega premoženja ne more biti afriški raziskovalec .» Nato je imenoval visok znesek denarja, ki bi mi bil potreben kot vstopnina v deželo, kjer ni hrane ne vode, v primeru da bi onemogel.
Ker nisem imel vstopnic za Sudan, sem prišel tja po ovinkih. Malo prej kakor se je angleški kralj Edvard odpovedal prestolu, sem se vkrcal v Palermu na malo ladjo za Tunis in sem se nevede odpovedal Evropi za .17 let. Angleški kralj je imel vse karte v svojih rokah, pa ni mogel ali ni hotel z njimi
igrati, zato je dovolil brez odpora, da so ga zrinili s prestola. A z menoj je bilo drugače, moje karte so bile v Afriki. Odpotoval sem kakor ptica selilka, klicala me je daljina. Vse, kar sem imel, sem pustil, odnesel sem samo oči in srce. Pridobil sem si drugih dobrin, ki so mnogo več vredne, a tako malo jih je, ki bi bili pripravljeni storiti podobno.
Ob odhodu iz Evrope sem si zabeležil v dnevnik:
»Sedaj grem na kontinent svojih mladostnih sani Tako bo v bodočnosti: prišel bom tja, kamor bom hotel.«
V Tunisu
In tako je bilo. Vsekakor sem prišel v Tunis. Bil sem v bejevi palači, kjer so mi razkazali dragoceno opremljene dvorane, od krasne av-dienčne do sodne dvorane. V dvorani za avdience ima bej velike slike različnih evropskih vladarjev. Dobil jih je od evropskih kronanih glav, ki so si skušale pridobiti s podobnimi darili prijateljstvo in vpliv v deželi.
Od dneva, ko sem stopil v Tunisu na afriški kontinent, so -mi belci povzročali več težkoč, kakor so jih prvima raziskovalcema Afrike dr. Li-vingstonu in Stanleyu domačini. Zadnji so bili v splošnem bolj prijateljsko razpoloženi.
Potoval sem po deželah* kjer je še manj vode in hrane kakor v Sudanu. Naučil sem se uživati v preprostosti. Francozi so me skoro povprašali:
. «Kaj te razjeda, da si prišel s takšno družbo?«, ko so gledali okrog mene beduine
njih. Položaj tega veličastnega imperija v Severni Afriki se danes mrači. Težki oblaki naraščajo in ogrožajo bližnjo bodočnost. Politična in socialna vprašanja, stanje avtoritete, lastnine in splošne eko. nomije, viri poljedelskega bogastva ustvarjajo celo vrsto temnih problemov, ki zahtevajo takojšnjo pozornost in napovedujejo v kratkem važne spremembe.
Ti kritični problemi so permanentni. Izhajajo pa iz napak ljudi. Smo v dobi, ko naraščajo ta kritična vprašanja, iz česar izhajajo vedno večje težave. A to ni omejeno na Severno Afriko. Pet sto milijonov muslimanov na vsem svetu se zbira in zahteva solidarno svoje pravice.
Arabci, ki so se naselili v Severni Afriki in v Zanziba-ru, so prišli s svojimi jadrnicami iz istega pristanišča Mu-scat v Arabiji. Arabsko-ber-bersko prebivalstvo, ki predstavlja 7 odst. Severne Afrike, loči od Francije globok, nepremostljiv prepad:	islam.
Nobeno resno mešanje	ni mo-
goče Dva različna toka obstajata, ki no izgubita recipročne neodvisnosti. Staro sovraštvo do nevernika	vedno
dremlje v srcu muslimana. Koran urejuje ne samo geste, ampak tudi misli	svojih
pripadnikov. Istočasno	zahte-
va vero v različne dogme m potrebo drugih stvari: dnevne molitve, ramadanske poste, Islam in trebušni	ples j gostoljubnost, romanje	v Me-
Ker je bej v	Tunisu	redno j k°. dolžn(?*t.
v novicah, kakor tudi Alžir in Maroko, in jim je general
z roparskimi očmi, ki so priganjali kamele z guturalnimi glasovi. A moj ugled je r:\-stel v očeh mojih spremljevalcev, ker nisem grešil proti njihovim običajem in nisem delal napak v vsakdanjih odnošajih. Poglavitno pravilo za to je, da poznaš jezik ljudstva, ker te usposobi, da se seznaniš z njegovo miselnostjo in da si jim naklonjen. Ce ne znaš jezika, ga ne moreš imeti rad. Vsak jezik ima precejšno psihološko in sociološko vrednost. Miselnost ljudstva in njegov jezik imata ozko sorodnost. Različna j ljudstva imajo med seboj podobne odnošaje, kakor njihova govorica. Kolikokrat so vzkliknili različni ljudje:
«Vi .ste naši, ker govorite naš jezik!«
Prepotoval sem vso francosko Severno Afriko, ki jo sestavljajo dežele Tunis, Alžir in Maroko. Prva ima plantaže oliv, vinograde, železne rudnike in fosfate. Železnica veže zdaj Gabes z Marake-som. Več sto tisoč avtomobilov vozi po cestah od Gabe-sa do Atlantskega oceana. Najboljša pristanišča so: Casablanca, Oran, Alžir, Bone, Tunis in Sfax. Prebivalstva je več kakor v Jugoslaviji. Severna Afrika je pravi rudnik vojakov, delavcev in produktov vsake vrste. Poljedelstvo se izpopolnjuje iz dneva v dan.
Nagib v Egiptu svetoval, naj prekinejo vse zveze s Francijo, Anglijo in tudi z Ameriko, zato se bom pomudil dlje pri
krb®r0g8oretriČetrt
kre!stvomSeDpr'?Živlia s p«-
h ne gre 351 ^Ska kdoSt!!.ati. «ed po-
Prebivalstva
’vlia s pote republi-
w;rgte
»tl Veadar Ve - kako do-
» se o ,.°bstaia3° tu Pa Vlšlo mede!stvo
Vij"ese
:^°pnj0;T - bolj don;
• itfsštesr’* •*"*
!.j 'A1 letalst.y.u .so od 1017
tabiimUiia'rdea rtznašale okrog *» * Pa so nariev- UP° ** ži. e^°r^ciie SGf V 8lavnem Ht(Jlnoreistvo er z8raditev
»rV(, ‘ b*°Ve inve»,trebnih ob' tVeno *Pvesticije £e bo . ^Je J . uP°rah;i„ za pQ_
9?' mehPP°rabUe
V!
ll0*aeir:uov ih lY'~v,wv no-
i*Wi-
liotach Sdov ih P°stavitev Cl3e- P Za manjše me-
•	n
‘»stit podatkih rP
°Sb°vniK Pb*R znašP°darskega
* okv h Sredsw vrednost )ev 7,5 N l v Crni g0.
