Na marčnih deželnih volitvah na Koroškem zmagovalec še zdaleč ni vnaprej določen /5 Zaradi pritiskov Marino Visintin nazadnje odstopil z mesta odbornika pri goriški pokrajinski upravi >/23 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski TOREK, 3. FEBRUARJA 2009 Št. 28 (19.427) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Slovenska šola in lažna barikada Dušan Udovič Nekatere reakcije, še posebno emotivni izbruhi v zvezi z vprašanjem tako imenovane »vertikalizacije«, se mi zdijo preprosto absurdni. Bil sem zraven, ko je Slovenski raziskovalni inštitut nekje sredi devetdesetih Iet po naročilu krovnih organizacij izdelal zajetno študijo o položaju našega šolstva. Tam je bi-Io zapisano praktično vse, kar bi biIo treba narediti, da se naš šoI-ski sistem posodobi v duhu tedanjih potreb in časa. Študija je obIežaIa v predaIih, kot, žaI, toIi-ko drugih pametnih idej. Medtem se v skoraj petnajstih Ietih ni premakniIo praktično nič, kvečjemu smo na sIabšem. Namesto da bi bili Slovenci v Italiji z Ias-tnimi predIogi protagonisti po-sodabIjanja sIovenske šoIe, smo zagnaIi vik in krik vsakokrat, ko se je kateri od vsedržavnih ukrepov v zvezi s šolskim sistemom tako aIi drugače dotakniI tudi našega, kot da se nam dogaja neza-sIišana krivica. SkIicevaIi smo se na Londonski sporazum, da bi krčevito ohraniIi šoIo v vsaki vasi in rajonu. Medtem se je pro-bIem reševaI sam od sebe, veIiko šoI je nesmiseIno životariIo, več jih je biIo zaradi pomanjkanja naravnega prirastka tudi zaprtih. Za racionaIizacijo so moraIe poskrbeti okoIiške občine, ker si stroškov za skoraj prazna šoIska po-sIopja enostavno niso mogIe privoščiti. Vse to veliko pove o tem, kaj smo dosegIi z goIim odkIa-njanjem, o kakovosti takega vzgojnega pristopa pa je spIoh bo-Ije moIčati. Sedaj se zgodi, da dežeIna komisija za sIovensko šoIo sprejme skIep o predIogu za dve večstopenjski šoIi v Trstu in eno v Gorici, kar je nedvomno korak naprej in ga stroka ter pomemben del politike (DS in SKGZ) skoraj v en glas ocenjujeta pozitivno. SIovenske čIane dežeIne komisije pa nekateri maIone postavIja-jo na sramotiIni oder. Še vedno vztrajajo pri neproduktivni poIi-tiki odkIanjanja, zamisIi aIi pred-Iogov o tem, kako naj celovito, organizacijsko in vsebinsko, izgIe-da naša šoIa pa od nikoder. Na trenutke se zdi, da je takšnim predstavnikom našega javnega živIjenja boIj pri srcu Iastna poIi-tična promocija kot dejanska usoda sIovenske šoIe, pomembnejše so protestne resoIucije, tudi če se imamo z njimi vsepovprek za norca. Ne bi biIo boIje enkrat sestopiti z Iažne barikade in narediti to, kar je za našo skupnost edino koristno in smotrno: načrt, kakšna naj bo naša šoIa v prihodnjih desetIetjih, da bo kos svojim vse zahtevnejšim nalogam? dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € tržaška prefektura - Avdicije senatne preiskovalne komisije za nesreče na delu Zakoni so, moramo pa jih spoštovati Senatorji poizvedovali, kako je prišlo do smrtnih nesreč v železarni in papirnici DEŽELNI SVET - Včeraj v palači na tržaškem Trgu Oberdan Spacalove fotografije Razstavo priredila Moderna galerija iz Ljubljane in Deželni svet FJK - Na odprtju Ballaman in Molinaro TRST - Lojze Spacal ni ustvaril samo razpoznavnih in nepozabnih grafik, platen, tapiserij, ampak tudi lepe fotografije. Njegovi posnetki so od včeraj na ogled v prvem nadstropju deželne palače na Trgu Oberdan. Na odprtju sta pozdravila predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Edouard Ballaman in deželni kulturni odbornik Roberto Molinaro. O Spacalu - fotografu pa je spregovorila Lara Štrumej, kustosinja razstave Lojze Spacal Slikarjevo oko in fotoaparat. Slednja je bila že leta 2007, ob stoletnici umetnikovega rojstva, predstavljena v Ljubljani in prav s sodelovanjem Moderne galerije bo do 8. marca na ogled tudi v tržaškem deželnem svetu. Spacal se je začel s fotografijo resneje ukvarjati na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja, ko ga je fašistični režim izgnal v Accetturo na jugu Italije. V tistem obdobju se je preživljal kot poklicni fotograf, kasneje pa je postala fotografija predvsem del njegovega ustvarjalnega procesa. Marsikatera Spacalova znamenita grafika je nastala prav na podlagi fotografij, kar je razvidno tudi s tržaške razstave, ki bo na ogled do 8. marca. Na 8. strani Dvojezičen plakat, ki vabi v deželno palačo na Trgu Oberdan, kjer je do 8. marca na ogled fotografska razstava Lojzeta Spacala KROMA TRST - Delegacija senatne preiskovalne komisije za nesreče na delu je bila včeraj v Trstu. Senatorji so dobre štiri ure poslušali mnenja predstavnikov sodstva, delavcev, delodajalcev, krajevnih uprav in ostalih pristojnih organov v zvezi s tragičnima nesrečama, ki sta se 12. in 17. januarja pripetili v škedenjski železarni in štivanski papirnici. Člani komisije, ki ima preiskovalne pristojnosti, so zbirali informacije tako o nesrečah kot o varnostnih razmerah na Tržaškem. »Italija ima na tem področju dobre zakone, moramo pa jih vsi spoštovati,« so poudarili. Pobudo za obisk je dala senatorka Tamara Blažina. Na 6. strani Indijski ladjarji obiskali koprsko pristanišče Na 4. strani Anas: dvojezični napisi v roku treh tednov Na 7. strani Na Doberdobskem protipožarne steze Na 23. strani Matej Arčon drugi poklicni podžupan novogoriške občine Na 24. strani M* •• v* v* v • Divji prašiči ogrožajo preživetje kmetov Na 25. strani V Trstu zanimiv večer z Manco Košir Na 27. strani strasbourg - Evroposlanka Novakova Poseg za Slovence v Italiji in na Madžarskem STRASBOURG - Evropska poslanka iz Slovenije Ljudmila Novak (EPP/NSi) je včeraj ob začetku plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu opozorila na težave, s katerimi se v zadnjem času soočata slovenski manjšini na Madžarskem in v Italiji. Ob tem je poudarila, da finančna kriza nikjer ne bi smela biti izgovor za zmanjševanje sredstev za manjšino. Kot je svojim poslanskim kolegom na zasedanju pojasnila Novakova, imajo pripadniki madžarske in italijanske manjšine v Sloveniji med drugim celo svojega poslanca v slovenskem parlamentu, slovenska manjšina na Madžarskem pa ne uživa podobne podpore države. Poslanka je pri tem izpostavila dejstvo, da bo zaradi pomanjkanja sredstev v kratkem zaprt edini slovenski muzej v Porabju, čeprav gre zgolj za vsoto 16.000 evrov. Opozorila je še, da Ljubljana za madžarsko manjšino v Sloveniji nameni 14,5 milijona evrov letno, Budimpešta pa za slovensko manjšino v Porabju 400.000 evrov na leto. »Zato upravičeno pričakujemo od madžarske vlade izboljšanje finančne in politične podpore,« je še dejala Novakova. (STA) GORICA - Davčna uprava Na dokumentih imena s šumniki GORICA - Slovenska imena in priimki bodo v kratkem pravilno zapisani - s šumniki vred - na zdravstvenih izkaznicah, na izkaznicah z davčno kodo in na nadomestnih papirnatih izkaznicah. Goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu (na fotografiji) je prejela od deželnega ravnateljstva Agencije za prihodke zagotovilo, da je tehnična ovira premoščena. Davčna uprava bo razpolagala s pravilno zapisanimi osebnimi podatki in jih bo uporabljala tako v izvirnem formatu kot v elektronskem zapisu. Pravilno obliko imen in priimkov bodo posredovale občine. Na 24. strani 2 Torek, 3. februarja 2009 MNENJA, RUBRIKE ISTRSKI ZORNI KOT Antifašizem še aktualen Miro Kocjan / Antifašizem je smer hrvaške politike. Predsednik države Stipe Mesič je na Reki, kjer so slavili 65-obletnico ustanovitve XI. korpusa narodnoosvobodilne vojske, odločno ponovil, da pri tej neuničljivi zgodovinski stvarnosti ni kaj revidirati. Antifašizem, je dejal, je ne le premagal fašizem, marveč je položil tudi temelj za boljši in pravičnejši svet. Kakršenkoli namen izničiti ali pa zmanjšati to osnovno vrednoto je sam v funkciji dnevne politike, ki si prizadeva, da bi država bila suženj lastne preteklosti, je poudaril Mesič, ki je govoril na izjemno množičnem zborovanju. Opozoril je zlasti, da bo treba podvojiti napore, da bi mladi kar največ vedeli o partizanskem boju in da se ne bi smeli spet bojevati za svobodo, kakršno imajo danes. Zasluga antifašizma je, je sklenil, če sta danes Hrvaška in Slovenija svobodni, neodvisni in suvereni državi. Govornikov je bilo več, vsi so v bistvu pritrjevali stališčem predsednika države. Italijansko manjšino je zastopala Caterina del Trappo Juričič, ki je naglasila junaški boj italijanske partizanske enote »Pino Budicin« v Istri in Kvarneru. Zanimiv je podatek, ki ga je poudarila v zvezi s 65 obletnico XI. korpusa, namreč, da je bilo tedaj več kot 25 odstotkov udeležencev italijanske narodnosti. Pozornost pa je pritegnil Nazareno Re, predsednik Foruma antifašistov in partizanov na Jadranu in jonski obali, ki je naglasil evropski pomen tedaj jugoslovanskega in Titovega partizanskega gibanja. Zlasti je naglašal, da je tudi današnja Evropa v bistvu plod tedanjega osvobodilnega protifašističnega boja. Značilno je, da se število članov antifašističnih organizacij povečuje z mladimi člani. Svetovna kriza spodbuja ta pojav. Mimogrede: omenjeni XI. korpus je bil v nadaljevanju osvobodilnega boja zvečine v zahodni Liki, v vsakem primeru pa ne daleč od Kvarne-ra in Reke. Več mesecev je to poveljstvo bilo v Korenicah, spominjam pa se ga, ker sem novembra leta 1944 nekaj dni v neki posebni misiji iz vrhovnega štaba bil v tem kraju, spoznal člane poveljstva, imel pa sem tudi priložnost spoznati Erminia Franchija, ki je brž po končani vojni postal prvi odgovorni urednik reškega lista v italijanščini »La voce del popolo«. In sva kramljala o tem, kako bo treba živeti in delati v resničnem sožitju. Istrski časniki poročajo o srečanju Hannesa Swobode, ki je odgovoren za Hrvaško v Evropski uniji. S hrvaškimi predstavniki v Zagrebu je ponovil, da je vprašanje meje pač pravno vprašanje, da pa skuša evropska organizacija pomagati k rešitvi problematike s Slovenijo z Olli Rehnom, ki v Uniji odgovarja pa za širitev organizacije. Rehnovo poročanje je bilo »dobro« sprejeto v Bruslju, je ocenil Swoboda, ki pa je le dodal, da se morata Hrvaška in Slovenija le sporazumeti neposredno. Istrski časniki prav tako navajajo, da je Ivo Vajgl zagotovil, da se Mednarodno sodišče v Haagu zagotovo ne bo ukvarjalo s problemom meje med Hrvaško in Slovenijo. Prvi dnevi februarja pa so žal tudi dnevi, kakor pravijo v Italiji, »spomina«, ki bo ob koncu te dekade. Istrsko seznanjajo s tem, da namerava tokrat tudi rimski župan Giovanni Ale-manno obiskati Reko in Pulj z večjim številom dijakov in študentov italijanskih šol in univerz. Potovanje bo pod geslom »Obisk istrsko-dalmatinske civilizacije, namen pa je seveda obuditi in razčleniti problematiko odhoda ti-sočev Italijanov. Obisk nameravajo povezati tudi s šolsko nalogo z gornjim naslovom. Poročajo, da se je pobudi odzvalo kar 29 šolskih zavodov z 52 razredi, potovanja pa se menda namerava udeležiti 350 dijakov. Pot jih bo vodila v Re-dipuglio, na fojbo v Bazovici, pa še v mesta Trst, Reka in Pulj, vse to pa v spomin na »eksodus in fojbe«. Z druge strani pa se stopnjuje število obiskov pripadnikov italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem v Italiji. La voce del popolo prinaša reportažo, kako so sonarodnjaki iz Pu-lja te dni obiskali Bologno ter njene pomembnejše institucije in spomenike. Čedalje večje pa je tudi število dijakov in študentov - Italijanov, ki obiskujejo matično domovino. Pogosto obiski, kar je naravno, nimajo samo turističnega, marveč tudi profesionalne cilje. Novica sicer ne spada neposredno v gornji okvir, je pa zanimiva, saj razkriva balkanske povezave. Predsednik dežele Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo je šel na obisk v Beograd in Novi sad. Cilj je krepitev gospodarskega sodelovanja. Balkansko področje je zapleteno, vendar se ga da tudi razplesti. Balkan se nam spet bliža. Možnosti so, le da jih natanko ugotovimo in pričnemo obravnavati ter pridobivati s poštenimi evropskimi cilji, s čimer se strinjajo tudi drugod v tem delu Evrope. Srbija se je spet pojavila v Pulju. V glavnem istrskem mestu so ustanovili prvo sekcijo Srbske demokratske stranke, ki jo vodi Mirjana Galo. Dejala je, da so se v Istri zmeraj nemoteno družili s Srbi, da pa so pozneje težave nastopile zavoljo odnosov med Srbi in Hrvati. Srbska stranka ima na Hrvaškem zdaj nekaj nad 50 sekcij. Kakorkoli, zanimive so statistike o številu prebivalcev: v Istri, sodeč po podatkih, ki so jih tokrat nanizali, je 58 tisoč prebivalcev, ki pripadajo raznim manjšinam, od teh pa jih je 23 tisoč, ki nočejo priznati svoje narodnosti. Srbska stran kajpak meni, da je med temi največ Srbov. Politično smer srbske sekcije v Pulju nakazujejo sožitje, solidarnost, sodobna deželna ureditev (regija) in antifašizem. V Istri so s poudarkom objavili sporazum o sodelovanju med koprsko luko in Univerzo na Primorskem. Časniki zvečine trdijo, da gre za zgleden korak, katerega namen je pospešeno ustvarjanje novih in sodobnih kadrov. V Umagu pa je Istrski demokratski zbor vnovič kandidiral za župana Marinka Blaževiča, ki je v mestnem svetu že 15 let. Prevzel je mesto Vlada Kraljeviča, ki je moral odstopiti, pravi pa, da se bo posvetil ključnim komunalnim problemom (infrastrukturi) ter storil vse, da bi si zgradili Dom upokojencev. Hrvaški policijski ravnatelj Vladimir Faber pa je sporočil, da začenja država izvajati načrt