>’srP‘0t«a Vredarde dina^ ,5 rn iStev v T n°st osnov-best ^hiarde ^oslav.j, pa
^j*C°Vhih	Vred-
VVlb 5 R a j dstev starih t,3 Prev btiiijara miiiiarde, srM '3H id3 Pride 1 - ,SV naLev
Pogled na mesto Gafsa v Tuniziji, zadnje mesto pred puščavo
ti neverniku in različna druga stroga pravila. Vse to se ublažilo v današnjem času. temveč je bolj živo kakor kdaj koli prej. Opaža se rast fanatizma, prebujenje islamske gorečnosti. Ta je polna ambicij in se okoristi z vsemi prednostmi zapadnega prava, ne da bi hoteia žrtvovati predpise, pravo ali sta tute, ki jih zahteva islam. Poligamija je dovoljena. Plesalke iz Ouled Nail so ohranile ritual njihove tradicije ljubezni — orientalski kult plesa s trebuhom. One so ne-zakrinkane svečenice kulta ki najbolj vznemirja. Občudovanje vzbujajo s telesno gibčnostjo in razgibanostjo v ritmu, polnem razuzdanosti ko vrtijo boke ali kakor v krču krožijo s trebuhom. Njihova lepota in čar spominjata na palme, ki se upirajo poljubom vetra. V očeh imajo svetlobo siren, ki ponujajo polno sladkosti. Te puščavske deklice napravijo iz moških opice, ki udarjajo takt z dlanjo v dlan, hitreje in hitreje. Egipčanska plesalka Samia Gamal je popularizirala te plese v Deauville v Franciji, ko je nudila gledalcem pogled na najlepši trebuh vzhodno od Atlantskega oceana.
Videl sem Djebel Erdouz nad dolino Oued Aker v Visokem Atlasu v Maroku. Zdelo se mi je, da sem v Evropi in ne v Afriki. Neki rudnik molibdena se nahaja 1600 m visoko v Azegurju. Vtis je napravila name Bou Saada.
Krasni vrtovi, v katerih teče zadosti vode in so palme zelo lepe, Laghouat je tudi lepa oaza in Blidet Am°r je zanimiv. Bil sem v puščavi pri kaidu Daoula, neustrašnem borcu. Pravi sin puščave je to, z očmi ptice roparice, nezaupljiv, zvit kakor lisjak, a vseeno naiven, kakor dete.
V skrivnostnem svetu
Zvečer so proslavljali svatba posebnim plesom, pri katerem 50 dekleta vzklikala brez prestanka. V tej deželi, ki ima palmo in sonce za svoj simbol, sem bil srečen.
Kakor v sanjah so minevali dnevi, polni barvitosti in zanimivosti. Ce znaš arabsko, lahko delaš z besedo skoro čudeže. Potoval sem na kameli 45 km do studenca Has-sim Amar. Prišel sem v predele premikajočega se peska.
Veter me je bičal s peskom.
Povsod sem ga imel, v očeh. med zobmi, v laseh. Zaupal sem se kamelj in kompasu.
Pisal sem o tem domov takole:
»Hvale za take pohode, boste dejali. Jaz pa sem hvaležen zanje. Potovanje je za-	samo	z	gornjim	delom
telesa in je večinoma stala na mestu. Mišice njenega želodca so se kar same obračale. Njene mlade, štrleče prsi so se gibale v polkrogu še bolj, ko je vrgla glavo nazaj. Leila se je ves čas smehljala kakor človeški idol krasnih oblik, harmonična in ljubka ženska. Včasih se je približala Kerini, včasih nam, da smo občudovali njeno telesno gibč. nost, lepoto njenih ramen in prsi, zibanje bokov in gibanje nog. Nenadoma se je u-stavila z izzivajočim ognjem v temnih očeh, a še vedno s smehljajem na ustnicah in z razširjenimi nosnicami. Obe je pozdravilo navdušeno ploskanje. Odgovarjali sta na to s srečnim smehljajem, vedno čudoviti, vedno skrivnostni. Naš gostitelj je navdušeno hvalil njun talent, češ da je silen glabok in daljnosežen. Rekel je, da sta obe poosebljena umetnost, poezija, ki se izraža v gibih. Posebno je pohvalil Leilo, češ da je prvo muslimansko dekle, ki se je povzpelo do takšnih višin.
«Njena družina je zavrnila številne poročne ponudbe, samo da bi hčerka napredovala v svoji karieri. Zanimala se je za vse stvari in njeno zanimanje je bilo ustvarjalno, ker so ga vodili srce, potreba in ljubezen.
(Nadaljevanje sledi)
Delavci postavljajo stražnico na bloku pri Cereju
Blok na glavni cesti pri Sv. Jerneju (Lazaret)
vestno ali podzavestno iskanje za nečim, česar manjka v našem življenju ali v nas samih. Potovanje se začne, kjer se prevozna sredstva nehajo. Da razumeš realnost, to i moraš srečati v akciji. Pasivnost ali kontemplacija ne more voditi k polnemu življenju.«
«Veliko je vredno, da sem se rešil Evrope. Zavračam današnji socialni red in nočem biti njegov sokrivec. Težko je plavati proti toku. Zato so potrebni vsak dan napori. Disciplina napravi dejanja lažja in lažja. Vsakdanji heroizem je še veličastnejsi kakor v hipu izvršeno tvegano dejanje, ki prinese slavo. Vsakdanje junaštvo vodi daleč. Afrika, sedaj mi ne uideš! Sidi Alaid ben Ali je moj gostitelj v El Alaia.«
Sidi Alaid me je napotil k svojemu sorodniku, ki 50 ga zelo privlačila potovanja n tuje dežele. Pri njem sem srečal marokanskega pevca Halalija ter plesalki Leilo Faud in Kerino. Leila Faud r.am je pokazala divji ples, ki je bil še najbolj podoben ciganskemu, vendar se je en položaj telesa in udov prelival v drugega in vsak je bil bolj očarljiv, kakor prejšnji. Kerina se ji je pridružila z razuzdanim plesom, v katerem je premikala in kro-
Plastični balončki
proti izhlapevanja;
Povprečno gredo zaradi izhlapevanja letno v izgubo 4 odstotki surovega petroleja, ki je vzkladiščen v tankih, kar pomeni samo za ameriško petrolejsko industrijo letno škodo mnogo desetin milijonov. Zdaj pa je ameriška ((Bakelitna družba«, ki izdeluje razne plastične stvari, postavila na trg majcene plastične balončke, ki bodo zmanjšali letno izgubo petroleja zaradi izhlapevanja na pol odstotka, s čimer bo ameriška petrolejska industrija prihranila na leto več kot 60 milijonov dolarjev.
Balončki so iz fenolne smole in napolnjeni z dušikom ter imajo pol do tričetrt milimetra v premeru. Več tisoč teh balončkov, ki se položijo tesno drug poleg drugega na površini petroleja v notranjosti tanka, napravijo plavajočo zaščitno odejo, ki zelo zavre izhlapevanje.
Družba je delala z balonč- vah.
ki poskuse več kot leto dnt in se yes ta čas struktura ba-ločka ni prav nič izpremenila. plastika fenolne smole, iz katere so balončki, je odporna proti petroleju in raznim drugim kemičnim snovem, zaradi česar ni nevarnosti, da bi s* balončki napolnili s petrolejem in potopili. Družba nadaljuje svoja raziskovanja ter namerava izkoristiti svojo iznajdbo tudi za zmanjšanje izgube v bencinskih tankih in pri drugih hlapljivih hidro-karbidih.