Twinning (v bistvu program za pomorsko nadzorstvo) v luči obveznosti, ki jih je država že sprejela v Evropski uniji. Kot partnerji bodo pri tem načrtu sodelovali predstavniki nemške policije in italijanske obalne straže. Program bo predvidoma izdelan v 15 mesecih, stal pa bo milijon evrov. Samo po sebi se pojavlja vprašanje, ki ga je slišati v Kopru, čemu niso pri tem prisotni tudi predstavniki slovenske pomorske policije. Na vrsti pa je zdaj vprašanje odpadkov, njihovega totalnega uničenja ali pa reciklaže. Skrajno žgoče je v Istri, pa tudi na Kvarneru, kjer imajo nekaj odlagališč, nimajo pa osrednjega, ki je nujen. Problem je globoko življenjski. Iz zdajšnjega evropskega stanja je razvidno, da je 49 odstotkov odpadkov pač odstranjenih, 18 odstotkov je povsem uničenih, 33 odstotkov pa je recikliranih, to je zvečine uporabnih za kompote. V omenjenih dveh regijah vse jasneje razmišljajo o enotnem odlagališču v Mariščini (Kvarner), seveda pa to povezujejo s sredstvi, zlasti pa z vsoto, ki naj bi jo namenila Evropska unija. Istra je sicer svoj čas razmišljala o odlagališču Kastions (južni del regije), vendar so načrt preprosto zanemarili, zdaj pa začenja biti sila resen, zato pa tudi razmišljanje o skupnem odlagališču. Strokovnjaki sodijo, da problem odpadkov, tudi pri nas, dosega že planetarne dimenzije. BOGATIMO SVOJ JEZIK Danes se vračam k oziralnemu zaimku kateri -a -o. Namesto stavka: tele, katerega noga je bila nalomljena... se je prejšnji teden pomotoma vrinil stavek z napako v tožilniku: tele, katero je sinoči povrgla krava... Srečujemo pa kateri (katerega) tudi v predložnih zvezah. Torej: roman, o katerem govorimo; gospodinje, pri katerih je stanoval; delovno mesto, o katerem je sanjal dvajset let. Medtem ko kateri sklanjamo, je čigar nesklonljiv, lahko pa ga vežemo z vsemi potrebnimi predlogi, torej: oče, pri čigar sinu, s čigar sinovi, na čigar posestvu in podobno. Z zaimkoma kateri in kakšen torej uvajamo vprašalne stavke, z zaimkom kateri tudi oziralne odvisnike, medtem ko ima kakšen še drugačno funkcijo; izraža namreč lahko tudi ne-določnost, poljubnost osebe ali stvari. Zgledi: ali so v načrtu kakšne nove stavbe? vedno ima kakšne težave; sosed ima kakšnih petdeset let. Italijanščina uporablja v takih primerih pridevnike qualche, uno, množ. alcuni... altri. Najti moram kakšen izgovor - una qualche scusa. Fanta bodo poslali v kakšno šolo - in qualche scuola; Oblači se ka- kor kakšna (ali kaka) princesa - si veste come una principessa. Tu so jajca, kakšno je sveže, kakšno pa tudi ne - ...le uo-va, alcune sono fresche, altre no. Vedno pa stvari niso tako preproste. Qualche ne moremo vedno prevesti s kakšen ali kak. Šlenc je zabeležil tale primer: ho ancora qualche soldo da parte in ga prevedel: prihranjenega imam še nekaj denarja; in qualc-he modo - slov. nekako, medtem ko pri nas radi namesto nekako zapišemo na kakšen način. Zapomniti si moramo tudi, da je in qualche parte, di qualche parte v slovenščini nekje. Tudi v pri-slovni rabi, ko kakšen pomeni približno ali nekako, se Italijani izražajo drugače. Mož ima kakšnih petdeset let - ital. l'uomo e sulla cinquantina. S kakšen lahko vprašamo tudi po osebi ali stvari določene vrste. Npr. kakšno vino naj vam prinesem? - ital. che vino vi porto? V prenesenem ali razširjenem pomenu pa izraža kakšen tudi močno zanikanje. Zgled: kakšen moški pa si, da si tega ne upaš! V italijanščini se izražamo drugače: Che razza di uomo sei, se non osi farlo? Posebno v ekspresivnem govoru izraža kakšen tudi veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik. Zgledi: dela se, kot da ga je doletela ne vem kakšna nesreča; kakšna škoda zanj - ital. che peccato per lui. Včasih pa izraža tudi začudenje, presenečenje, npr.: kakšno čudovito obleko ima, kakšno čudno vprašanje. Poleg kakšen pozna slovenščina še prislov kakšenkrat, ki ga uporabljamo predvsem v pogovornem jezi-ku.Namesto tega bi bilo pravilneje reči kdaj pa kdaj ali včasih. V italijanščini ga nadomešča qualche volta, talvolta, a volte. Zgled: dobički so včasih (kdaj pa kdaj) zelo veliki - ital. profitti sono a volte altissimi. O zaimkih kakršen in vsakršen, kakršen koli in kateri koli pa prihodnjič. Posebno raba zadnjih dveh pri nas zaradi vpliva italijanščine rada šepa. Lelja Rehar Sancin ODPRTA TRIBUNA Nepoštena politična kupčija pred evropskimi volitvami V parlamentu se je s pospešenim ritmom pričela razprava o »reformi« sistema za izvolitev evropskega parlamenta, o čemer so se dogovorili voditelji Berlusconijevega Ljudstva svobode, Di Pietrove Italije vrednot in Veltronijeve demokratske stranke. Mudi se jim, saj bodo volitve italijanskih poslancev v evropskem parlamentu že prve dni junija, čeprav reforma sama po sebi ne spreminja volilnega sistema, saj je edina sprememba vstopni prag 4%, kar znaša približno 2 milijona glasov. Res je, da so italijanske politične stranke v bližnji preteklosti že poskusile spremeniti evropski volilni sistem, vendar je šlo za bolj zapleten in celovit predlog, ki ni uvajal vstopnih pragov, pač pa je podvojil število sedaj prevelikih okrožij. Spreminjal je tudi sistem, ki je omogočal izvolitev predstavnika juž-notirolskih Nemcev in sicer tako, da je število glasov od sedanjih 50 tisoč zmanjšal na 15 tisoč, kar bi nudilo nekaj možnosti tudi Slovencem in frankoprovansalcem v Dolini Aoste. O zakonu je razpravljala ustavna komisija poslanske zbornice, vendar so ga postavili na stranski tir in dali prednost zaščiti Slovencev. Zagovorniki spremembe sistema, s katerim smo volili evropski parlament v zadnjih desetletjih, se ne morejo izgovarjati s problemi vladanja, saj evroparlament tega problema nima, zato pa trdijo, da so politične volitve aprila 2008 dokazale, da si »ljudje želijo poenostavljenega političnega sistema«, vstopni prag pa naj bi spodbujal združevanje strank. Naj ne čudi nikogar, da so Veltroni, Berlusconi in Di Pie-tro našli skupen jezik in zasnovali bodoči dialog prav na osnovi nove volilne goljufije! Kajti vsakomur je sedaj jasno, kam pes taco moli: kupčija je sklenjena in vstopni prag za evropski parlament je cena za dogovor o splošni ustavni reformi z uvedbo predsedniške republike, da bo Berlusconi imel tudi na Kvirina-lu vso oblast v svojih rokah. Vendar tudi ve, da je ustavna reforma stvar prihodnosti, kar pomeni, da se mora dialog med desnico in demokrati nadaljevati. Medtem jih tolaži z dogovarjanjem o RAI in reformo pravosodja. Gre za vzajemnost interesov. Berlusconi si strastno želi na Kvirinal, a ne zato, da bi tam opravljal le vlogo varuha ustave in notarja italijanske politike, kot njegovi predhodniki, pač pa z neposredno izvolitvijo in oblastjo, ki jo ima na primer francoski predsednik republike. Ta imenuje in usmerja vlado naravnost iz Elizeja in se lahko marsikdaj požvižga na parlament. Veltroni ve, da se mu stranka seseda pod težo lastnih protislovij in zato, ker nima pravih idejnih temeljev. Reformizem, na katerega se sklicuje, je nedorečen. Njena kriza je očitna, kakor njena nesposobnost voditi pravo opozicijo. Razdirajo jo notranji spori, predvsem pa dvoumnost političnih izbir. Od tod tudi vrtoglavo padanje podpore v javnosti, ki je z aprilskih 33 padla v mnenjskih raziskavah za 10 odstotkov in se giblje sedaj rahlo nad 20%. Za stranko, ki je hotela osvojiti oblast sama, brez zaveznikov, je to politična katastrofa in tega se zavedajo njeni voditelji, začenši z DAlemo, ki baje že išče rešilne bilke v primeru, da bi evropske volitve padec zaupanja in verodostojnosti še potrdile. Edino upanje, ki Veltroniju ostaja, je ponovno prisvajanje levičarskih glasov. Tokrat se ne more več sklicevati na koristnost glasu »proti Berlusconiju«, ker je vlogo alternative Črnemu Vitezu že zapravil. Kvečjemu lahko računa na bojazen levičarjev, da bi svoj glas zapravili v primeru previsokega vstopnega praga. Pa še to ne drži, saj pri volitvah evroparlamenta neudeležba ne poraja večjih posledic. Tretji partner je Di Pietro, ki sicer igra na strune boja proti korupciji, čeprav je sedaj bolj tiho, odkar so njegovega sina zalotili s prsti v marmeladi. Vendar voditelja Italije vrednot zanima utrditev svoje stranke in računa, da bi v primeru kanibal-izma do levice dobil svoj delež glasov. Vstopni prag je uperjen proti strankam, kot so komunisti, zeleni, socialisti, ki so že imele svoje poslance v evropskem parlamentu, kjer delujejo v okviru tradicionalnih parlamentarnih klubov. Tudi to je trn v peti Veltronijevim demokratom, ki se sploh še niso odločili, kam spadajo in ni izključeno, da se bodo v Strassbourgu italijanski demokratski poslanci porazkropi-li po različnih poslanskih skupinah, od liberalcev do krščanskih demokratov in evrosocialistov. Tudi Berlusconi računa na možnost utrditve podpore njegovemu Ljudstvu svobode in ne mara konkurentov na desnici, kot je bila pred leti Mussolinijeva vnukinja ali pozneje Storace, pa tudi na sredini, kjer so še Casinijevi krščanski demokrati. Verjetno je, da bodo prestopili vstopni prag, tudi s pomočjo dela bolj klerikalno nastrojenih volilcev, ki zapuščajo demokrate. Berlusconi ve tudi nekaj drugega, pred čemer Veltroni trmasto miži, ker bi sicer moral voditi računa s posledicami svojih izbir. Vzporedno z evropskimi bodo namreč tudi upravne volitve, v mnogih deželah, občinah, pokrajinah. Pri nas samo v nekaj okoliških občinah... Zaostritev odnosov med levico in demokrati zaradi njihove kupčije o vstopnem pragu bo brez dvoma negativno vplivala na razmere na terenu, kjer ni izključeno, da bodo druga za drugo propadale nekdanje levosredinske koalicije. Demokratom se torej obeta hud poraz, ki zanje lahko pomeni tudi politični konec in razpad na prafaktorje. Vprašati bi se morali, ali je to cena za preživetje sedanjega vodstva Demokratske stranke. V končnem izračunu to pomeni zagotoviti Berlusconiju, Finiju in ostalim desničarjem več desetletij vladanja. Svojo odgovornost mora prevzeti tudi levica, kljub lanskemu porazu. Pred seboj ima pahljačo predlogov o tem, kako preskočiti vsiljeni vstopni prag, začenši z združitvijo komunistov, ki so na levici večinska komponenta. Odgovor bomo dobili še pred pomladjo. Stojan Spetič / MNENJA, RUBRIKE_Torek, 3. februarja 2009 3 PISMA UREDNIŠTVU Predsedstvo Slomaka V članku o zasedanju glavnega sveta Sveta slovenskih organizacij (PD, 30. januarja 2009) berem, da je predsednik SSO Drago Štoka ponovno izpostavil potrebo po moji zamenjavi na čelu Slovenske manjšinske koordinacije - SLOMAK. Iz korektnosti in spoštovanja, ki ga imam do manjšinske koordinacije, bom svoje mnenje o Štokovi izjavi komentiral na seji Slomaka. Bralcem v vednost posredujem le zapis, ki sem ga danes (v soboto op. ur.) posredoval vsem članom vodstva Slovenske manjšinske koordinacije. Tako jim pišem: »Dragi kolegi, moram priznati, da nisem vesel takšnega pisanja. Iz korektnosti do vas vseh in organizacij, ki jih predstavljate, sem primoran, da primerno odreagiram. To ne bom storil v javnosti, čeravno je bil predlog po moji zamenjavi izrečen v javnosti in ne znotraj našega vodstva, kot bi bilo najbolj korektno. Grem k stvari. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka ponovno postavlja potrebo po moji zamenjavi. Ker vas ne želim moriti s posebnimi razlagami, pristavim, da smo mojo zamenjavo že trikrat obravnavali: dvakrat na moj predlog, zadnjič na predlog g. Štoke. V vseh treh primerih ste mi izkazali zaupanje, za kar sem vam od srca zahvaljujem. To mi veliko pomeni. Mnenja sem, da bi morali takšne in podobne problematike obravnavati znotraj naše koordinacije, preden gremo z njimi v javnost. Bojim se, da bo takšno početje ošibilo vlogo Slomaka. Upam, da si nihče od nas tega ne želi. Zaradi povedanega prosim podpredsednika Jožeta Hirnoka in tajnika Jurija Kufersina, da za naslednjo sejo Slomaka vključita točko o moji zamenjavi. V tem času bom zamrznil svojo predsedniško funkcijo v pričakovanju vaše odločitve. Kako osebno gledam na te ciklične predloge o moji zamenjavi in kako jih tudi utemeljujem, bom povedal na seji koordinacije. Zaradi povedanega predlagam, da predsedniške odgovornosti prevzame podpredsednik in prijatelj Jože Hirnok ob tajniški pomoči Jurija Kufersina.