ELEKTRONSKA NAPRAVA
ZA STERILIZACIJO FARMACEVTSKIH IZDELKOV
Družba «Bradley Container Corporation« namešča v svoji tovarni „ elektronski pospeše. valnik dveh milijonov voltov za sterilizacijo zdravil in drugih farmacevtskih izdelkov že v .embalaži. Doslej so uporabljali elektronsko sterilizacijo samo pri zdravstvenih raziska-
ev. v Crni osnovnih
1-
1,,.''»«», 2S'IS5
‘ata ,	“‘ca.
2 n 8°had<*k je
. • ali ,u-8 min j- -
§a „3b 1,4
znašal
°d m?Qalova0dStotka
^de dinar-
tega^^anskeT3 ce>otne-V° *4 “K dohodka.
", *cdru-
13 P* šlnVsakaga rde d-
iet» l95P,rehiva>-i9j2 okrog
Razposajeni in nagajivi tovariši so ji skrili čevlje pod našo mizo, Smeh, dovtipi, prve besede, — po nemško (skoro vsi so znali nemški, le naša ljubka Nizozemka je govorila tudi francoski in nekoliko italijanski, vendar ni si upala prav na dan z besedo),
'— in stena je bila predrta, živahna mlada Holandka pa se je kar k nam preselila, — 2 drugimi pa smo si izmenjavali razpoloženje kar preko separeja. Seveda smo vpletli v razgovor o vzajemnih razmerah malo politične propagande in informacij o naših razmerah. Profesor D. ni zdržal, da ne bi, kljub pozni uri, začel še priljubljene teme o literaturi. In končno so nam naši vrli sosedje še zapeli tn naši planinci — medtem se je bila jedilnica do konca napolnila — so jim odgovarjali, da jim tudi um zapeli nekaj
naših. Iti pesem je dajala pesem, steklenica steklenico in čas je tekel do ((legalne« ure in dalj v obup brhkih točajk. Ni to šala, — ob štirih zjutraj so imela biti že na nogah. In jutri, v nedeljo so pričakovale «vroč» dan: poleg nedeljskih, že običajno bolj številnih gostov, sta bili najavljeni še dve skupini Angležev. Zato smo napravili kompromis kot kulturni planinci: še pred polnočjo je bil že popoln mir vsepovsod.
V blestečem naslednjem jutru. sem obrnil na križpotju, namesto naravnost v Bohinj po dolgočasni tovorni poti, proti Črnemu jezeru, zadnjemu, najnižje ležečemu Triglavskemu jezercu. Krasna pot v starem, romantičnem gozdu po skalnatem, razrva-nem svetu nad strmino nad Bohinjskim jezerom, z grebenom Julijcev v hrbtu in navpično steno podaljšku Tiča ric pred seboj.
•LmTTTmTTmnfTTTTmmriT
C ZORKO 1EL1NČIČ )
’f TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT*i
Med gorami
 .........  .	..	>•	••	ti	ii	ti	ii	ii	ii	it	ii	ii	ii	ii	.i	lili	lili	il	Al	iiiiliUiiii	iiiiiAAiiAii	iiiiUiiiiil	ii	lili	AAAAAi	11	lAiiiAlillii
3
3
3
3
3
.3
fiJklUUUUUUkiUUUiUUilUUUklLlUUUUkkUUUUUUUUUUUUiiUiiklUUUdUUUiiUUULiUUUUUmUiUUilUUUUkkkkUUUUklUkkUL'
Nekaj dalj od sredine pota mi nekaj velikega skoči čez stezo, Koza, srna? Pazljivo pogledam za njim: na skali pod stezo stoji nepremično divja koza, gams m napeto gleda proti dolini ter striže z ušesi. Nikamor se mu ni mudilo, očitno se je čutil gospodarja v svojem kraljestvu. Se majhni rožički so kazali, da je še mlad in neizkušen na tem svetu. Dolgo sem ga opazoval, končno pa mi je bilo dovolj tega intervjuja pa sem odrinil naprej, ne. da bi se preveč menil za svojega zanimivega soseda, ki se mu ni
prav nič mudilo proti Ko-marči.
Crno jezero je divje romantično, temnomodro sredi črnega gozda, pod naupično rdečkasto steno, z ogromnimi lolvani po nabrežju, ki se zrcalijo na kristalno čisti gladini. Je pravzaprav le še na pol planinsko jezero v tej sredini, s temnimi, skrivnostnimi globinami. S pridržanimi stopinjami sem stopal po bregu, se plazil okrog ogromnih skal, ki so se bile iztrgale gori t z visoke stene. Tihoto brez znaka življenja, kot pri začaranem jezeru je komaj zmotila
kanja z mirno razprostrtimi krili, zibajoč se visoko nad gozdom, tekmujoč z grozečimi črnimi oblaki.
Treba je bilo pohiteti — že so padale prve debele kaplje dežja. Komaj obrnem korake navzdol po strmini, po Komarči, že se ulije z vso silo. Na srečo opazim nad potjo visoko skalno duplino. Ali je udobna ali ne, ni bilo časa pomišljati, glavno, da je takoj nudila streho. Tri debele ure ni nehal naliv niti za hip, da je bilo med niže stoječimi drevesi, skozi motne deževne koprene komaj opa-
ziti obrise belega proda Savice sred i gozda pod steno K o-marče. Kaj početi med monotonim šumenjem dežnih kapljic po drevesnem listju?
Bil je čas za kosilo. Opravil sem ga z vso ceremonialno dolgostjo in si zatem seveda tudi privoščil lahek dremež, kolikor je to šlo, bolj naslonjen kot pa sedeč na strmi skali. Opazujem in prežim na vreme, če kaže kaka sprememba na bolje, ter razgled kolikor mi ga dovoljuje stena in gozd ter zamrenjeno ozračje, Kratka zabava, ki se pa neštetokrat ponavlja, izvlečem
stare časopise — časopis je v gorah v vsakem pogledu koristna stvar, zato naj planinec nikdar ne pozabi, kupi gb vsaj zadnji hip pred odhodom vlaka, preden gre na pot — da paberkujem, kar mi je še ostalo od čitanja v omenjenem seniku, ob začetku ture onstran Triglava, v Vratih.
Se ob polni plohi so tekale po stezi pod menoj proti dolini skupinice planincev, bolj ali manj dobro zavarovanih pred dežjem. Očitno jih je silil k naglici odhod avtobusa od «Zlatorogas na postajo v Bistrico. Naštel sem jih več kot trideset, preden je dež toliko ponehal, da sem jo udaril za njimi — rie zadnji — na pol v teku, kolikor je dopuščal sedaj res že precej olajšani nahrbtnik. V dobrih dvajsetih minutah sem bil v dolini, suh, v kolikor nisem bil znojen.
V Domu eSavicev sem si J končno mogel privoščiti ča-
ja v ogromni množici obiskovalcev, ki so bili pri proslavi desetletnice bohinjskih partizanov.
Ne bom opisoval nadaljnje poti po dolini, ob Bohinjskem jezeru, ko sem zamujal avtobuse, pešačil, da bi izkoristil vedro vreme in lepoto pokrajine. Vsekakor me je tokrat zares namočil dež, ko sem vedril pod smreko, enako kot v duplini vrh Komarče. Na večer sem bil le srečno na postaji v Bistrici, na pol suh, na pol premrl od čakanja na avtobus nekje pri Srednji vasi, kjer ,sem opazil izpod oblakov, da je dobil Triglav svež sneg.
Kajpak sem v vlaku proti Kranju končno poslal nekam misel, ki mi je že nekaj dni bila v glavi: da bi spogledal* še. vsa j na Storžič, če že ne na vzhodne Kamniške planine, ter jo zavozil naravnott domov,
.(KONEC)
IltSl, četrtek 81. oktobra JUSI
v r i:n e
Vremenska napoved za danes: Oblačno z neznatnimi padavinami; pozneje je pričakovati razjasnitev. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 15.5 stopinj; najnižja pa 11.9 stopinj.
PRIMORSKI DNEVNIK
Ig APS®
Opozarjamo vas na sledeč;
oddaje:	Koper:	13.00:	V	slo	”7,8	m-Mozart: Ko«-
venskem narodnem n‘.mu. — Trst II.. 18-0 ' g. Qperne cert za klavir -n orkester. — Trst I- ■ '	, ma.
melodije. — Slovenija: 20.13: «Cetrtkov ve • čih pesmi in napevov.
i:::::::::!::-::::-
K ":;1
. .  ____________________________________>	-	P7.,*7	A.T>...^r.,
PO MNOGIH LETIH PRVA TEKMA Z BOLGARI
CPjVA-Craefia zvezda 2:2
Jugoslovani so vodili do zadnje minute - Sodil je italijanski sodnik
SOFIJA, 20.	— Današnja
tekma med Crveno zvezdo in moštvom CDNA s tehnične plati ni bila na višini najboljših dni. Vsekakor pa so Jugoslovani pokazali nekaj več bodisi po tehniki kot z bolj točnimi streli na gol. Bolgari so upropastili več priložnosti, omejili pa so se predvsem na organizacijo obrambe, čeprav so tudi dlje časa napadali. Prvi gol je dosegel v 43' Toplak (bivši član ljubljanskega Odreda) na predlo-žek Zakiča. Toplak je že v 15’ in 17’ ostro streljal na gol, toda žoga je šla za las mimo. Po prvih desetih minutah, ko se je zdelo, da imajo Bolgari pobudo v rokah, je samo en nevaren strel Fa najotova, ki ga je odbil Spa-jič, prekinil vrsto sijajnih akcij Jugoslovanov.
V drugem polčasu je občinstvo nagradilo z dolgim ploskanjem vratarja Crvene zvezde za krasno parado po strelu Argirova. Kmalu zatem pa so Jugoslovani po akciji, k' se je pričela na levi in K> jo je Mitič mojstrsko izkoristil, dosegli že drugi goi, to je bilo v 14. minuti. Nadvse ugodno priložnost so zamudili Bolgari v 27’, ko ni bilo nikogar, ki bi streljal v prazna vrata.
Položaj se je pozneje spremenil in Bolgari so prešli v napad. V 40’ končno Kolevu uspe, da na predložek Milan-kova doseže prvi gol. Zdelo se je že, da bo pri takem rezultatu ostalo in le največji optimisti še gojijo upanje v izboljšanje rezultata. In ko je bilo do konca tekme že manj kot celo minuto, je Molanov s solo-akcijo prodrl in dosegel izenačenje v velikansko navdušenje občinstva.
Tekmo je z veliko avtoriteto vodil italijanski sodnik ing, Bernardi, ki si je takoj pridobil ugled pri igralcih in občinstvu z nepristranostjo in obvladovanjem igre. Vendar pa po nekaterih poročilih ni videl (ali ni hotel videti), da je pri drugem bol-
zabrane igralca Rome Bertuc-cellija zaradi dogodkov na tekmi Roma - Bologna 10. t. m. Več igralcev je dobilo opomine, globe pa bodo plačali Ar-ce (Novara) in Cervellati (Bologna) po 12.000 lir, Corghi (Novara) 10.000, Donati (Pro Patria) 6000. Od klubov pa bosta plačali: Fiorentina 45.000, Bologna 30.000.
& * &
BUDIMPEŠTA. 20. — Madžari so določili sledeče moštvo za tekmo prihodnje nedelje proti ČSR: Grosics, Buzanski, Lantos, Bozsik, Lorant, Szejka, Sandor, Kocsis. Hidegkuti, Pu-skas, Fenvessy.
1. Podmiljščak (Branik) 5:37;
2. Lakovič (Partizan) 5:37,15:
3. Metelko (Zagreb) 5:37,15; 4 in 5. Ješič (Avala) in Bogovič (Zagreb); 6. Ročič (Zagreb); 7. Petrovič (Partizan); 8. Vidali (Odred); 9. Miluško-vič (Železničar, Niš); 10. Žižek (Branik).
Ekipno prvenstvo so osvojili tekmovalci «Zagreba».
Mariborčan Podmiljščak zmagovalec na dirki v Beogradu
V proslavo obletnice osvoboditve Beograda je bila v nedeljo dirka v dveh poletapah, najprej od Horgosa do Novega Sada, nato pa od Novega Sada do Beograda. Na prvi poletapi je zmagal Podmiljščak iz Maribora, na drugi pa je bil drugi za Petrovičem. V celotni dirki pa je zmagal Podmiljščak. Skupna ocena na koncu dirke za prvi deset:
Angleški atleti
povabljeni v Moskvo
LONDON, 20. — Preden je sovjetska lahkoatletska ekipa, ki je gostovala v Angliji, odpotovala z letalom v Moskvo, je povabila angleško zvezo, naj prihodnje leto pošlje svojo ekipo v Moskvo. «Treba je, da pridejo vaši atleti 1. 1955 v Moskvo, je dejal vodja sovjetske ekipe Puškov, da našemu ljudstvu pokažemo, da ima Anglija nekaj najboljših športnikov in športnic na svetu«. Jack Crump, vodja angleške ekipe je dejal, da je prepričan, da bodo lahko prišli v Moskvo.
Evropski prvak Vladimir Kuts je uverjen, da bo Za-topka premagal. Sovjetski tekmovalci bodo namreč v soboto
Z nedeljsko dirko za pokal Bernocchi je postal italijanski državni prvak na cestnih dirkah Magni, ki si je priboril j skupno 32 točk. Končni rezul- i tat tekmovanja za državno nastopili v Pragi, prvenstvo:
1. Magni 23 točk; 2. Coppi 19;
3. Minardi 18; 4. Conterno 17;
5. Astrua in Defilippis 16; 7.
Fornara in Landi 13; 9. Pado-van 12; 10. Albani, Gismondi in Monti 11; 13. Barducci 10;
14. Benedetti 9; 15. Dell’Aga-ta 8; 16. Coletto 6; 17. Nencini,
Martini in Pellegrini 5.
Slede s 4 točkami: Gianne-schi, Maggini in Soldnni;
s 3: Filippi;
z 2: Bartali, Grosso, Petti-nati;
z 1: Accordi, Baldarelli, Fro-sini, Gaggero, Giacchero, Milano, Petrucci, Rossello, Ver-dini, Volpi.