« Hvala za pozornost Rudi Pavšič, član Slomaka Odgovor Bojanu Brezigarju Spoštovano uredništvo! V zvezi s pismom g. Bojana Bre-zigarja, ki je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku dne 31. januarja letos želim pojasniti dvoje: Bojan Brezigar ni predsednik ali predstavnik kake članice, zato torej tudi ni mogel biti povabljen na sejo Sveta SSO, ki je bila 28. januarja letos v De-vinu. V svojem daljšem predsedniškem poročilu nisem nikogar obrekoval, kot trdi g. Brezigar, ker to ni v mojem slogu govorjenja in delovanja. Če sem dejal, da je bil svoj čas Bojan Brezigar župan in deželni svetovalec Slovenske skupnosti, mislim, da ga s tem nisem žalil, kaj šele obrekoval. Kritično pa sem, to pa je čista resnica, obravnaval njegov članek, ki je bil objavljen v nedeljski številki Primorskega dnevnika dne 25. januarja letos! Dr. Drago Štoka, predsednik SSO Izjave predsednika Štoke Zanimivo, izredno zanimivo je, da v naši narodni skupnosti nekateri že nekaj časa razlagajo, kako je ravno sedaj napočil trenutek za združevanje vseh v skupno politično stranko. Moramo nujno in čimprej skupaj, pravijo. Vedno isti takoj zatem povejo pa, da za združevanje med društvi ali med krovnimi organizacijami časi niso še zreli in da je združevanje take vrste obuboža-nje. Najbolj zanimivo pa se mi zdi, ko so to vidni predstavniki naših krovnih organizacij, kot je predsednik SSO Štoka, ki so istočasno, po lastni izjavi, strankarski ljudje. Zakaj na eni strani lahko skupaj, na drugi pa ne? Zakaj je združevanje na eni strani bogastvo, na drugi pa obu- božanje? Mar je to le politična strategija nekaterih? Kje piše, da bi politično enoumje prineslo kakšno korist manjšini? Glede na to, da Slovenci smo v različnih strankah in različno gledamo, se sprašujem ali ne bi bilo bolj koristno, da bi razpravljali o tem, kako bi učinkoviteje sodelovali, saj razprava o združevanju daje včasih vtis, da bolj poglablja kot rešuje nesporazume. David Peterin Vertikalizacija šol Spoštovani člani (...na srečo ne vsi!!!) deželne komisije za slovenske šole, politiki in vsi, ki ste izglasovali ali izrazili potrebo po vertikalizaciji oz. združevanju slovenskih šol. To ste izglasovali mimo vsakega zaščitnega zakona, londonskega memoranduma in zdrave pameti. Namesto, da bi s pestjo udarili po mizi in na ves glas zahtevali »100«, da bi kasneje od italijanskih oblasti dobili »50«, ste z vašo potezo odprli vrata, skozi katera bo zavel tak prepih, ki bo slovensko šolo kar odpihnil iz današnje stvarnosti. Italijanska vlada oz. ministrstvo za šolstvo bo odžagalo tisto vejo, na kateri trenutno sedijo slovenska šola in vsi, ki so v njej zaposleni. Lepo vas prosim, ne govorite mi o kvaliteti šole, ker je že sedaj, s pomanjkanjem šolskega osebja, delo na šolah težko. Kaj bo nastalo potem, pa lahko samo ugibamo. Z vašim glasovanjem ste zaprli vrata »v fris« delovni sili, ki ima letno delovno pogodbo. Ti se vam bodo v bodoče lepo zahvalili za vaše zanimanje in seveda krepili vrste nezaposlenih. Kot Slovenec, ki sem že skoraj trideset let zaposlen v slovenski šoli, se sramujem takega početja! Ta je pač utemeljitev in dokaz, da mi - zamejski Slovenci - ne potrebujemo desničarskih vlad ali črnuhov, da z nami obračunajo. To lahko storimo z veliko kakovostjo kar sami. ...in »Taljani« se nam smejejo!! Poljsak Igor Reorganizacija slovenskih šol Šola je naša velika dobrina in moč, ki jo imamo v svojih rokah, zato je prav, da se čim več ljudi čim bolj zanima za delovanje, težave in uspehe in da se tudi aktivno opredeljuje za boljše rešitve. Ko je prišla novica, da je deželni šolski svet priporočil ustanovitev vertikalnih povezav obvezne šole, se mi je zazdelo skoraj neverjetno, da se lahko kaj premakne tudi v našem šolskem sistemu. Pa so se takoj pojavile večinoma konservativne politične izjave in kak neutemeljen čustveni izpad, ki nikakor ne prispevajo v prid boljšega razumevanja. Zato želim objaviti svoje gledanje na vprašanje vertikalizacije. Slovenci v Italiji imamo dva primera vertikalnih šol (kar ni nič drugega kot slovenska osemletka oziroma de-vetletka na drugi strani meje!), dvojezična šola v Špetru in večstopenjska v Doberdobu. Obe šoli sta kakovostno odlični, tako da npr. v Tržiču velja slovenska šola v Romjanu kot vzorna šola in se zato tudi Italijani vpisujejo v Romjan (osnovna) in nato v Doberdob (srednja). Razlogov za boljši utrip šole je več. Najprej to, da v Italiji velja princip za dodeljevanje sredstev po številu učencev. Šola z večjim številom učencev dobi več denarja. Tudi ko gre ravnatelj s svojimi prošnjami na Občino, na Pokrajino ali Deželo, ima dosti več moči, če predstavlja 300 učencev, kot pa če jih predstavlja 30. Vzemimo šolo pri Sv. Jakobu, kjer je vsa vertikala pod eno streho. Ali ni najbolj smotrno, da je v eni stavbi en organizem, z eno glavo in različnimi udi? Ravnatelj ima vso strukturo pred očmi, jo obvladuje in lahko smotrno razporedi sredstva glede na realne potrebe vrtca, osnovne in srednje šole. Podobno stanje je pri Sv. Ivanu. Vsa zadnja leta se dogaja, da nam drugi povezujejo ravnateljstva brez vsakega kriterija, brez vsake logike. Posledica je, da so ravnatelji še manj motivirani in še bolj obloženi z delom, kar pa nima nobenega učinka na kakovo- stni razvoj didaktičnega dela. Priznajmo si, da je naša šolska mreža razdrobljena in precej neučinkovita glede na napore, ki jih posamezniki vlagajo vanjo. Če bi pa vsaka šolska struktura imela en sam vrh, eno glavo in dve ali tri stopnje obvezne šole, bi funkcionirala kot organizem. Kot se dogaja v Benečiji in v Doberdobu. Kritiki reforme podčrtujejo, da bi izgubili dva ravnatelja in kakega slugo. Ne povejo, da sicer ravnateljev nimamo in da se tudi niso prijavili na razpis. Kljub temu se strinjam, da bi ohranili čim več ravnateljskih mest, če so smotrna. Recimo, da bi zahtevali nazaj proseško ravnateljstvo. Prosek bi lahko bil center za otroke zgoniške občine, Križa, Proseka, Kontovela in zgornjih Barkovelj. To je zelo raztreseno ozemlje in zahteva po ravnateljstvu bi prav v tem dobila svojo logiko kljub morda majhni številčnosti otrok. S tem bi tudi olajšali obe openski ravnateljstvi, pod kateri spadajo vsi slovenski učenci od Križa do Peska. O tem sem že večkrat govorila in pisala. Sicer pa: če je deželna šolska komisija, v katero so bili izvoljeni kom-petentni ljudje, izrazila pozitivno mnenje za večstopenjski sistem, je morda imela svoje dobre razloge in je poznala pozitivne izkušnje z Goriškega in Benečije. Prepričana sem, da če je v Benečiji zrasla iz nič tista čudovita šola, polna življenja, veselja in vsebine, bi se lahko isto zgodilo tudi pri nas, ko bi se mogle in znale povezati med sabo vse pozitivne sile učnega in neučnega osebja. Teh ni malo, ampak delujejo nepovezano sredi raztrganega sistema, kjer vsaka šola lebdi sama zase in si pomaga kot ve in zna, večinoma z vodo v grlu... Vera Tuta Ban Dogajanje v Miljah (1) Moje vabilo Danilu Šavronu, slovenskemu miljskemu občinskemu svetovalcu, naj izraža svoje pripombe v zvezi z delovanjem Društva Slovencev miljske občine najprej v izvoljenih društvenih organih, vsaj preden daje Primorskemu Dnevniku izjave, v katere vpleta Društvo, očitno ni zaleglo. Pravzaprav, glede na vsebino njegovega pisma uredništvu, objavljenega v soboto 31.1., mislim, da si ni pazljivo prebral tega kar sem napisal, ker imam vtis, da ni dojel smisla mojega pisanja. Naj mi Uredništvo in bralci Primorskega Dnevnika oprostijo, da za pogovarjanje med odbornikom miljskega slovenskega društva in slovenskim miljskim občinskim svetovalcem nesmiselno krativa prostor, ki ga Primorski Dnevnik namenja pismom uredništvu, ampak izgleda da Šavronu tak posreden način komuniciranja z društvenimi organi in (nekaterimi?) miljskimi Slovenci bolj leži, torej se ga bom še enkrat poslužil (kar se mene tiče zadnjič v zvezi s to polemiko): »Danilo, ker nisi ti sporočil nobenemu od nas odbornikov kdaj si oddal svojo izjavo, katero je Primorski Dnevnik objavil v torek, sem sklepal, da si najverjetneje to storil nekaj dni pred ponedeljkom. Če pa si to storil ravno na isti dan, ko je odbor pisal odgovor na Grizonovo početje, samo potrjuje kako nesmiselna in zgrešena je bila tvoja odločitev, da nisi raje prej stopil prej v stik z odborniki! Če bi uskladili naše delovanje in združili moči, bi lahko še kaj koristnega dosegli, namesto da tratimo čas za take nepotrebne in nekoristne polemike! V tvoji izjavi nisi kritiziral »vodstva društva« ampak molk društva in pika. Društvo pa ni samo vodstvo, društvo smo vsi člani, ki želimo pomagati v njem, društvo si tudi ti! Odgovor Društva Grizonu smo oddali na IL PICCOLO v torek 27.1. zjutraj in ga do 30.1. niso objavili. Zakaj ne raje pokličeš uredništvo Piccola in vprašaš za obrazložitev »molka«??? Mi smo jim namreč objavo že urgirali a odgovora nismo dobili. Če želiš društvenemu odboru ali meni kaj povedati, zakaj ne stopiš direktno v stik z nami?? Saj veš kje in kako nas dobiš! Se ti ne zdi, da s takimi izjavami in pismi prej škodiš svojemu in našemu društvu, kot da bi deloval v njegovo korist? Čakam in pri- čakujem, da se v bodoče pojaviš in oglasiš pri društvenem odboru.« Hvala za objavo in potrpežljivost Samo Ferluga Dogajanje v Miljah (2) Spoštovani, želela bi objasniti nekatera dejstva glede polemik, ki jih obrača slovenski svetnik Danilo Šavron proti Društvu Slovencev miljske občine, kateremu predsedujem že tretje leto. Društvo Slovencev miljske občine (DSMO) se je zadnja leta največ ukvarjalo s kulturo, je precej organizirano in odbor deluje vsklajeno, programira projekte že mesece prej. Odbor sestavljajo člani, ki želijo pomagati in posvečati svoj prosti čas, ki ga je sicer vedno premalo zaradi družinskih in službenih obveznosti, v dobro slovenske kulture in sožitja. Danilo Šavron je nadzornik omenjenega društva in je vedno vabljen na vse seje odbora. Redkokdaj pride zraven, ker je precej zaseden z družino in politiko, a za to mu ne zamerimo. Ker se je v miljski občini kot drugod v FJK treba truditi, da se uveljavijo pravice, ki so zapisane v zaščitnem zakonu, se je društvo približno 2 leti od tega odločilo, da sestavi ožji odbor, ki se bi ukvarjal s temi zadevami. Ta odbor sestavljajo predstavniki raznih slovenskih organizacij v Miljah in v ta odbor je kot politični predstavnik vabljen tudi Danilo. Tudi v ponedeljek zvečer se je ožji odbor DSMO sestal, da bi odgovoril Grizonovim izjavam proti dvojezičnim tablam v miljski občini, ki jih je objavil dnevnik Il Piccolo v minulem tednu. V ponedeljek za uro kosila pošljem članom ožjega odbora po mailu članka Grizonove polemike od srede in odgovor DS v nedeljo, in seveda tudi g. Ša-vronu in z mobilnim sporočilom vabim vseh, da se udeležijo že isti večer seje, da skupno spišemo odgovor le-tem. Danilo je javil naši tajnici, da ga ne bo. Odgovor spišemo in ga v torek že ob 8.uri zjutraj pošljemo italijanskemu časniku Il Piccolo s prošnjo za objavo. Tisti dan pa Šavron izjavlja na Primorskem dnevniku, da DSMO molči. Kar pa točno ve, da ni res tako in da smo že ukrepali. DSMO in jaz v prvi osebi nisem razumela te poteze, sem se spraševala, kaj bi želel doseči s tem. In seveda kaj želi doseči z odgovorom na Ferlugovo pismo, kje je bilo društvo. Predvsem sem razočarana, da je v istem odgovoru piše, da DSMO še molči, čeprav je vedel, da smo odgovor poslali na Il Piccolo in čakamo na objavo. Saj tudi on dobro ve, da Il Piccolo ima drugačen tempo za objave, kot smo ga navajeni. Komaj danes so naše pismo objavili, potem ko sem jim večkrat urgirala tudi po telefonu. Opazila sem takoj edino, bistveno spremembo, našemu pismu: podpisali smo se kot Društvo Slovencev miljske občine in v oklepaju dodali italijanski prevod uradnega naziva, v uredništvu so pa kar izpustili slovenski uradni naziv. Zaključujem to moje pismo s trditvijo, da ne vem, če bo s tem obnašanjem in z njegovimi izjavami g. Ša-vron dosegel kaj pomenljivega za Slovence v miljski občini. Ne vem niti, če izvaja to, za kar ga je volilo tistih 99 oseb na zadnjih občinskih volitvah. Niti tega ne vem, če se mora DSMO javno braniti njegovim polemikam, predvsem zato, ker je Danilo član nadzornega odbora in bi moral v resnici on braniti svoje društvo, ne pa ustvarjati dodatnih polemikah, ki le rušijo doseženo zdravo ravnovesje med Slovenci, ki živimo v miljski občini. S tem pismom se tudi zaključujejo javni odgovori s strani društvenih članov na njegove polemike, saj se zavedamo da lete služijo nikomur, ne g. Danilo Šavro-nu, ne DSMO in niti ne Slovencem, ki živijo v miljski občini. Mirna Viola, predsednica DSMO VREME - Sneženje Največ težav na primorski avtocesti KOPER - Močno sneženje, ki je v noči na ponedeljek zajelo Slovenijo, je najbolj oviralo promet na primorski avtocesti, kjer je prišlo do več zdrsov osebnih vozil. Zaradi obilnega sneženja je bilo najhuje na Golem vrhu, težave so povzročali zlasti tovornjaki in nepripravljenost voznikov na snežne razmere in so se na pot odpravili z letnimi gumami, so pojasnili na Prometno informacijskem centru - Ljubljana. Zaradi snega je včeraj dopoldne prišlo do zdrsa tovornjaka pri počivališču Ravbarkoman-da, v večji del nesreč pa so bila v nedeljo popoldne in zvečer udeležena predvsem osebna vozila, saj so imeli tovornjaki med 8.00 in 21.00 kot običajno prepoved vožnje. Zaradi močnega sneženja so policisti od 23.00 do 2.40 zjutraj izločali tovorna vozila pred cestninsko postajo Nanos iz smeri Ljubljana proti Vrtojbi. Avtobus s petimi potniki pa je v nedeljo nekaj po 20. uri v Šolski ulici v Kamniku prebil zaščitno ograjo na mostu čez Kamniško Bistrico in zgrmel v vodo. Lažje poškodovane potnike so odpeljali v ljubljanski klinični center, avtobus pa so iz vode izvlekli kamniški prostovoljni gasilci, so sporočili iz Centra za obveščanje RS. Po podatkih policije je 49-letni voznik avtobusa zgrmel v Kamniško Bistrico, ker je na poledenelem mostu izgubil nadzor na vozilom. Alkotest je bil negativen. Do polnoči v nedeljo se je sneženje nekoliko umirilo in so lahko vzdrževalci cest opravili svoje delo, po nekaj urah pa je začelo ponovno močneje snežiti. Na primorskih regionalnih cestah po besedah vodje vzdrževanja v Cestnem podjetje Koper Karla Šturma ni bilo težav, je pa močno sneženje oviralo promet tudi v Brkinih in na Krasu. V primeru 15-letne nosečnice odvetnik napoveduje tožbe LJUBLJANA - Odvetnik Franci Matoz napoveduje tožbe zoper medije, ki so v primeru domnevnega incesta na Ptujskem razkrili podatke o družini, tožbo pa napoveduje tudi proti državi. Matoz je namreč prevzel zastopanje 15-letnega dekleta, ki naj bi bila noseča s svojim očetom. Odvetnik je pojasnil, da "v prvi vrsti želi, da mediji prenehajo poročati o tem postopku tako, da bi se lahko identificiralo vpletene". Ker so nekateri mediji že objavili podatke o osebah, vpletenih v primer, je po mnenju Ma-toza edini način, da se to doseže, ta, da mediji o primeru ne poročajo več. "Dokler ne bodo stekli sodni postopki, naj bo javnosti dosegljivo le, kar je dosegljivo," pravi Matoz. Ta upa, da se s takim poročanjem ne bo nadaljevalo, vložiti pa namerava tožbe za "najbolj sporna" poročanja. Odvetnik se je odločil tudi za tožbo zoper državo. "Mediji so pač poročali, kar je do njih prišlo," je poudaril. S tem je bila kršena tajnost postopka, saj takšni podatki, ki so za žrtve zares občutljivi, po njegovem mnenju ne bi smeli prihajali do medijev. Te podatke so po prepričanju Matoza medijem lahko posredovali le s policije, sodišča, tožilstva ali centra za socialno delo, saj so bili ti organi seznanjeni s primerom. 4 Torek, 3. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / PRISTANIŠČA - Obeti po obisku generalnega direktorja ladjarske družbe SCI Bo Koper nova vstopna točka za indijsko blago? Pristaniška družba bo letos več kot razpolovila lanske naložbe v infrastrukturo KOPER - Sabyasachi Hajara, glavni direktor indijskega ladjarskega koncer-na Shipping Corporation of India (SCI), je v preteklih dneh obiskal Luko Koper in se sestal s predsednikom uprave družbe Robertom Časarjem in njegovimi sodelavci. Obisk je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju in pogovorom o možnostih sodelovanja. Strateške usmeritve Luke Koper namreč težijo prav k večanju prometa z vzhodnomor-skimi trgi in pridobivanju novih rednih linij iz te smeri. Vodstvo koprske pristaniške družbe je gostu prikazalo tehnične in druge podatke o pristanišču in ga seznanilo s ponudbo storitev in z razvojnimi načrti. Kot so sporočili iz Luke Koper, je bil indijski gost ugodno presenečen in je na koncu obiska zatrdil, da bo SCI stike in dogovarjanje z Luko Koper nadaljevala. Družba Shipping Corporation of India je bila ustanovljena leta 1961 in je sedaj vodilni indijski ladjar. Ob koncu leta 2008 je imela 79 ladij s skupno nosilnostjo 2,73 milijona BRT, kar je več kot tretjina vse indijske trgovske flote. SCI samostojno ali v povezavi s partnerji vzdržuje redne linije s trgovskimi pristanišči na vseh koncih sveta. Večino prometa ustvari z razsutimi tovori, v zadnjem obdobju pa vse bolj širi tudi kon-tejnerske linije. Oktobra lani so dobili dve novi kontejnerski ladji s po 4.400 TEU nosilnosti, še več pa jih imajo v gradnji. Kontejnerske linije SCI za evropski trg povezujejo Indijo z britanskimi in se-vernoevropskimi pristanišči, na območju Sredozemlja pa z Genovo in Malto. Koncern ima med svojimi strateškimi usmeritvami tudi rast prometa z Evropo, zato je zainteresiran za nove možnosti dostopa na to območje. Primerjalna prednost, ki jo ima koprsko pristanišče za pomorski transport prek Sueza je očitna, zato iSCI v povezavi s partnerji že zdaj usmerja del tovorov prek Kopra. Zaradi pozitivnih izkušenj v slovenskem pristanišču pa je indijski ladjar zdaj zainteresiran tudi za vzpostavitev lastne redne linije od Mumbaja do Kopra. Luka Koper, ki je včeraj dobila novo namestnico predsednika nadzornega sveta Olgo Franca (nadomestila je Marjana Bezjaka, ki je odstopil zaradi izvolitve v državni zbor), sicer za letos načrtuje 51 milijonov evrov novih investicij za ureditev zalednih površin in posodobitev pristaniške infrastrukture. To je skoraj dve tretjini manj, kot so investirali lani, ko so v prvih enajstih mesecih za naložbe namenili 131 milijonov evrov. Z leve Sabyasachi Hajara, predsednik SCI, Aldo Babič, član uprave Luke Koper, in Shri Sushil Kumar Datta, prvi sekretar Indijskega veleposlaništva v Sloveniji DEŽELNI SVET - Odbornik Riccardi Glede privatizacije letališča še ni odločitev TRST - Letališče FJK v Ronkah je bilo včeraj v deželnem svetu predmet svetovalskega vprašanja, na katerega je odgovoril deželni odbornik za mobilnost in infrastrukture Riccardo Ric-cardi. V odgovoru svetniku Demokratske stranke Francu Brussaju je namreč pojasnil, da je »prezgodnja kakršna koli hipoteza o delniških deležih za prodajo« v okviru privatizacije dela 49-odstotnega deleža, ki ga ima Dežela FJK v letališki družbi. Dežela namreč predvidi javne postopke za prodajo deležev z razpisom, v okviru katerega bodo lahko opredeljene tudi smernice za industrijski projekt, je povedal odbornik. Še več, po Riccardijevih besedah se Dežela zavzema tudi za neko obliko sodelovanja z beneškim letališčem, ki pa ga bo mogoče vzpostaviti šele po tem, ko bo ugotovljen realni ekonomsko-finančni položaj obeh letaliških družb. Še posebej bo treba ugotoviti, kakšni finančni ukrepi so potrebni, določiti bo treba vrednost letaliških družb in posledično njihovih koncesij ter doseči dogovor med javnimi lastniki o javnem postopku za določitev cene in kakovosti pričakovanih storitev letališča, je sklenil Riccardi. Sprašujoči svetnik Brussa pa z od-bornikovim odgovorom ni bil zadovoljen, ker da deželni odbor zavlačuje reševanje problemov deželnega letališča. Pri tem se je svetnik nanašal tako na finančno krizo, v katero je zašla letališka družba, kot na napovedi o ukinjanju letalskih zvez (npr. z Budimpešto in Prago). Po njegovi oceni ne kaže odlašati z reševanjem nakopičenih problemov, vključno z vprašanjem sodelovanja z Benetkami in dokončne ureditve vodstva letališke družbe, saj je sedanje predsedovanje tržaškega župana Di-piazze le začasna rešitev. Za deželni odbor pa ti dve vprašanji nista prioritetni, ugotavlja Brussa, ki nasprotno meni, da Dežela ne sme čakati, medtem ko se dogajajo stvari, zaradi katerih letališče v Ronkah tvega dokončno emarginacijo svoje vloge tako v nacionalnem kot mednarodnem okviru. KRIZA - Skupina Safilo V ormoški Carreri odpustili pol manj ljudi kot so nameravali ORMOŽ - V ormoški družbi Carrera Optyl, ki je del italijanske skupine Safilo, je obvestilo o prekinitvi delovnega razmerja z enomesečnim odpovednim rokom prejelo 130 zaposlenih, kar je za zdaj manj kot polovica od 303, kolikor so jih lastniki podjetja zaradi pomanjkanja naročil nameravali odpustiti s 1. marcem. Kot so povedali na sindikatih, so za takšno odločitev izvedeli na sestanku predstavnikov sindikatov, sveta delavcev in vodstva ormoške tovarne. Preostalih 173 delavcev, ki naj bi po prvih napovedih prav tako ostalo brez dela, bo torej za zdaj ostalo v podjetju. Podjetje je po informacijah, ki jih imajo sindikati, prišlo do večjega naročila, zato bo o usodi preostalih delavcev odločeno šele v marcu. Če bodo naročila tudi v naslednjem obdobju rasla, se lahko zgodi, da bodo ti ljudje lahko na svojih delovnih mestih tudi ostali. Seznam odpuščenih ljudi je sicer nastal v skladu s kriteriji, ki so jih sindikati in vodstvo družbe sprejeli po dogovoru in so ga tokrat tudi dokončno potrdili. Tisti, ki so prejeli obvestila o odpovedi, bodo do 1. marca delali, ali pa doma s 100-odstotnim plačilom. Kot je znano, so se italijanski lastniki v Carreri Optyl, kjer je bilo doslej zaposlenih več kot 1400 ljudi, odločili bistveno zmanjšati število delavcev. Že konec lanskega leta je brez dela ostalo 120 ljudi, ki so imeli pogodbe za določen čas, nato pa so se zaradi krize in upada naročil odločili odpustiti 303 delavce, ki imajo pogodbe za nedoločen čas. (STA) ENERGENI - Minister Lahovnik Slovenija zahteva večinsko lastništvo plinovoda South Stream na svojem ozemlju TRST - Kot je poročal spletni portal Ecoflash, je slovenski gospodarski minister Matej Lahovnik izjavil, da Slovenija ne bo pristopila k projektu South Stream, če ne bo dosegla jamstva o večinskem lastniškem deležu načrtovanega plinovoda na svojem ozemlju. Kot je povedal minister, se Slovenija ne more zadovoljiti z manjšinskim deležem, kot je začetno predlagal investitor, ruska energetska družba Gazprom, je zapisano na spletnih straneh slovenske vlade. Slovenski distributer plina Geoplin Plinovodi namerava v vsakem primeru zgraditi plinovod na večjem delu trase projekta South Stream že do leta 2012, poroča Ecoflash. V pogajanjih med slovensko vlado in družbo Gazprom še niso bila rešena nekatera tehnična vprašanja, kot na primer točke vstopa plinovoda v Slovenijo, tako kot tudi še ni bil izdelan noben načrt o izvedljivosti projekta. Na podpis še čakajo tudi pogodbe za dolgoročno dobavo plina, prav tako kot ni znano, kakšna količina plina naj bi šla skozi slovenski del plinovoda. Rusija, ki zagotavlja približno četrtino vsega naravnega plina, ki ga porabi Evropa, namerava projekt South Stream uresničiti skupaj z italijansko energetsko družbo Eni. Do sedaj je Gazprom podpisal pogodbe za gradnjo plinovoda z Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko in Grčijo, z Avstrijo in Slovenijo pa se še pogaja. Prvi mož ruske energetske družbe Aleksej Miller je nedavno izjavil, da mednarodna gospodarska kriza v teku ne bo vplivala na projekte njegove družbe. Informest postavil na splet 50 italijanskih projektov za Balkan GORICA - Več kot 50 italijanskih projektov za obnovo in razvoj držav balkanskega območja od leta 2001 do danes si je odslej mogoče ogledati na novem spletnem portalu www.balcanionline.it, ki so ga realizirali goriška razvojna agencija Informest, zavod za zunanjo trgovino ICE in zveza italijanskih trgovinskih zbornic Unioncamere. Projekti so organizirani po sektorjih poseganja, po državah, ki so teh posegov deležne, po nosilcih projektov in po fazi njihovega uresničevanja. Projekti so podvrženi nepretrganemu monitoringu in so na spletu predstavljeni s podrobnimi opisi. Nov portal omogoča celostni pregled vsega, kar je Italija uresničila v regiji, in tudi tistega, kar je treba še narediti oziroma katerim potrebam še ni zadoščeno. S tem se je mogoče izogniti morebitnemu prekrivanju posegov. V Sloveniji leta 2007 več kot 15-odstotna rast investicij LJUBLJANA - V Sloveniji je obseg investicij v osnovna sredstva leta 2007 dosegel vrednost 6,2 milijarde evrov. Nominalna rast bruto investicij glede na leto 2006 je bila 15,2-odstotna, največ vlaganj pa je bilo v industriji, so izračunali v državnem statističnem uradu. Podjetja, družbe in organizacije z najmanj 20 zaposlenimi so tako realno ustvarili za 3,6 odstotka več bruto investicij v nova in rabljena osnovna sredstva. Glede na strukturo investicij so največji delež obsegale investicije v gradbeni del (50,6%), investicije v stroje, opremo in prometna sredstva ter gojena naravna sredstva so zavzemale 46 odstotkov, neopredme-tenim sredstvom pa je bilo namenjenih 3,4 odstotka vseh investicij. Največji delež investicij v osnovna sredstva je ustvarila industrija (rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko, plinom, vodo, gradbeništvo), in sicer 34,4 odstotka. Sledile so dejavnosti, kot so promet, skladiščenje in zveze z 21,7-od-stotnim deležem, javna uprava s 16,9 odstotnim delžem ter trgovina in popravila motornih vozil z 8,7 odstotnim deležem vseh investicij, še navajajo statistiki. EVRO 1,2760 $ -0,44 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. februarja 2009 valute evro (povprečni tečaj) 02.02. 30.01. ameriški dolar japonski jen 1,2760 114,04 8 7389 1,2816 114,98 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 46,1685 62,0650 8,7636 45,7585 62 4010 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti inf 7,4536 0,90335 7,4531 0,89785 L/1 1 LC11 IJM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 10,6765 8,9415 10,6090 8,8875 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 28,132 1,4872 27,882 1 4871 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 297,98 15,6466 299,08 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,4421 1,5850 4,4620 1,5895 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 2,0318 1,9558 2,0115 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,3110 3,4528 4,3090 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ICKI rpa 0,6987 3,0050 0,6992 2,9640 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 21195 290,00 21170 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,3842 7,3700 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 2. februarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,4375 1,225 1,76 2,07 libor (eur) 1,73 2,07625 2,16313 2,26 libor (chf) 0,32333 0,52833 0,66 0,96333 euribor (eur) 1,735 2,077 2,162 2,259 ZLATO (999,99 %%) za kg 22.630,33 € -565,45 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 2. februarja 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,62 IMTTIDCI IDDDA O C7 -0,68 +2 90 KRKA 1 1 IKA KOPER 54,29 -0,06 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,00 160,91 -0,04 +0,36 +116 TELEKOM SLOVENIJE 269,97 125,51 -0,92 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 26,70 DELO PRODAJA 28,00 ctni -2,73 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 113/1 ±3fin NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 9,37 +0,21 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA CAI 1 K 1 II IDI 1A M A 47,38 12,66 +3,38 +2,43 SAVA ' - - TCDh/IC r ATC7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 16,08 -1,35 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 2. februarja 2009 -2,20 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,3 