V
Ze v polnem treningu italijanski smučarji
CORTINA D’AMPEZZO, 20. — Predpriprave italijanskih reprezentančnih smučarjev-teka-čev so že v polnem teku. Zvezni trener Šved Nordlund drži tekmovalce pod zelo strogim režimom. Po jutranji telovadbi mora moštvo na dolge marše — nekateri so daljši od 30 km — in brze gozdne teke na 10 km s precejšnjo višinsko razliko. V pavzah sledi spet telovadba in odbojka.
Zadnjo nedeljo ni bilo tekem NEDELJSKI NOGOMET NIŽJIH LIG V JUGOSLAVIJI
prve jugoslovanske lige, ker------------------------------------------------------------
je bila v Sarajevu meddržavna tekma Jugoslavija - Turčija. V drugi ligi so odigrali dve tekmi. V Mostarju je domači Velež visoko premagal	”
zenico (5:1), Budučnost iz ti- g	Korotan	je	slabši	od Pirana
tograda pa je premagala Na- ^ w	>
predak iz Kruševca (2:1).
REZULTATI:	,	  A.....	2;3
Padec istrskih klubov
PA IME BO OSTALO LE PRI OBkjMBAEŽ
SPOBIM MMMIHAH 1 CHIIft
Za tri mesece podaljšan sporazum od 27. julija Napovedana naročila tržiškim ladjedelnicam
o izven proizvodnje	!	•	I i	•	•	I	1	”	Isti’ kl so pos
sestah Pravnik! ; j(azn0yan fa $g jg ^[gj ym|f| y jUflOSiaVIIO kier ležala ih organizacij m rav-	f	I	31	ni0j	(ja	se je
železničar (M) - Segesta	3:2
Kladivar - Uljanik	2:2
Reka - Branik	1:0
Split - Ljubljana	2:2
Tekstilac - Trešnjevka	0:0
Šibenik - Borovo	2:1
LESTVICA :
Reka
,	...	,	1	Trešnjevka
garskem golu domači igralec gorovo
z roko odrinil jugoslovanske-j
ga branilca od žoge ter naj ™ac
ta način dosegel gol.
  	Segesta
n	1	/ o I Ljubljana
Beograd-Corigrad |®pl‘‘ničar
BEOGRAD, 20. - Nogomet | gibenik na tekma med Beogradom 111 j TJljanilc
Kladivar
Carigradom se je končala s 4:3. Beograjčani kljub zmag niso zadovoljili.
6	4	2	0	7:2	10
6	3	2	1	13:4	8
6	4	0	2	10:8	8
6	3	2	1	6:7	8
5	3	0	2	11:7	6
6	3	0	3	8:9	6
6	2	1	3	12:9	5
5	2	1	2	7:7	5
6	2	0	4	12:15	4
6	2	0	4	6:8	4
6	1	1	4	6:10	3
6	1	1	4	6:18	3
Kazni
MILAN. 20 nogometna zveza je kaznovala s tremi tekmovalnimi dnevi
GOHISK! ŠPORT
Avtomobilski cross
V nedeljo se je vršil na ulicah goriškega gradu avtomobilski cross, v dobrodelne namene. Cisti izkupiček je bil namenjen Rdečemu križu. Povabilu se je odzvalo precejšnje število gledalcev, pa tudi tekačev je bilo precej. V skupini 500 kubikov sta zmagala Voitglaender Rainardo in Ni-cora Duca Vanda iz Gorice, v kategoriji 1100 kubikov pa Janežič Alberto in Mitta de Lin-deg iz Trsta, v kategoriji šport pa Filato Valentin in Filato Toddy z «Lancio Aurelio« iz Gorice.
Popoln program pa je bil v hrvatsko-slovenski ligi. Mariborski Železničar je prišel do svoje druge zmage <po štirih porazih!) na račun Segeste iz — Italijanska ' šiška. železničar pa kljub zmagi ni dobro igral. Drugi mariborski klub Branik je biJ na Reki in se je povrnil poražen, čeprav z enim samim
Krim Železnič. (G) 5
Železničar Aurora LESTVICA :
5 4 1 0 21:2
Grafičar
Aurora
Slovan
Izola
Postojna
Branik
Piran
Korotan
1 0 23:4 1 1 15:9
0 0
5:7 5 6:10 4 2:13 4 6:12 2 6:9 2 5:15 2 5:19 0
1:1 lestvice, toda Aurora ima že 4 točke manj in je šele na četrtem mestu, Piran z dvema točkama pa je celo le predzadnji. Tudi Izola spada v spodnjo polovico lestvice, se slabša pa sta Postojna in Branik, ki vsak z dvema točkama delata družbo Piranu.
Te dni je bil v Tržiču podpisan sporazum med ravnateljstvom CRDA in sindikalnimi organizacijami o ureditvi položaja delavcev izven proizvodnje. Sporazum predvideva podaljšanje veljavnosti kiavzul sporazuma, ki je bil podpisan 27. julija, vse do 27. januarja 1955. Poleg tega bo-du delavci izven proizvodnje, o katerih govori sporazum od 27. julija, deležni tudi posebne doklade, ki jim pripada po sporazumu o poenotenju plač. Sporazum podpisan pred dnevi, poleg tega predvideva, da se bodo v primeru, da bodo 27. januarja 1955 delavci še vedno izven proizvodnje ponovno
sindikalnih organizacij nateljstva CRDA. Istim delavcem bo dodeljena tudi božična nagrada.
Ob zaključku sestanka je računovodja Moretti prikazal predstavnikom sindikalnih organizacij položaj proizvodnje v CRDA, sporočil jim je, da bo tržiška ladjedelnica gradila linijsko ladjo za Kongo po naročilu tržaškega Lloyda in 11 tisoč tonsko turbinsko ladjo po naročilu ladijske družbe iz Benetk.
Sporazum med predstavniki delavcev in predstavniki CR j DA je vsekakor pomemben za tisoč' delavcev izven proizvodnje. Do januarja bodo dobivali podporo, oziroma mezdo, vendar bi bilo mnogo bolje, da se čimprej vključijo v proizvodnjo. Obljube Morettija sicer dajo slutiti, da bodo v ladjedelnici imeli dovolj dela tudi za delavce izven proizvodnje, to pa bo uresničljivo le takrat, ko bomo ugotovili, da so postale obljube Morettija čista realnost, kar
bi želeli prav z ozirom na dosedanjo krizo v tržiških ladjedelnicah
Cepljenje proti ftozam in ilavlci
Občinski higienski urad sporoča, da bo v goriški občini jesenski rok cepljenja proti kozam in davici do 26. oktobra t. 1.
Za otroke mesta Gorice in Štandreža bo cepljenje v občinski ambulanti v Ul. Mazzini
štev. 7 do 23. t. m. od 9. do 10. ure. Za otroke iz vasi Ločnik, Podgora, Pevma, Oslavje in St. Maver pa v dneh 25. in 26. t. m. od 9. do 10. ure v zdravniški ambulanti v Podgori.
Za zgoraj imenovano cepljenje pridejo v poštev vsi otroci, ki so dovršili leto dni starosti in ki niso bili že kdaj prej cepljeni. Cepljenje je obvezno; kršilci bodo kaznovani po zakonu.
POTREBE IN ZAHTEVE uslužbencev javnih ustano*
V Rim odšla posebna de!e(iaC!
po objavi ekonomskih ukrepov ministrskega sveta za Trst, Gorico in Tržič se je tudi v Gorici med prizadetimi krogi začela razprava o potrebah in ugodnostih, ki naj bi jih imeli od omenjenih ukrepov tudi goriški gospodarski krogi. Poseben medsindikalni odbor je na svoji ponedeljski seji razpravljal o položaju uslužbencev javnih ustanov v Gorici in je po obširni diskusiji izdal posebno izjavo. V tej izjavi so navedene potrebe u-službencev javnih ustanov in
,oloial
IZ SODNIH DVORAN
V zapadni skupini slovenske lige je bila najvažnejša tekma j v Ljubljani med neporaženi- ’ ma Krimom in goriškim Železničarjem. Skoraj bi se bilo zgodilo, da bi imel Železničar pet zaporednih zmag, vendar pa je Krimu le uspelo spraviti rezultat na 1:1, s čimer sta si moštvi razdelili točki. Izoli ni uspelo, da bi na svojem igrišču odvzela obe točki Grafičarju. medtem ko je bila uspešna Aurora v Piranu. Moštvo, ki je bilo lani vodilno v svoji skupini, ima letos že štiri poraze poleg ene same zmage. Korotan, ki tudi
ZIMSKI VOZNI RED RIBIJEVIH AVTOBUSOV
S 1. oktobrom je stopil v ve- nom odliod iz Gorice ob 7.15, ljavo zimski avtobusni vozni I 13.30, 18.30; iz Gradeža ob
golom. Igral je slabo in imei j na (jomačem igrišču vsakemu
je več priložnosti, da bi tudi srm dosegel gol. Tako je Re ka ostala še vedno nepremagana na čelu lestvice. Tudi celjskemu Kladivarju se je na domačem igrišču v tekmi . Uljanikom iz Pule slabo godilo. Ko so gostje že vodili * 2:0. so se Celjani le razgibali in dosegli izenačenje, kar pa se ne more veljati za uspeh. Bolje je opravila Ljubljana, ki je enak rezultat dosegla vsaj na tujem igrišču proti Splitu.
REZULTATI:
Izola - Grafičar	1:1
Branik - Korotan	5:1
Postojna - Slovan	3:2
nasprotniku daruje točke, seveda tudi v Solkanu ni mogel doživeti drugega kot občuten peraz, čeprav v tekmi s slabotnim Branikom, ki je prišel do prve zmage. Tudi Postojna si je šele v nedeljo priborila prvi dve točki z zmago nad Slovanom.
Medtem ko smo bili prejšnje čase navajeni videti Piran, Auroro, Izolo (ta je že celo sodelovala v hrvatsko-slovenski ligi, kjer se pa ni obnesla) in deloma tudi ostale primorske klube na prvih mestih
red podjetja Ribi.
Gorica - Videm - Milan: odhod vsak dan iz Gorice ob 7.45, iz Milana ob 8. uri.
Gorica - Benetke - Bologna: odhod iz Gorice vsak dan ob 7.15, iz Bologne ob 8.30.
Gorica - Trst: med tednom odhod iz Gorice ob 7.15 in
13.30, iz Trsta pa ob 13. in 19. uri; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 7,30 in ob 13. uri, iz Trsta ob 12.30 in ob 19.30.
Gorica - -Krrnin - Videm: odhod iz Gorice med tednom ob 7.30. 12.30, 13.30 in 18.15, iz Vidma pa ob 7.30, 12.15, 14.30 in 18. uri; ob nedeljah in praznikih avtobus ne vozi.
Gorica - Gradiška: med tednom odhod iz Gorice ob 6.45, 7.00, 7.15, 8.00, 11.30, 12.15, 12.45,
13.30, 14.30, 16.00, 17.30, 18.30 in 19.10, iz Gradiške ob 7.25, 7.30, 7 35, 8.00, 9.20. 13.30, 13.40, 14.00, 14.20, 16.15, 17.40, 18.00, 18.40 in 20.05; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 8.00, 8.15,
12.30, 13.00, 18.19, 19.30; iz Gra-
lestvice, pa je ltos stvar dru- diške ob 8.15, 9.20, 13.00, 13.25.
gačna. Goriški Železničar je sicer poleg Krima na čelu
13.50, 18.45, 20.30.
Gorica - Gradež: med ted-
Naveličan brezposelnosti in trdega življenja se je. hotel 22-letni Ruggero Stanič z Reke, sedaj bivajoč v Milanu, ponovno vrniti v rodni kraj. 10. oktobra je hotel ilegalno v bližini severne postaje čez mejo v Jugoslavijo, toda tu so ga zasačili orožniki, ki so ga odpeljali v goriške zapore.
Stanič se 3« včeraj moral zagovarjati zaradi ilegalnega prehoda meje pred goriškim sodnikom Fabianichem. Ta ga
spada v okvir zadnje pomilostitve. Lastnica s tem ni bila zadovoljna, vendar pa upa, da bo prišla do svoje lastnine. Sosedi Neumanna namreč trdijo, da je radio zastavljen v goriški zastavljalnici.
* * *
Pred goriško sodišče je moral včeraj tudi 58-letni Jnno-cente Bergamini iz Gorice, Ul. Baiamonti 22. Bil je obtožen, da je ukradel bombo znamke «Sipe». 22. junija so
je spoznal za krivega in ga stanovalci v Ul. Baiamonti o-
je obsodil na dva meseca in 20 dni zapora ter na plačilo 7 tisoč lir globe.
6.50, 13.15, 17.15; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 8.15, 13.00, 19.30: iz Gradeža pa ob 7.30, 12.15 in 18.00.
Gorica - Gradiška - Tržič: | ob delavnikih odhod iz Gorice ob 6.45, 7.00, 11.30, 12.45, 16.00, 18.30, iz Tržiča pa ob 7.40,
9.00, 14.00, 17.20, 19.45; ob nedeljah ir. praznikih odhod iz Gorice ob 8.00, 12.30 in 19.00, iz Tržiča pa ob 9.00, 13.30 in 20.10.
Gorica - Doberdob - Tržič:
vozi samo ob delavnikih, in sicer iz Gorice ob 7. uri, iz Tržiča pa ob 17.20.
Gorica - Krmin - Čedad: ob delavnikih odhod iz Goric,e ob 8. in ob 17. uri; ob sobotah pa tudi ob 12.30; iz Čedada ob 8.00, 13,45; ob sobotah pa tudi ob 12. uri; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 18.00, iz Čedada 12.45.
Gorica - Steverjan: ob delavnikih odhod iz Gorice ob
7.00, 12.30, 13.30, 18.00; iz Ste-verjana ob 7.30,	13.00,	14.15,
18.30; ob nedeljah in praznikih odhod iz Gorice ob 14.00 in 18.30, iz Steverjana ob 14.30 in 19. uri.
Nepošten kupec
Lastnica prodajalne radijskih aparatov na Korzu gospa Oscar je goriški kvesturi že marca meseca prijavila zara; di neizpolnjenih obvez 28-let-nega Ervina Neumanna, nemškega državljana, trenutno bivajočega v Gorici v Ul. Monarhe 14. Neumann je pri njej kupil radio znamke «Voscon Dinghy» v vrednosti 42.500 lir in je podpisal menice. Toda le prva menica je bila pokrita, nato pa o kupcu ni bilo več ne duha ne sluha.