5,11 1119 -4,71 -3,86 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,23 1 09 -2,27 -5,48 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,97 -2,76 -0,94 EDISON ENEL ENI 0,96 4,3 1662 -3,24 -2,16 -0 12 FIAT FINMECCANICA 3,77 1213 -1,69 -1 14 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,79 1 82 -3,13 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,39 1435 -6,09 -3,24 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 10,76 -0,62 -2,62 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,64 6,94 1 27 -4,52 -2,32 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,21 +0,47 -4,41 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,38 11,85 -5,25 -1,09 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,05 3,95 -0,74 -2,59 TENARIS TERNA 0,96 7,71 -0,88 -0,39 -1 58 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,34 0,37 -4,12 UNICREDIT 9,38 1,29 -3,79 -6,73 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 40,35 $ +0,67 IZBRANI BORZNI INDEKSI 2. februarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.848,03 901,28 +0,31 +0,15 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.615,36 955,58 -3,95 -1 32 FIRS, Banjaluka Belex 15 Bponrad 1.543,28 532,69 +0,31 -0,80 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 240,04 1.973,25 +0,87 -0,94 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 11.364,47 2.221,46 +4,74 -0,73 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdan 100 7.936,75 1.494,43 -0,80 +1 22 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 825,43 838,827 4.271,04 -0,05 -2,23 -1,55 -1 73 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.077,78 2.930,05 1.672,48 -1,48 -3,67 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 763,9 2.198,74 -1,33 -1 71 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong 7.873,98 1.705,29 12.861,49 -1,50 -3,48 -3,14 Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.066,70 -3,79 / ALPE-JADRAN Torek, 3. februarja 2009 5 KOROŠKA - Po najnovejših volilnih anketah Presenečenja na deželnih volitvah niso več izključena Podpora BZO rajnega deželnega glavarja Haiderja pada, socialdemokrati v vzponu CELOVEC - Mesec dni pred veliko volilno nedeljo 1. marca 2009, ko bo nad 420.000 Korošcev in Korošic na isti dan volilo deželni zbor, občinske svete in tudi župane vseh 132 občin, je - vsaj kar se tiče deželnih volitev - še vse odprto. Presenečenja niso več izključena! Najnovejše javnomnenjske raziskave, ki so jih objavili konec prejšnjega tedna, namreč kažejo, da se je bitka za položaj najmočnejše stranke v deželni močno zaostrila in da Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO) preminulega Jorga Haiderja izgublja takorekoč iz dneva v dan, vzpon socialdemokratov (SPO) pa se nadaljuje. Po v nedeljo objavljenih anketah znaša razlika med obema strankama komaj še dva odstotka: 40 do 42 odstotkov za BZO, 38 do 40 za SPO. Novembra lani, torej dva meseca po Haiderjevi smrti, je BZO z novim deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem vodil še za skoraj deset odstotkov. Padca podpore za BZO očitno ne more zaustaviti niti populistično poimenovanje mostov, parkov in volilne liste po desničarskem populistu Jorgu Haiderju, prav tako ne napovedano postavljanje spomenika na kraju, kjer se je Haider smrtno ponesrečil zaradi prehitre vožnje in močne vinjenosti. Razlog za padec podpore BZO-ju politični opazovalci vidijo predvsem v notranjih konfliktih gibanja nekdanjega deželnega glavarja Hai-derja. Nekateri vodilni politiki v BZO namreč niti nočejo prikrivati, da je bila odločitev za Dorflerja za glavnega kandidata na volitvah napaka. Drugi razlog za vsaj po anketah vse manjšo podporo BZO-ju pa je nedvoumno tudi kandidatura Haiderjevega prijatelja Maria Canorija. Slednji je menjal stran in nastopa kot glavni kandidat skrajno desničarske svobodnjaške stranke (FPO). V Celovcu, Beljaku in v drugih večjih mestih je s Canorijem zapustilo BZO več uglednih funkcionarjev in se pridružilo svobodnjakom. V Beljaku je npr. polovica članov BZO-ja zamenjalo politično stranko. Politični analitiki celo menijo, da bo BZO na čelu z Dorflerjem na deželnih volitvah zbral le nekaj nad 30 odstotkov glasov, Canorijevi svobodnjaki pa naj bi pridobili vsaj deset odstotkov in morda celo osvojili sedež v kolegiju koroške deželne vlade. Takšen izid bi sicer pomenil močno oslabljen BZO, ne pa oslabljen, morda celo še močnejši desni tabor na Koroškem. Konec koncev je Haider leta 2004 - takrat še kot glavni kandidat svobodnjakov (FPO) zbral samo 42 odstotkov. Socialdemokrati so po najnovejših anketah spet pri rezultatu, ki so ga desgli na volitvah leta 2004, ko so zbrali 38,4 odstotka glasov. Z glavnim kandidatom Reinhartom Rohrom sicer nimajo kandidata, ki bi mobiliziral množice, je pa stranka - sodeč po anketah - pri volivcih vsekakor bolj verodostojna kot obe desničarski. Pri SPO kandidira z dobrimi izgledi na izvolitev koroška Slovenka Ana Blatnik, ki že sedaj zastopa Koroško v zveznem svetu, drugem domu avstrijskega parlamenta. Jeziček na tehtnici, ko bo šlo za stolček deželnega glavarja, bo tudi tokrat ljudska stranka (OVP). Slednja računa na boljši rezultat kot leta 2004 (11 odstotkov), ko je vodila ostro kampanjo proti Haiderju z rezultatom, da je OVP zapustila skoraj polovica njenih prejšnjih volivcev in se direktno pridružila Haiderju. To naj bi se tokrat ne ponovilo. Cilj ljudske stranke je skok na vsaj 15 odstotkov, je na volilnem zborovanju v nedeljo v Celovcu poudaril njen glavni kandidat Josef Martinz. Celovec je že poln plakatov, na katerih stranke pozivajo h podpori na deželnih, občinskih in županskih volitvah IVAN LUKAN Kot edina resna opozicija se v kampanji za deželne volitve predstavljajo Zeleni, ki so v deželnem zboru zastopani z dvema poslancema. Njihov glavni kandidat Rolf Holub upa na vsaj dva do tri odstotka več glasov in tretji sedež, ki bi ga zasedla koroška Slovenka, učiteljica Zalka Kuchling. Možnosti za to so. Na volitvah 2004 je Zelene podprlo 6,4 odstotka volivk in volivcev in jim s tem prvič zagotovilo vstop v koroški deželni zbor. Na vstop v deželni zbor sicer upa tudi Komunistična stranka Avstrije (KPA), čeprav resnih možnosti za to nima (manj kot odstotek na volitvah 2004). Na tiskovni konferenci včeraj v Celovcu je KPA sporočila, da bo kandidirala v vseh štirih volilnih okoliših na Koroškem, glavna kandidatka v (dvojezičnem) volilnem okolišu 2 z okraji Velikovec, Šentvid ob Glini in Wolfsberg je Mojca Koletnik iz Pliberka, v prav tako dvojezičnem volilnem okolišu 1 Celovec in Celovec-dežela pa listo vodi zvezni govornik KPA Mirko Messner. Oba kandidata sta pripadnika slovenske manjšine in se politično uvrščata levo od socialdemokratske stranke kot demokratična opozicija, ki se zavzema za socialno pravičnost in človekove in s tem tudi za manjšinske pravice. Ivan Lukan FJK - Molinaro odgovoril Gabrovcu Deželna vlada se zaveda specifike slovenskih šol TRST - Deželna vlada Furlanije-Ju-lijske krajine se dobro zaveda specifike šol s slovenskim učnim jezikom, kar je večkrat potrdila tako na srečanjih z italijanskim ministrstvom za šolstvo kot tudi na ravni konference dežel. Deželna vlada je že na svoji seji 30. oktobra lani menila, da v zvezi z racionalizacijo šolske mreže, ki jo zahteva ministrstvo, za slovenske šole ne morejo veljati enaka merila kot za večinske šole, čeprav so same šolske oblasti menile, da je preureditveni poseg potreben, možen in primeren, vendar ne obvezen, merila pa bi bilo treba določiti. To je vlada Renza Tonda potrdila na konferenci med predstavniki države in dežel 28. januarja letos. Tako je včeraj dopoldne deželni odbornik za šolstvo in kulturo Roberto Molinaro odgovoril na vprašanje svetnika Slovenske skupno-sti-Demokratske stranke Igorja Gabrovca. Gabrovec je čakal na odgovor kar tri mesece in pol, saj je bil vprašanje vložil že 17. oktobra lani, v času polemik o spornih načrtih italijanske vlade na področju šolstva, ki bi utegnili hudo prizadeti tudi slovenske šole. Gabrovec je zato takrat na de- želno vlado naslovil vprašanje, ali se zaveda hude škode in morebitnih mednarodnih zapletov, ki bi jih povzročilo izvajanje novih državnih določil in tudi katere pobude namerava izvesti za zagotovitev slovenske šolske mreže. Medtem je poteklo že nekaj mesecev, italijanska vlada je na področju šolstva - tudi slovenskih šol - naredila nekaj korakov nazaj in tudi deželna vlada je dala zagotovila, kar je v odgovoru Gabrovcu potrdil tudi Molinaro. Svetnik SSk je vzel na znanje obveze deželne uprave, sočasno pa je izpostavil potrebo, da se slovensko šolsko vprašanje obravnava kot nedeljivo celoto in pri tem posebej poudaril kronična pomanjkanja v šolskih infrastrukturah (premalo menz, telovadnic, laboratorijev itd.) in v dotacijah upravnega, učnega in neu-čnega osebja. Ponovil je tudi zahtevo po ponovni uvedbi ločenih lestvic za slovensko osebje. Po Gabrovčevem mnenju bi bilo tudi smotrno, da bi FJK v pogajanjih z Rimom dosegla popolno upravno avtonomijo tudi na področju šolstva, kot to že velja za Dolino Aoste in Tridentinsko-Južno Tirolsko. FJK: 750 tisoč evrov za zdravstvene storitve za nezakonite priseljence TRST - Za zdravstvene storitve za nezakonite priseljence so lani v Furlaniji-Julijski krajini porabili 755.471 evrov. Podatek je včeraj posredoval deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic, ki je v deželnem svetu odgovoril na vprašanje predstavnika Severne lige Danila Narduzzija. Od tega je šlo 309.418 evrov v breme pre-fektur, 421.822 evrov pa v breme deželnega zdravstvenega sistema. Leta 2007 so stroški znašali 845.165 evrov. Narduzzi z odgovorom ni bil zadovoljen in dejal, da so nerazumljivi, če se jih primerja stroški za te namene v Venetu. »Tam so lani za približno 40 tisoč nezakonitih priseljencev v zdravstvu porabili približno 15 milijonov evrov. Pri nas pa za 20 tisoč priseljencev precej manj kot milijon. Ne razumem, kdo noče posredovati resničnih podatkov,« je še dejal predstavnik Lige. Na Obali v novem šolskem letu študija matematike v ekonomiji in bioinformatike KOPER - Univerza na Primorskem (UP) bo v prihajajočem študijskem letu ponudila nekaj novih študijskih programov. Na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije bodo začeli s rednima študijskima programoma matematika v ekonomiji in financah ter bioinformatika, so sporočili z univerze. Po prepričanju rektorja UP Rada Bohinca sta oba programa zelo aktualna. Dekan fakultete Dragan Marušič je na včerajšnji novinarski konferenci izpostavil pomen delovanja dobro izobraženih matematikov v ekonomiji. Po njegovih besedah ti recesij sicer ne bi mogli preprečiti, bi pa lahko na podlagi svojih znanj z matematičnega področja lažje napovedali oz. preračunali, kaj se utegne zgoditi. Študij bo reden, trajal bo tri leta, diplomanti pa bodo lahko študij nadaljevali tudi na drugi in tretji bolonjski stopnji. Bioinformatika pa je nova veda, ki vključuje interdisciplinarno znanje biologije, kemije, biokemije, fizike, genetike, matematike, računalništva in informatike za razvoj orodij, metod in postopkov urejanja in organizacije bioloških podatkov v uporabnikom dostopnejše in razumljive oblike. Redni študij na prvi stopnji bo trajal tri leta, diplomanti pa bodo lahko nadaljevali študij še na drugi in tretji stopnji, so še sporočili z UP. LJUBLJANA Türk ne podpira zahtev generalov nekdanje JLA LJUBLJANA - Slovenski predsednik Danilo Türk ne sprejema predlogov in ne podpira zahtev glede posebnega obravnavanja, ki jih je nanj naslovila skupina generalov, častnikov in podčastnikov nekdanje JLA. "Posebej moti ultimativni značaj zahtev v omenjenem pismu," dodajajo v predsednikovem uradu. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, so 26. januarja prejeli pismo skupine generalov, častnikov in podčastnikov nekdanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA), v katerem predlagajo različne rešitve lastnih pokojninskih vprašanj. Türk prav tako ne vidi razloga, da bi Slovenija "vzpostavljala poseben preferenčni, ugodnejši pravni režim ali sklepala posebne poravnave za določitev pokojnin osebam, ki so bili častniki Jugoslovanske ljudske armade in s svojim delovanjem v oboroženih silah Republike Slovenije v letu 1991 niso prispevali k samostojnosti in neodvisnosti naše države". (STA) ZAGREB - V skladu s sporazumom o stabilizaciji in pridruževanju Hrvaška sprostila nepremičninski trg za državljane Evropske unije ZAGREB - Hrvaška je s 1. februarjem sprostila svoj nepremičninski trg za državljane EU. V novem zakonu o lastnini so izjema zaščitena naravna območja ter kmetijska zemljišča, za katere je Hrvaška zahtevala 12 let prehodnega obdobja. Liberalizacija hrvaškega nepremičninskega trga je del sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki ga je Hrvaška sklenila z EU in je bil uveljavljen 2. februarja 2005. Hrvaška se je takrat zavezala, da bo po štirih letih poenotila pravice državljanov EU s pravicami hrvaških državljanov glede nakupa nepremičnin. Slovenski državljani so lahko dejansko sodelovali na hrvaškem nepremičninskem trgu od marca 2007, ko je Hrvaška uveljavila pogodbo o vzajemnosti s Slovenijo. Sicer je imela Hrvaška podobne pogodbe z večino članic EU, od nedelje pa ni več ovir za nakup nepremičnin na Hrvaškem tudi za državljene iz preostalih članic. Hrvaška ima pogodbe o vzajemnosti glede nepremičnin tudi s približno 20 državami, ki niso članice unije. Državljani teh bodo morali še naprej vložiti zahteve za nakup nepremičnine na pravosodnem ministrstvu. Od leta 2004 do konca lanskega leta je bilo vloženih približno 9500 zahtev, zeleno luč pa je dobilo približno 8000 tujih državljanov, je poročal včerajšnji Vjesnik. Sicer pa hrvaški mediji ugibajo, da je promet z nepremičninami, ko gre za tuje državljane, občutno večji. Tako naj bi bilo v 18 letih samostojne hrvaške države prodano približno 50.000 nepremičnin. Glede na to, da je proces vlaganja zahteve na pristojnem ministrstvu in čakanja na odgovor trajal tudi več let, so mnogi kupci izkoristili luknje v hrvaški zakonodaji. Nepremičnine, najbolj pogosto počitniške hiše ob jadranski obali, so namreč nakupovali na podlagi fiktivnih podjetij, ki so jih registrirali na Hrvaškem. Na ta način so prišli do nepremičnin, ne da bi kršili zakon. Največ nepremičnin so kupili državljani Nemčije, Avstrije in Velike Britanije, sledijo Madžari in Slovenci, v zadnjem času pa se za hrvaške nepremičnine pospešeno zanimajo tudi Rusi, dodaja Vjesnik. Strokovnjaki ne pričakujejo zvišanja cen nepremičnin na Hrvaškem zaradi sprostitve trga. Ocenjujejo, da so cene nepremičnin na Hrvaškem že dovolj visoke, celo višje kot v sosednjih državah ali v Sredozemlju. Na Ekonomskem inštitutu v Zagrebu poudarjajo, da so tujci že več kot desetletje navzoči na hrvaškem trgu nepremičnin in so sodelovali pri oblikovanju omenjenih cen. Tudi zaradi tega ni pričakovati, da se bodo nepremičnine na Hrvaškem občutno podražile. Obenem pa bo globalna finančna kriza lahko prestavila načrtovani nakup nepremičnin. V pogojih relativno šibkega dolarja in izjemno šibkega funta se bolj splača kupiti nepremičnine v državah, ki nepremičnine prodajajo v lastni valuti, kot pa na Hrvaškem, kje so cene večinoma v evrih, še piše včerajšnji Vjesnik. "Tuji državljani so zelo dobro informirani o cenah in razmerah na hrvaškem trgu nepremičnin. Ni treba pričakovati, da bodo ponujali več denarja, saj dobro vedo, koliko stanejo hiše v Dubrovniku ali stanovanja v Zagrebu," je dejal za STA Vice Šantak iz zagrebške agencije za promet z nepremičninami Rivalitas. (STA) / ŠPORT Torek, 3. februarja 2009 6 BHrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it PREFEKTURA - Avdicije senatne preiskovalne komisije za nesreče na delu Senatorji v Trstu, da bi ugotovili vzroke nesreč Poslušali so okrog trideset stališč - Dve hipotezi o nesreči v železarni - Zakoni so dobri, treba pa jih izvajati Na Prefekturi so včeraj potekale avdicije v zvezi s smrtnima nesrečama v ške-denjski železarni (12. januarja) in štivanski papirnici (17. januarja). V Trst je prišla delegacija senatne preiskovalne komisije za nesreče na delu. Delegacijo so sestavljali predsednik komisije Oreste Tofani (Ljudstvo svobode), Cecilia Donaggio (Demokratska stranka) in bivša podžupanja Lam-peduse Angela Maraventano (Severna liga), spremljala pa sta jih »domača« senatorja Demokratske stranke Tamara Blaži-na in Carlo Pegorer. Pobudnica tržaškega obiska je bila ravno Blažinova, ki je sicer članica senatne komisije za delo. Govor je bil o nesrečah, v katerih sta umrla Dušan Poldini in Mauro Burg, a tudi o splošnih varnostnih razmerah in pomanjkljivostih v tržaški pokrajini. Od 9. do 13. ure so senatorji na Prefekturi prisluhnili stališčem približno tridesetih ljudi, vsako besedo so registrirali poverjeni steno-grafi. Spregovorili so glavni javni tožilec Michele Dalla Costa, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, tržaški župan Roberto Dipiazza, devinsko-na-brežinski župan Giorgio Ret, vrhovi sil javnega reda, predstavniki zavodov INAIL in INPS ter zdravstvenega podjetja, tajniki sindikalnih organizacij, predstavniki raznih gospodarskih združenj (vključno s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem) ter zastopniki podjetij (Alberto Sorge za podjetje Burgo, Franco Romano za tržiško pristaniško družbo in Domenico Demontis za podjetje Lucchini). Namen in obračun srečanja je na koncu predstavil vodja delegacije senatorjev Oreste Tofani, ki je pojasnil, da mora vsebina nekaterih pogovorov ostati tajna, saj sta v teku preiskavi. »Komisija ima preiskovalne pristojnosti, noče pa nadomeščati sodnikov. Naša prva naloga je razumeti, kako je lahko do nesreč prišlo,« je pojasnil Skupina senatorjev na Prefekturi. Z leve Carlo Pegorer, Tamara Blažina, Cecilia Donaggio, Oreste Tofani in Angela Maraventano KROMA Tofani. Eden ciljev tržaškega obiska je opozoriti javnost, predvsem pa podjetja, da mora biti varnost na prvem mestu. »Znano je, da se v času gospodarske krize pozornost do varnostnih predpisov ošibi. To moramo preprečiti,« je dejal. V zvezi s preiskavama, ki ju vodi javni tožilec Giuseppe Lombardi, je Tofani omenil le nekaj ugotovitev. V primeru papirnice morajo tehniki razumeti, zakaj se po padcu delavca na tekoči trak slednji ni ustavil. Senzor bi bil moral zaznati, da je na traku prevelika teža. O vzrokih nesreče v železarni pa obstajata dve hipotezi. Eni trdijo, da je bilo ponesrečenemu delavcu dejansko naročeno, naj se ukvarja z vzdrževanjem žerjava, ki ga je nato pomečkal. Drugi pravijo, da bi bil moral delavec opravljati neko nalogo v bližini žerjava, ne da bi se stroja dotaknil. »V zvezi z nesrečo v železarni si določene trditve nasprotujejo,« je dejal Tofani. Senatorka Cecilia Donaggio je podčrtala, da so italijanski zakoni dobri, morali pa bi jih dosledno izvajati: »Enotno besedilo o varnosti na delu je dober tekst, ki dopolnjuje zakon 626 iz leta 1994. Z večjo pozornostjo do predpisov bi zaščitili tako delavce kot podjetnike, ki so še najbolj izpostavljeni posledicam nesreč na delu,« je dejala. Pokrajinski tajnik CGIL Adriano Sincovich je ob izhodu iz palače poudaril, da so največji problemi v srednjih in malih podjetjih, kjer ni delavcev, ki bi skrbeli za varnost. Priznal je, da do marsikatere nesreče pride zaradi nepazljivosti oz. neznanja delavcev, »ampak po zakonu bi moral biti vsak delavec na začetku deležen ose-murnega izobraževanja. Mislite, da se to dogaja?« je retorično vprašal. Navedel je tudi podatke zdravstvenega podjetja, po katerih naj bi bile nesreče v malem tržaškem industrijskem sektorju v povprečju pogostejše kot v ostalih pokrajinah v FJK. Po podatkih zavoda INAIL pa je bilo v letu 2007 manj nesreč na delu kot v letu prej. V Italiji so v letu 2007 zabeležili 1,7-odstotni upad prijavljenih nesreč, v FJK pa je bil upad 0,6-odstoten. Podatkov za leto 2008 še ni, v zadnjih štirih mesecih pa so v naši deželi umrli kar štirje delavci. (af) PREFEKTURA Blažina pobudnica, posegel tudi SDGZ Pobudo za tržaški obisk senatne preiskovalne komisije za nesreče na delu je dala slovenska senatorka Tamara Blažina. Sama je članica 11. senatne komisije, ki je pristojna za širše področje dela, takoj po januarski smrtni nesreči v škedenjski železarni pa je preiskovalno komisijo pozvala, naj obišče Trst in prouči okoliščine nesreče. Par dni pozneje je prišlo še do smrtne nesreče v šti-vanski papirnici, kar je predstavljalo dodaten razlog za poseg pristojne komisije. Po mnenju slovenske senatorke so bile avdicije na Prefek-turi zelo koristne: »Komisija je zbrala vrsto elementov v zvezi s pojavom, ki vzbuja v Italiji veliko zaskrbljenost. Glavni skupni cilj je obdržati varnost na dostojni ravni tudi v času hude gospodarske krize.« Največja nevarnost je namreč ta, da podjetja zaradi gospodarske stiske omejijo v prvi vrsti stroške za varnost. Tamara Blažina je med drugim poskrbela, da se je avdicij udeležilo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ). Predsednik Niko Tence in direktor Andrej Šik sta člane senatne delegacije opozorila na probleme v čezmejnem delu. Pretok med italijanskim in slovenskim delovnim trgom bi zahteval poenotenje ali vsaj uskladitev zakonodaj, v predpisih pa je še veliko nedoslednosti. Problem je podčrtal tudi tržaški župan Roberto Dipiazza. (af) BOLJUNEC - V nedeljo je bila v gledališču France Prešeren spominska svečanost ob 15-letnici smrti Saše Ote Ljubezen do življenja, družine in zemlje Pobudo je priredilo odborništvo za kulturo Občine Dolina v sodelovanju z združenjem Acquamarina, SKD Slovenec in združenjem A.P.S. - Tenda per la Pace e i Diritti V dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu se je v nedeljo odvijala spominska svečanost ob petnajstletnici, kar je občan Saša Ota, snemalec ekipe tržaškega sedeža Rai izgubil življenje v Mostarju med vojno v Bosni skupaj s svojima sodelavcema Dariom DAngelom in Marcom Luchetto. Pobudo je organiziralo odbor-ništvo za kulturo Občine Dolina v sodelovanju z združenjem Acquamarina iz Trsta, SKD Slovenec iz Boršta in združenjem A.P.S. - Tenda per la Pace e i Diritti iz Štarancana. Uvodoma se je županja Fulvia Pre-molin spomnila tistega 28. januarja leta 1994, ko je Saša Ota na dvorišču pred zakloniščem s kamero dokumentiral življenje otrok v težkih vojnih okoliščinah za televizijsko oddajo in to ne le iz službene dolžnosti, a iz globoko občutenega poslanstva, da bi lahko tem otrokom vrnil pravico do otroštva ter tako prispeval k vzpostavljanju dialoga in miru med narodi. Naslov pobude ...In življenje se nadaljuje... je želel posebej osredotočiti pozornost na vrednote, ki so bile Saši Oti posebej pri srcu, med katerimi je tudi ljubezen do življenja, družine in svoje zemlje. Županja je med drugim napovedala, da želi dolinska občina v bližnji bodočnosti poimenovati ime ceste ali trga po Saši Oti, da bi tako trajno obeležila njegov plemeniti zgled in prizadevanje. V svojem posegu je novinar Saša Rudolf obudil kronološki spomin na Sašo Oto, ki ga ni doživljal le kot sodelavca, a kot prijatelja, ko sta skupaj potovala skozi porušene hrvaške vasi. Posebej Številne prisotne je nagovorila dolinska županja Fulvia Premolin KROMA Na ogled je bila tudi retrospektivna razstava Otovih fotografij KROMA je cenil njegovo potrpežljivost in hkrati odločnost v trenutkih, ko so situacije terjale hiter odziv. Svoj poklic je Saša Ota doživljal kot del samega sebe v popolni predanosti. Za glasbeno točko je poskrbel har-monikaš Roberto Daris s tradicionalnimi balkanskimi melodijami ob projekciji fotografij Karavane miru rimskega fotore-porterja Marca Carlija. Pozdrav SKD Slovenec iz Boršta je prinesel podpredsednik Petaros, ki se je posebej spomnil, kako je bil Saša Ota zavzet pri kulturnem delovanju društva, kateremu je tudi predsedoval. Predstavniki združenja A.P.S. - Ten-da per la Pace e i Diritti so nato ob ogledu podob z njihovega potovanja v kraje vojne vihre s karavano miru, ki je obšla Sarajevo, Mostar, Tuzlo, Srebrenico, Bratu-nac, da bi poglobili kulturno ozadje in podrobneje spoznali družbeno ekonomski okvir in tako tem bolje pomagali k izboljšanju medosebnih odnosov, ki so v nekaterih krajih še napeti in ne dovoljujejo dialoga. Prišli so do spoznanja, da je delo časnikarja toliko bolj ogroženo prav takrat, ko si prizadeva prikazati resnico, medtem ko v vojnih situacijah prepogosto poročajo mediji to, kar uradni viri preprosto želijo, da bi javnost izvedela. Predsednica kulturnega društva Acquamarina Annamaria Castellan je s Sa-šom Oto v mladostnih letih delila veselje do igranja harmonike v ansamblu Mira-mar in navdušenje nad fotografijo. Združenje je priredilo razstavo fotografij Bosna in Hercegovina, pogled v bodočnost fo-toreporterjev Erike Mattee Vida in Ljubi-še Selica, ki sta se namenoma osredotočila na lirične prizore iz vojnih krajev, da bi taka naravnanost pogleda prispevala k pozitivnemu gledanju v bodočnost. Retrospektivna fotografska razstava povečav barvnih fotografij Saše Ote, ki so prvič na ogled v javnosti v foyerju občinskega gledališča, nam razkriva tankočutno umetniško dušo, edinstvene poglede na lepote doline Klinčice. Poetika izsekov, tonskega bogastva in edinstveno naravno okolje nam pripovedujejo o tem, da ni bil Saša Ota le izjemen kronist, a tudi umetniški fotograf, ki je zapustil bogat arhiv in nam preko svojih vrhunskih posnetkov posreduje globoka doživetja ter izpričuje naprej lepote in ljubezen do svoje zemlje. Jasna Merku / ŠPORT Torek, 3. februarja 2009 7 hitra cesta - Predstavniki štirih okoliških občin na sedežu Anas najkasneje v treh tednih Potrebno bo novo srečanje za dogovor o namestitvi vseh ostalih novih smerokazov Cestno podjetje Anas bo v roku od petnajstih do dvajsetih dni namestilo dvojezične napise ob vstopih in izvozih na odsekih hitre ceste v dolinski, repen-tabrski, zgoniški in devinsko-nabrežinski občini. Na včerajšnjem »tehničnem sestanku« na sedežu podjetja pri Padričah je bila potrjena obveza, dogovorjena v začetku preteklega tedna na sestanku na tržaški prefekturi. Gre za nadaljnji korak na poti uveljavljanja vidne dvojezičnosti v okoliških občinah tržaške pokrajine. Včerajšnjega srečanja so se udeležili odgovorni pri tehničnih uradih posameznih občin. Zgoniška in repentabr-ska občina sta že prej dostavila dokumentacijo o sedanjih izključno italijanskih tablah na odseku hitre ceste, ki jih gre takoj zamenjati z novimi dvojezičnimi. V zgoniški občini sta to smerokaza za izhod Zgonik pri gabrovškem mostu, v repentabrski občini pa smerokaza za izhod Fernetiči. V zgoniški občini bodo namestili tudi štiri velike table ob izhodu s hitre ceste z omenjenimi smermi za druge vasi in zanimivosti, kot je Briška jama. Ob teh bi morali samo na območju zgo-niške občine namestiti kakih 50 novih smerokazov in tabel. Tehniki podjetja Anas so predstavniku dolinske občine zagotovili, da bodo v roku dveh tednov namestili nove dvojezične table in smerokaze na državni cesti, ki pelje na Pesek ter table in smerokaze ob vstopih in izvozih s hitre ceste pri Dolini in Lakotišču. Poleg tega bodo na tablah, nameščenih pred kakim mesecem na območju Lakotišča, zbrisali napačno napisano italijansko ime vasi Dolina - S. Dorligo D.