Včeraj pa obtoženca ni bilo niti na sodniji. Neumanna ni v Gorici že več časa in nihče ne ve, kje živi. Sodišče ga je sodilo v odsotnosti; ima pa srečo, ker njegovo dejanje
pazili v grmovju ob cesti bombo znamke «Sipe» še v dobrem stanju. Preplašeni so obvestili organe javne varno-
ki so postavili na kraj, bomba opozo-je nihče ne sme dotakniti. Toda naslednjega dne kljub opozorilu, ni bilo več bombe. Policisti so začeli s preiskavo in izvedeli, da živi v isti ulici mož, ki se ukvarja s prodajo starega železa. Zaslišali so ga in je priznal tatvino.
Včeraj je pred sodiščem ponovil svojo izjavo. Dejal je, da je opazil opozorilo, vendar se mu bomba ni zdela nevarna; dvignil jo je in zagnal v bližnji zid. Njegov sum je bil upravičen, ker bomba ni eksplodirala. Kljub vsemu pa sodišče ni moglo mimo dogodka in je Bergami-nija obsodilo na 23 dni zapora in plačilo 2-100 lir globe.
Danes stavka v CRDA
Za danes od 10. do 24. ure je FIOM (italijanska federacija metalurških delavcev) napovedala v CRDA v Tržiču stavko. Stavka spada v okvir splošne stavke vseh j metalurških delavcev države in je napovedana zaradi težavnega položaja italianskih ladjedelnic in njihovih uslužbencev. s to stavko hoče FIOM, oziroma Delavska zbornica, pospešiti izpopolnitev zakona Tambroni, ki bi moral doprinesti do povečanja naročil italijanskim lad-
jedelnicam, tako domačih, kakor tudi ladjedelniških družb. CISL in UIL se stavke ne bosta udeležili.
15-LETNI DEČEK. SE JE OBESIL
Družino Lorenza Coluccija, podnačelnika postaje v Za-graju je zadela huda nesreča; 15-letnega sina Renata je mati našla obešenega v kleti. V nedeljo je fant odšel od doma z željo, da s; ogled i film v kinematografu «Italia» v Foljanu. Starši so privolili in ko se je bližala že polnoč so bili še vedno prepričani, da je v kinu. Toda vsaka minuta je postajala daljša in mati je začela iskati svojega sina v bližini postaje. Naenkrat je zagledala svetlobo, ki je odsevala iz spodnjih prostorov postaje. To se ji je zdelo čudno in je stopila v klet. Na vhodu je zagledala svojega nesrečnega sina obešenega s pasom na tram. Na krik matere je prihitel oče, vendar sina nista mogla več rešiti. Zdravnik je ugotovil, da se je fant obesil že pred 7 ura-
mi. Domnevajo, da si je Renato vzel življenje zaradi slabe ocene pri oktobrskih izpitih.
Nesreča v SAFOG
Včeraj ob 6.40 je rešilni avto pripeljal v bolnico Brigata Pavia Domenica Guerra iz Gorice, Ul. Montecucco. Železno ogrodje ga je pritisnilo k zidu in mu povzročilo notranje poškodbe.
Padec s kolesa
55-letna Nadia Oddorino iz Ul. Cappuccini 12 je včeraj dopoldne padla s kolesa ko se je vozila po Ul. Cappuccini. Na pomoč ji je prihitel avto Zelenega križa. V bolnici so ji ugotovili zlom zapestja leve roke.
Oglejte si razstevo Rudolfa Sakside
Razstava de! slikarja Rudolfa Sakside je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure vse do 2. novembra. Slike so razstavljene na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1/1.
Razstava je odprta tudi ob nedeljah
j. [jjljir
nujnost razširitve tu 1 v
rico tistega ekonomg^ krepa, ki Sff1 posebne doklade javnih ustanov.	j	j-
Da bi si goriški J ^
službenci zagotovili tev svojih zahtev. je)e. včeraj v Rim Pos priia' gacijo. ki ima na svetu “
zati ministrskem	J(
odgovornim oblaS.. uslužben' in potrebe genskih ust cev javnih ustanov.
Odhod predstavn*" Trgovinske zbornice
v torek zjutraj 50 ejstaV vali v Rim štirJf-„.ke zborniki goriške Trg°vl nice, med njimi	dr-
Donato Depicolzu Verzegnassi, ki v	z	in°-
trgovinsko izmen) redst»v' zemstvom. GorlS„‘ifflu ude,e’ niki se bodo v posVett“
žili medministrsk S .# 0cr
vanja o sP«»e®fh frg°V>* rebitnih dopolni^1 je J skega sporazuma-	jt,l.
sklenjen pred le*1 Vi^* jo in Jugoslavijo
kava
Sladkor te proste c°!,pričei»
Opozarjamo, da se.n s]3^°r razdeljevanje ka' pteW* ja. proste cone . °bc-goriške in -'°vode"]„ oseb0 ' Sladkor: 1,5 kg i6q lir ’
odrezek štev.
21 P°
kava: 0,400
rezek štev.
31-
se zaključi dne DEŽURNA >‘eK
t. t"’
Danes poslu)e ponoči
res ^
lekari06 - te*- 5
Korzo Italia
K (	#	0	t
CORSO. 171 “oTsom / Wayne m R- “. m VERDI. 17: «; iP
film, S. Mang
«Odisej»-K. pfi
glas. VITTORLA. 17:
■ «Fot°c'
,ene
vče-
17:.
Vefl
raj«.
CENTRALE
Karolinah Gelin.
moderno. -	.
Lollobrigida m
<('“ jo (l0»
A- ■-	6-
17: eA^jjršfl'
predvaja DANES 21. t. m. z začetkom
FRANK
LOVEJOY
ED1V10N&
OBPIEN
WILL!AM
TALMAN
IDA LUPINO
((Zver na avtos
ob 18-*“
m
 ..............................................................................................................................................................................................................          Hlinili.....................................................................i......................................................................................nun.......miiiiiiiiiiiiiiiii»»"'IIIHl....
«Kot kflianovec si se že obvezal,
VI O rl 01 i aico 1 Onvilftn«	b-ntmlii.	m	nfR	S	T3i	'	1/1	'0*'	.	.J
[s. KEMNEDjfJ
24
SPREJEM V RED VITEZOV VELIKEGA GOZDA
Takoj sem moral zvedeti, ali gre po mojem načrtu, ali pa bom odletel.
Klanovec Perkins,* je začel Carter s svojim narejenim obrednim načinom. «Ti si bil nekaj časa pod preiskavo V pričakovanju njegovih nadaljnjih izjav sem stisnil zobe.
«- da bi ugotovili, če si vreden največje časti in največjega zaupanja, ki ga more dati Klan, in sicer povišanje v Red vitezov Velikega gozda, ki je sicer znan pod imenom Klub kavalirjev...* (klub stražarjev, op. ur.).
Moje dihanje se je vrnilo v normalo. Počutil sem se kot akrobat na vrvi, ki je ravnokar z uspehom končal sivojo akrobacijo.