(ella) V.(alle) - da bo končno obveljalo pravo in edino veljavno ime - Dolina. Predstavnik devinsko-nabrežin-ske občine je posredoval tehnikom podjetja Anas fotografije smerokazov in tabel na odseku hitre ceste v tej občini in na cestah ob vhodih na hitro cesto, ki bi jih morali zamenjati z dvojezičnimi. Poleg tega je občina poslala celotno dokumentacijo o enojezičnih smerokazih in tablah tudi cestnima podjetjema Autovie Venete in Strade FVG, da bi poskrbela za njihove zamenjave z dvojezičnimi. Na srečanju so se - na zahtevo predstavnikov okoliških občin - odločili za nov sestanek. Na tem naj bi predstavili celovit načrt o vseh ostalih dvojezičnih tablah, ki jih je treba še namestiti, nadalje rok namestitve in določitev stroškov za celoten poseg. M.K. Na novih smerokazih bo Dolina izključno Dolina KROMA TRŽAŠKA OBČINA - Odprto pismo županu Robertu Dipiazzi Omero o Granbassiju Poziv županu, naj jasno potrdi svoja prizadevanja za pomiritev v Trstu Napovedano poimenovanje stopnišča ob Trgu Rosmini po tržaškem fašistu Mariu Granbassiju še oplaja mestno politično polemiko. Potem ko je bila desnosredinska večina zaradi notranjih razprtij pretekli teden prisiljena začasno umakniti z dnevnega reda seje načelnikov skupin odlok o poimenovanju, je vodja Demokratske stranke v občinskem svetu Fabio Omero pisal županu Robertu Dipiazzi odprto pismo, v katerem že uvodoma ugotavlja, da se ne more na zadevo več »požvižgati«, kot se je pred časom s svojim znanim »me ne frego!« »Z morebitnim poimenovanjem bi bilo postavljeno v dvom Tvoje prizadevanje za pomiritev v Trstu, kar smo Ti pri Demokratski stranki vedno priznavali in ga podpirali,« je zapisal Omero, in župana spomnil, kar je zapisala predsednica Društvo za zgodovino domovine Maria Grazia Tato ob izreku negativnega mnenja za sporno imenovanje: »Ne glede na Mario Granbassi politično barvo smo mnenja, da tako izzivalne odločitve ne koristijo nikomur in so lahko razlog za povsem nepotrebna družbena trenja.« Nekateri so na posvetu o rasističnih zakonih povezali poimenovanje stopnišča po Granbassiju s srečanjem Luciana Violanteja in Gian-franca Finija leta 1998 v gledališču Verdi, češ da naj bi le-to dejansko »požegnalo« pobudo Nacionalnega zavezništva. Tako pojmovanje je povsem strumentalno, je opozoril Ome- ro in se obregnil tudi ob novo pobudo enega od desničarskih svetnikov, ki se je zavzel za poimenovanje ene od tržaških ulic po »padlih pri El Ala-meinu«. Vodja Demokratske stranke je na nov izziv odgovoril z besedami, ki jih je leta 2002 prav pri El Ala-meinu izrekel takratni obrambni minister Antonio Martino: »Krute in kriminalne narave diktatorskih režimov so porodile tragedije, ki jih ni mogoče pozabiti. Tu so naši vojaki opravili svojo dolžnost, polno domoljubja. Na žalost so se borili za povsem zgrešene cilje in na napačni strani.« To velja tako za El Alamein kot za špansko državljansko vojno, je ocenil Omero, in nadaljeval: »Te besede si Ti sam izrekel v Rižarni in ob ba-zovskem šohtu; zato te pozivam, da jih ponoviš tudi ob tej priložnosti,« je tržaškemu županu zapisal načelnik Demokratske stranke v tržaškem občinskem svetu Fabio Omero. Svarilo grupi Lucchini Vodstvo mora čim prej prilagoditi obrat predpisom integriranega okoljskega dovoljenja VIA RIŽARNA - Danes ŽELEZARNA - Napoved deželnega odbornika Vannija Lenne Vlak spomina bo odpeljal proti Auschwitzu Nad dvesto mladih iz tridesetih šol Furlanije-Julijske krajine bo tudi letos stopilo na vlak spomina in se odpeljalo v Auschwitz, da bi se poklonilo spominu žrtev nacističnega in fašističnega terorja med drugo svetovno vojno. Dijaki se bodo zbrali danes ob 13. uri v Rižarni, od koder se bodo po daljšem poučnem srečanju okrog 15. ure odpravili v Videm, kjer bodo stopili na »vlak spomina«, ki jih bo odpeljal v Krakov. Med poljskim obiskom si bodo ogledali tako taborišča kot muzeje, dijaki pa bodo po skupinah nato še poglobili zgodovinska dogajanja. Domov se bodo vrnili v nedeljo, 8. februarja. Vlak spomina je vsedržavni projekt, ki ga že vrsto let ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holo-kavsta prireja piemontska organizacija Terra del fuoco, ob podpori ministrstva za mladino, deželnega od-borništva za politike mladih, tržaške in goriške pokrajine. Pogled na škedenjsko železarno KROMA Dežela FJK je pripravila svarilo, na osnovi katerega bo moralo vodstvo škedenjske železarne čim prej prilagoditi obrat predpisom integriranega okoljskega dovoljenja (it. kratica AIA). To je povedal včeraj popoldne deželni odbornik za okolje Vanni Lenna v odgovor na vprašanje, ki ga je v deželnem svetu vložil deželni svetnik Italije vrednot-Občanov Stefano Alunni Barbarossa. Ta je bil namreč mnenja, da deželna vlada ne sme ugoditi prošnji skupine Lucchini, da se za šest mesecev podaljša rok za prilagoditev škedenjske železarne pogojem, ki jih veleva integrirano okoljsko dovoljenje. Rok je namreč zapadel 31. decembra lani. Dežela FJK se je s tem v zvezi posvetovala z advokaturo in z deželno agencijo za okolje ARPA, ki sta potrdili, da skupina Lucchini ni izvedla predpisanih del, je še povedal Lenna. Od tod odločitev, da bo deželna uprava poleg svarila (na podlagi člena 12 odloka 201) o zadevi tudi obvestila javno tožilstvo. VERTIKALIZACIJA Potrjeno: dvojezične table SSk: napoved posveta Slovenska skupnost ugotavlja, da je pri sklepu o vertikaliza-ciji šol prišlo do pomanjkanja medsebojnega informiranja in sodelovanja med šolsko upravo, krovnima organizacijama in političnimi strankami znotraj manjšine, je prepričan pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik, ki v sporočilu za javnost piše, da ni prišlo do hitrega, pravočasnega in širokega posveta med vsemi prizadetimi komponentami. Zato bo SSk v kratkem dala pobudo za tak sestanek, ker so mnenja teh komponent zelo deljena, kar ni v pomoč pri reševanju težav. SSk pa potrjuje, da je bila izbira deželne šolske komisije zgrešena in to iz več razlogov. Prvič, piše Močnik, ker ni res, da je Pokrajina to potrebovala za njen sklep. K temu gre dodati, da ni znano, s čigavim pooblastilom in po katerih sestankih se je funkcionar Občine Trst odločil za tak predlog. Drugič, ker se je politika vendarle oglasila pred odločitvijo komisije z zahtevo po nadaljnji poglobitvi, ki je bila torej tehnično možna, a se tega mnenja ni upoštevalo. Tretjič, ker se je komisija odločila za krčenje mest tako ravnateljev kot tudi pomožnega osebja, kar lahko zgleda samo upravni problem, v resnici pa je poseganje v avtonomijo slovenskih šol, ki so mednarodno zaščitene. Glede mnenja članov komisije pa Močnik opozarja, da so res izvoljeni predstavniki določenih šolskih komponent, toda je njihova dolžnost, da se s temi komponentami pred tako važnim odločanjem posvetujejo in če so to storili, da potem spoštujejo mnenje večine zastopanih. Iz razpoložljivih podatkov izhaja, da tako ni bilo pri vseh članih, kar meče dodatno senco na sklep komisije. Stališči Demokratske stranke in Slovenske kulturno-gospodarske zveze, po mnenju katerih je nujno potrebno seči po spremembah, za katere pa ni bil še predlagan noben načrt, ne kaže na pozitiven razplet pri reševanju sedanjih težav in delovnih mest, meni Močnik. Sporočilo nam je poslal tudi predsednik komisije za šolstvo pri SSk Igor Pavel Merku, kateremu se zdi hudo, da se o teh zadevah odloča, ne da bi dejavniki, torej učno, neučno, upravno osebje in uporabniki šole imeli sploh možnost predhodne poglobljene informacije. Imamo pravico do ravnateljev, zato je dolžnost države, da pripravlja kadre in razpiše natečaj za rav-nateljska mesta, piše Merku, ki še opozarja, da ni nihče pojasnil, v čem je vertikalizacija pravzaprav pozitivna, kaj se točno izboljša in kako. Šola oz. naše šole dokazujejo vedno znova, da je sodelovanje in dogovor možen. Strokovnjaki, ki čutijo šolo za svojo in v katero vlagajo ne samo zahtevno delo, ampak tudi svoje srce, so po Merkujevem mnenju zmožni sodelovanje poglobiti in razširiti ne glede na to, ali bo šola večstopenjska ali ne, ker to dejansko že delajo. Starši pa so lahko pri tem soudeleženi in v pomoč nenazadnje tudi lastnim otrokom. »Globoko sem tudi prepričan, da je v tem trenutku prednostna naloga druga in sicer: kakovost pouka, izobrazba naših otrok, jezikovna sposobnost, široka in sodobna ponudba smeri, spodobne razmere, v katerih delajo tako uslužbenci kot otroci, ter priznanje in ovrednotenje vlog, ki jih dejavniki v šoli nedvomno imajo,« zaključuje Merku, ki se sprašuje, ali bi se lahko kaj naučili oz. prilagodili kaj od šolske organiziranosti v Sloveniji. 8 Torek, 3. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / DEŽELNI SVET - Odprli razstavo umetnikovih fotografij, ki je bila že na ogled v Ljubljani Lojze Spacal je v ponos vsej deželni skupnosti Razstavo priredila Deželni svet in Moderna galerija iz Ljubljane - Na ogled do 8. marca Deželnemu svetu Furlanije-Julijske krajine je v čast, da lahko gosti fotografsko razstavo Lojzeta Spacala. Toliko bolj, ker je razstava nastala v sodelovanju z Moderno galerijo iz Ljubljane, kar samo utrjuje prijateljske odnose med FJK in Slovenijo. Tako sta poudarila predsednik deželnega sveta Edouard Ballaman in odbornik za kulturo Roberto Molinaro na včerajšnjem odprtju razstave Lojze Spacal - Sli-karjevo oko in fotoaparat. Poldrugo leto po nizu prireditev Na včerajšnje odprtju Spacalove razstave so spregovorili (od leve proti desni) Lara Štrumej, Edoard Ballaman in Roberto Molinaro, za povsem dvojezičen potek pa je poskrbela Devana Jovan KROMA ob stoletnici rojstva Lojzeta Spacala, ki so zaznamovale poletje 2007, se je tako tudi deželna uprava poklonila priznanemu slikarju. V stavbi, v kateri že več let visi marsikatera njegova umetnina, je od včeraj na ogled tudi zanimiva razstava, ki ponuja vpogled v neobičajen in relativno nepoznan spekter Spacalovega ustvarjanja. V njegove posnetke, ki so začeli nastajati med prisilnim izgnanstvom v Accetturi (Ba-zilikata), kjer je takrat štiriindvajsetletni fant fotografiral življenje vaške skupnosti. Kot je pojasnila kustosinja razstave Lara Štrumej, se je Spacal samo v tem življenjskem obdobju poklicno ukvarjal s fotografijo. V kasnejših letih, na primer med študijem v Monzi, so bili posnetki (razstavljeni so ženski akti) opora za nadaljnje razmišljanje in poglabljanje v snov, ki jo je želel umetniško obdelati. Poglavje zase predstavljajo fotografije, ki jih je Spacal jeseni 1945 posnel po naročilu Narodne vlade Slovenije: z Marjanom Pfeiferjem je moral dokumentirati naravne in krajevne lepote takratne Cone A. Po drugi svetovni vojni pa je v svoj aparat ujel predvsem posebnosti kraškega in obmorskega sveta, ki jih poznamo iz njegovih grafik, platen in tapiserij: baladurje, pregrade, ribiške mreže, čolne ... Fotografije ponujajo skratka zemljevid Spacalovih teženj in etap v njegovem umetniškem ustvarjanju. Razstavo in katalog so omogočili slovensko ministrstvo za kulturo, deželni svet FJK in Moderna galerija, kustosinja Štrumej pa se je za sodelovanje zahvalila tudi umetnikovemu vnuku Martinu, deželnemu svetniku Igorju Ga-brovcu, novinarki Elizabeti Tomsič in predsednici Zadruge Naš Kras Martini Repinc: brez njenega prizadevanja bi fotografije najbrž ne bile na ogled tudi v tržaškem deželnem svetu, kjer si jih bo mogoče ogledati do 8. marca (od ponedeljka do četrtka, od 9.30 do 17.30, ob petkih od 9.30 do 13. ure; izjemoma pa tudi v nedeljo, 15. marca, od 9.30 do 13. ure). (pd) SKD BARKOVLJE - Ob slovenskem kulturnem prazniku Poklon Prešernu ob glasbi in verzih Program oblikovali Danijel Malalan, učenci barkovljanske osnovne šole in mladi violinisti - Ladi Vodopivec prebral misel prof. Tatjane Rojc Teden dni pred slovenskim kulturnim praznikom je bilo v barkovljanskem društvu mogoče prisluhniti Prešernovim verzom, melodijam imenitnih skladateljev in nastopu nekaterih barkovljanskih šolarjev. V SKD Barkovlje je namreč potekal dan slovenske kulture, ki so ga organizatorji poimenovali Dragi Prešeren!, prijeten in razgiban program pa so oblikovali Danijel Malalan, ki je zrecitiral nekatere Prešernove pesmi, učenci barko-vljanske osnovne šole F.S.Finžgar, ki so se za to priložnost pripravljali po pouku pod vodstvom mentorice Vere Poljšak, vse skupaj pa je oplemenitil še nastop mladih violinistov, ki se urijo pod taktirko uglednega prof. Armina Seška iz Ljubljane. V nedeljo zvečer se je v barko-vljanskem kulturnem društvu kljub slabemu vremenu zbrala lepa množica ljudi, ki jo je uvodoma nagovoril povezovalec večera Ladi Vodopivec. V svojem posegu je zbrane spomnil na zasluge, ki jih za slovenski jezik imata Primož Trubar in France Prešeren, uvodnemu pozdravu pa je sledila glasbena točka mladega violinista Florjana Suppanija. V nadaljevanju je publika prisluhnila dovršenemu nastopu družine Sešek, ki se je v