«Klanov Kloran,* je nadaljeval Carter, «definlra kavalirja kot Klanovega vojaka. Mi jemljemo naše ime od kavalirja ~ vljudnega, kulturnega, zelo hrabrega in veščega vojaka 'z sedemnajstega in osemnajstega stoletja. Ali meniš, da ustrezaš temu opisu?*
«Smatram, da ustrezam!* sem odgovoril s cim večjim ponosom.
«Kot vojaški oddelek Nevidnega cesarstva sluzimo mi kavalirji tudi kot Ku Klux Klanova tajna policija in zato nam je zaupano izvrševanje dejavnosti v »neposredni liniji*. Ali razumete, kaj mislim s tem.*
«Popolnomai*
«Na raznih področjih imajo kavalirji različna imena — v Detroitu Crna legija; v New Yerseju Legija smrti. Mi smo armada borcev, ki služi domovini v mirnem času, kot to dela ameriška vojska v času vojne. Naša država ,ie protestantska država belih ljudi. Vsak poizkus nižjih plemenskih skupin, da bi vplivale na njeno življenje, bomo preprečili!* Carter je udaril po oltarju s tako silo, da je obredna posoda skočila v zrak m skoraj padla na tla V svitu rdečega neonskega križa se je zdelo, da njegove oči izžarevajo ognjen sijaj skozi izreze na črn! krinki
«Vse druge skupine ~ pa naj bodo to črn j-Američan i. Zidje-Američanl, katoličani-Američanl, Italijani-Američani ali kar koli drugega — morajo postati Američani ali pa oditi od tod. Ku Klux Klan je amerisko-ameriška organizacija. Kot Klanova vojska smo mi, kavalirji, dolžni ohraniti Ameriko Američanom! Ali pristajate na ta načela z vso dušo?* »Pristajam!* sem rekel.
«Biti kavalir, pomeni biti pripravljen izpolniti dolžnost v katerem koli trenutku podnevi ali ponoči, zapustiti v vsakem trenutku delo, s katerim se ukvarjate. Edini izgovor za odklonitev ognjenega poziva je ležanje v postelji zaradi hude bolezni. Ste še vedno pripravljeni vstopiti v naše vrste? Dobro premislite in v kolikor niste odločni in se ne čutite, odstopite, dokler ni prepozno!*
TRIK Z MALO ZALEPKO
«2.elim pristopiti...* sem odgovoril mrko.
Nastala je tišina, ki jo je zmotil glas drsanja z nohti po vratih. Klarogo je stopil k okencu. Odgovorili so na geslo in v sobo je prišel vznemirjen človek v navadni obleki z malo zailepko v rokah.
»Pridi, klanovec, in povej, kakšno je tvoje delo!* je dejal Carter in odzdravil s spoznavalnim znakom. Človek je pristopil in izročil Carterju zalepko. Carter jo je takoj odprl in začel namenoma počasi čitati: «Treba je najmanj v 20 dobrih ljudi bratov v kilaverni št. 066. Opraviti je treba važno delo, zlomiti moramo oborožene upore Crnceiv.*
«Iščem prostovoljce!* je vzkliknil Carter.
Vsi navzoči kavalirji so med splošnim hrupom dvignili roke. Nenadoma sem opazil, da Carter buli vame.
«Kaj s teboj?* je zagrmel. «Ali te je strah, da boš ranjen ali ubit? Pa kaj si pravzaprav — strahopetec?*
»Vrzite smet skozi okno!* je zakričal neki kavalir, drugi pa so odobravali.
«Vaša ekscelenca in bratje,* sem rekel kar se da glasno, «nisem razumel, da imam že pravico, da lahko sodelujem v vasi dejavnosti. Ko bi to vedel, bodite prepričani, da bi bil med prvimi prostovoljci!*
To jih je pomirilo im čez trenutek je Carter dejal:
«Govoril je kot pravi klanovec. Treba ti je čestitati, ker si uspešno opravil svoj prvi izpit. Prav nobene skrajne sile ni v klaverni 066 — to je samo eden od načinov za ugotovitev, ali Je kandidat vreden...*
PRISEGA S KRVJO
Ko je opravil svojo nalogo, je brat v civilni obleki ogrnil svojo klanovsko kuto im kapuco m sedel z ostalimi.
je nadaljeval Carter. Kot kavalir moraš pr ' je P prAij operacije so taksne, da jih moramo skrivati našiim vednimi očmi javnosti, temveč tudi 171 do,ižno®t' dofaV Klanu. Ce kaj ne gre, kakor je treba, je	tio	^ ,?
da sprejme vsako kazen, zapor ali kar ko u v v - -	-	-	g'	Vež-	^
ne da bi pri tem odkril svoje članstvo v	v„_,	„.
Klana mora biti ohranjeno za vsako cs * SInrt prikazen za izdajo Klamovih dolžnosti^ <s®nT>-.atifc w roke*. Da bi postal kavalir, moraš zape svojo krvjo. Ali se želiš vstopiti v Klan-* dop°v »Želim.,.* sem odgovoril in sl pri je to bolje, kot da bi mi rezali vrat.	^	fcb
Stopil	je	,
d*
«Torej pridi in stopi pred oltar!*
boril
«To je zvezna zastava, za katero se ie _ belo poP,#!
.i.___________________ ,__,	,___-	za j ki na? jf-i
Prisega s krvjo, ki jo boš zdaj izrekel, jeKia1^ ji slavnih prednikih, starih vitezih Ku	pr1-1
levo roko!*	n°zj
Carter je segel v kuto in izvleke 1^^ ŽauP^r;
mojo TOKO m 30 nagiu mn« »	In	r^3-	ujiUr)	i
da ve, kako se to napravi, da mi nevarna . gia $1-	■
tolikih puščanj krvi je zarezal na mestu mi Je jpo ,0 e, tako da se je pocedilo le malo krvi. C-	K	sejP
nad vrčem tako, da je _ kri minuto vpjeIp.	^
jovzel:
po:
]<#
vezal z žepnim robcem, je Carter P boš napravil znak posvetitve.* . atln	^ole®0'
PokJeknll sem pred oltar na des	zdrav-. a4
roko na srce in dvignil levo roko v
t Nadatie
^ dip’
.inauvoi.il urednik STANISLAV	KENKO - OkEiiNISTVO:	ULICA MONTECCH1 St	«■ Ul. »aO. - Telefon	Številka »3-8U8 In	J4-638.	—	eoSUil
oredal	502	— UPRAVA: ULICA	SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska številka	37-338 —	OGLASI: od 8.	do 12.30 In od	15 • 18	Tel.
37 vin   Cene	onlasov- Za vsak	nun	vlSitie v Strnit I stolpca trgovski 60 finančno	upravni	100, osmrtnice 90	Ur — Za FLRJ za	vsak nun	širine 1
stiupca	/a vse	vr og,"v Z	Z	din. - Tlska Tiskarsk. zavod Z TI - Podn.tr. Goric, Ul.	S Pell.ro Ml Tet 33-82	- Rokopisi 5e n-	vrača)«.
N AKOCN1NA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija lzvod * Lt%, *al ^ ‘
---------- - --	.—,	tiska.	n	1*	s.
Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega tnozein. ulje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T . 375 — Izdaja Za|0irlistvo
tisk*