Barkovljah predstavila z bogatim repertoarjem skladb za violino in klavir. Nadarjene violiniste je na klavirju spremljala mama Jasna Sešek. Od glasbe smo nato ponovno prešli do lepe Pre- Barkovljanski šolarji so postregli z marsikatero zanimivostjo o Prešernu KROMA šernove besede v briljantni interpretaciji Danijela Malalana, ki je zbrane spomnil, da Prešeren ni bil pomemben zgolj iz jezikovnega zornega kota, ampak tudi iz hudomušnega zornega kota, saj je zelo rad kritiziral svoje sodobnike, še posebej duhovščino. To je dobro vidno v baladi Sveti senat, ki jo je zreciti-ral Malalan, v nadaljevanju pa je gost podal še pesem Vrba. Slišati je bilo tudi nekaj kitic slovenske himne Zdravljica, ki so jo zapeli mladi barkovljanski šolarji. Ti so se predstavili tudi s točko, v okviru katere so prebrali zanimiva pisma, naslovljena Francetu Prešernu. Martin, Ivan, Nika, Ruben, Zala, Alenka, Christian, Adam in Patricia so nam postre- gli s podatki o Prešernovi rojstni vasi Vrba, v kateri so se skoraj vsi njeni prebivalci pisali Prešeren, rojstni hiši, ki jo je v tridesetih letih minulega stoletja na pobudo pisatelja F.S.Finžgarja odkupila slovenska šolska mladina, izvedeli pa smo tudi, da so šolarjem najljubše Prešernove pesmi tiste, ki govorijo o pravljičnih bitjih (Lepa Vida, Povodni mož, Turjaška Rozamunda). Da bi bil kulturni večer popoln, je poskrbela še priložnostna misel prof. Tatjane Rojc, ki jo je prebral Ladi Vodopi-vec. Profesorica se je v svoji misli osredotočila na dva največja slovenska genija, Franceta Prešerna in Srečka Kosovela, ki sta vsak zase in vendar tesno povezana med seboj, slovensko besedo dokončno zavezala Absolutnemu. Po besedah Rojčeve je Prešeren dokazal, kako resnična književnost prihaja iz globine zavesti, s svojim delom pa je postal za vse poznejše rodove izhodišče in model, ker je v svoji pesmi iskal in dosegel, da je subjekt, človek, postal glavna os, na kateri je slonela osvoboditev. Ob koncu druženja je glasbenemu velikemu finalu sledil še besedni »gran finale«, za katerega je na izviren način poskrbel Danijel Malalan, ki je ob glasbeni spremljavi zrecitiral Prešernovo balado Povodni mož. Igralec je s svojo interpretacijo priljubljene balade publiko navdušil, saj je na izjemno prepričljiv način spodbujal ritem pesmi, ki je svoj vrh dosegla v zadnjih kiticah, ko kraljica plesa Urška in skrivnostni mladenič vzbujata poglede vse ljubljanske elite. Ta ples Povodni mož kar naenkrat prekini. Nad plesiščem se pojavijo črni oblaki, zasliši se grmenje. Urško zavrti hitreje, vse dokler ju niso odnesli valovi Ljubljanice. Tem zadnjim dramatičnim verzom je sledil še bučen aplavz, s katerim je občinstvo nagradilo Malalana, njemu pa so se pridružili še drugi nastopajoči, ki so poskrbeli za zares čudovit kulturni večer. (sč) Cappella Underground praznuje 40 let Zgodovinski kinoklub Cappella Underground je včeraj praznoval visoki jubilej, 40-letnico delovanja. Pomembno obletnico bodo proslavljali skozi vse leto, začenši s filmskim 40-ur-nim maratonom, ki bo na sporedu v soboto oz. nedeljo v tržaškem gledališču Miela. Na platnu bodo vrteli zgodovinske filme kinokluba oziroma serijo filmskih uspešnic. O italijanski šoah V Hiši glasbe (Ulica dei Capi-telli 3 v Kavani) bo inštitut Li-vio Saranz danes ob 16.30 predstavil obsežno delo, ki ga je objavil Marcello Pezzetti. Pri založbi Einaudi so izdali Il libro della Shoah italiana, v kateri je avtor zbral pričevanja tistih, ki so preživeli holokavst. Ob avtorju sodelujejo zgodovinarka Tullia Ctalan, pisatelj Livio Si-rovich, igralca Nikla Petruška Panizon in Massmiliano Borg-hesi ter glasbenik Alessandro Carrieri. Poklon Pincherletu Ob priliki razstave z naslovom Doktor Pincherle: življenje, strasti in civilna angažiranost svobodnega človeka, ki jo je uredila zgodovinarka Monica Rebeschini (Ul. Santi Martiri 3), bodo danes ob 18. uri tam predstavili dve publikaciji, in sicer »Bruno Pincherle« Miriam Coen in pa »La Trieste di Pincherle« Monice Rebeschini. O knjižnih novostih se bodo pogovarjali avtorici, Elvio Gua-gnini, Stelio Spadaro, Luciano Semerani in Guido Botteri. Eko-okence za občane Ob odprtju pokrajinskega informativnega eko-okenca prireja krožek Verdeazzurro tržaškega Legambiente srečanje o njegovi koristi za občane. Srečanje bo danes ob 17.30 v kavarni Sna Marco (Ul. Battisti 18). Ob tej priložnosti bodo predstavili drugo izdajo knjige »Vivi con stile« Andree Poggio. Z avtorjem se bosta pogovarjala pokrajinski odbornik Dennis Visioli in predsednik krožka Legambiente Lino Santoro. Znanost in teologija Jutri bo v kulturnem centru Veritas (v Ul. Monte Cengio 2/1a) ob 18.30 srečanje o znanstvenih izzivih teologiji. Posegli bodo znanstvenik José M. Galvan, sicer docent na rimski univerzi S. Cuore, in pa laični teolog Vito Mancuso, docent na milanski univerzi San Raf-faele. Pot ukradenih vozil Tržaška okolica je postala redna prometnica za ukradena vozila, ki potujejo iz Italije v Romunijo. V soboto ob 23.30 je goriška prometna policija na devinskem avtocestnem počivališču zasačila ukradeno dostavno vozilo mercedes vito. Voznika, romunskega državljana T. M., so odpeljali v tržaški zapor. V vozilu, ki so ga konec leta ukradli blizu Milana, so policisti našli tudi druge ukradene predmete: izven-krmni motor, gradbeno orodje, avtoradio in DVD predvajalnik. T. M. je imel ob sebi večji nož in dve sekiri. Isto noč so slovenski policisti ob 1. uri na avtocestnem počivališču Ferneti-či ustavili ukradeni avtomobil fiat bravo. Pred nekaj dnevi so krajo prijavili v Italiji, zato so policisti zasegli avto in ovadili 21-letnega romunskega državljana, niso pa ga pridržali. / ŠPORT Torek, 3. februarja 2009 9 OPČINE - Srečanje odbora Kraškega pusta Vse je nared za letošnjo že 42. veselo pustno povorko NABREŽINA - OŠ Virgil Šček Dan odprtih vrat Likovne delavnice uvod v praznik slovenske kulture Na osnovni šoli v Nabrežini je bil v petek dan odprtih vrat. Na šoli sta tisto jutro potekali dve ustvarjalni delavnici: Magda Tavčar je skrbela za prvi in drugi razred, medtem ko so učenci tretjega, četrtega in petega razreda sledili ustvarjalki Jasni Merku. Sicer je bilo jutro namenjeno staršem, ki nameravajo vpisati svojega otroka v prvi razred; ogledali so si šolske prostore od učilnic do jedilnice in občasno postali v razredih, kjer sta potekali delavnici. Pod mentorstvom Magde Tavčar so učenci prvih dveh razredov tiskali majčke in se pri tem zelo zabavali. V delavnici, ki jo je vodila Jasna Merku, pa so učenci spoznali različne tehnike risanja in barvanja, ki so letos predstavljene tudi v Galebovem šolskem dnevniku. Učenci sami so ustvarili nekaj res izvirnih risb s tehniko pihanja. Pred zaključkom pa je ustvarjalka Merkujeva predstavila njena dela, ki so seveda namenjena otrokom. Nekaj teh visi v učilnici četrtega razreda in bodo na ogled še nekaj dni. Obe ustvarjalki sta bili zadovoljni, prav tako tudi učiteljice in učenci, ki so preživeli lepo, predvsem pa umetniško jutro. Za nabrežinske učence je bilo jutro predvsem uvod v praznik slovenske kulture ob 8. februarju. Starši, ki so obiskali nabrežinsko šolo, so se med drugim soočili ne le s prostori, a tudi z delom učencev. Prisotnim učiteljicam so postavili veliko vprašanj od organizacije pouka pa do dejavnosti na šoli. Mnoge je zanimal nov ustroj oz. nova šolska reforma in s tem povezani urniki. A o vsem tem bodo še marsikaj izvedeli na informativnem srečanju, ki bo v četrtek, 5. februarja, v prostorih osnovne šole Vir-gila Ščeka v Nabrežini. Utrinek z lanskega pustnega mimohoda po openskih ulicah KROMA V dvorani doma Brdina so se prejšnji teden zbrali predstavniki vasi, ki bodo sodelovali na letošnji, 42. openski pustni povorki, saj je organizacijski odbor Kraškega pusta sklical drugi in obenem zadnji sestanek pred velikim dnem - 21. februarjem. Na sestanku so še zadnje vasi oddale prijavnico za sodelovanje z vozom na sobotni povorki, ostali pa so se prijavili preko spletne strani, saj je rok za vpis potekel 31. januarja. Sestanka se je udeležil tudi predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič, ki je prisotnim pojasnil vse dvome o krožišču, ki bo postavljeno na križišču med Dunajsko in Proseško ulico. Vozniki tovornjakov in večjih vozil naj ne bi imeli težav, prav tako bo nemoteno potekala tudi po-vorka, saj bo cesta okrog krožišča zelo široka. Sledila je še razprava o težavah s premikanjem pustnih vozov po cesti, saj bi morali imeti odgovorni za vsako skupino posebno dovoljenje, brez katerega tvegajo namreč globo. Veseli pustarji so se odpravili domov z mislijo, da bodo na povorki čez nekaj več kot dva tedna ponosno pokazali vsem prisotnim sad svojega večmesečnega trdega in izvirnega dela. (met) Včeraj danes Danes, TOREK, 3. februarja 2009 BLAŽ Sonce vzide ob 7.24 zatone ob 17.14 -Dolžina dneva 9.50 - Luna vzide ob 10.34 in zatone ob 1.28 Jutri, SREDA, 4. februarja 2009 GILBERT VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,1 stopinje C, zračni tlak 1011,1 mb ustaljen, veter 29 km na uro vzhodnik, vlaga 79-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10,1 stopinje C. nična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino [13 Lekarne Od ponedeljka, 2., do sobote, 7. februarja 2009 Trg Obedan 2 (040 364928), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Obedan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Baiamonti 50 (040 812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praz- AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Italians«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Milk«. CINECITY - 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Operazione Valchiria«; 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Revolutionary Road«; 18.00, 20.00, 22.00 »Il Dubbio«; 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Italians«; 16.00, 21.30 »Defiance - I giorni del corag-gio«; 15.45, 18.45, 21.45 »Australia«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Viaggio al centro della terra«; 16.00 »Beverly Hills Chihuahua«; 19.00 »Sette anime«. FELLINI - 17.00 »Viaggio al centro del-la terra«; 18.30, 20.15, 22.00 »Un matrimonio all'inglese«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.30, 21.10 »Australia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.10, 22.00 »Il dubbio«. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana zaprta zaradi popravil. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.10, 21.20 »Sirotišnica«; 16.10, 18.20, 20.30 »Bolt 3D«; 18.10, 20.00, 21.50 »Podzemlje: Upor likanov«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 16.30 »Beverly Hills Chihuahua«; 18.15, 20.15, 22.15 »Sette anime«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Revolutionary Road«; 18.30 »Tutti insieme inevitabilmente«; 20.30, 22.15 »Yes Man«; Dvorana 4: 16.20, 20.00, 22.15 »Defiance - I gior-ni del coraggio«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Re-volutionary Road«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.10 »Italians«; Dvorana 4: 17.45, 19.50, 22.00 »Il dubbio«; Dvorana 5: 18.00 »Viaggio al centro della terra«; 20.30 »Australia«. 9 Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo skupni informativni sestanek ob vpisih v otroške vrtce in osnovne šole za š.l. 2009/10 v četrtek, 5. februarja, ob 17.30 na sedežu ravnateljstva v ul. L. Frausin 12. V vseh otroških vrtcih bodo dnevi odprtih vrat v februarju vsak ponedeljek in sredo od 11. do 12. ure. RAVNATELJ D.S.Š. IVANA CANKAR- JA v Trst sporoča, da bo informativno srečanje za starše, ki vpisujejo otroke v 1. razred nižje srednje šole v četrtek, 5. februarja, ob 18.30 na sedežu šole, Ul. Frausin, 12. UČITELJICE OŠ VIRGILA ŠČEKA V NABREŽINI vabijo starše, ki vpisujejo otroke v 1. razred, na informativno srečanje, ki bo v četrtek, 5. februarja, ob 16. uri na sedežu šole. UČITELJI OŠ FRAN MILČINSKI na Katinari vabijo bodoče prvošolce in njihove starše na »teden odprtih vrat«, ki se bo odvijal do petka, 6. februarja, v šolskih prostorih. Program dejavnosti: danes, 3. februarja, od 8.30 do 10. ure glasbena delavnica, v sredo, 4. februarja od 14. ure do 15.30 likovna delavnica, v četrtek, 5. februarja od 8.30 do 10. ure krožek folklore in petek, 6. februarja od 8.30 do 10. ure s svinčnikom in papirjem. Informativni sestanek za starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred pa bo v sredo, 4. februarja, ob 17. uri na šoli v ul. Marchesetti 16, tel.: 040-910302. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizira 21. in 22. februarja dvodnevni pustni izlet z vlakom na Ptuj, ki bi ga združili z ogledom pustne povorke in druženjem s KURENTI - vključno z obiskom v garderobi kurentov, kjer bi se z njimi pogovorili o pustnih šegah in navadah. Vabljeni otroci vseh starosti. Za prijave in informacije sem vam na voljo do 6. februarja na 3202717508 Tanja ali franmilcinski@gmail.com. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča, da vpisovanja sprejema tajništvo od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Tajništvo bo izjemoma odprto tudi v ponedeljek, 9. in ponedeljek, 16. februarja, do 16. ure in v soboto, 7. ter v soboto, 14. februarja od 8. do 13. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU sporoča, da bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 16.30 na sedežu ravnateljstva v ulici Caravaggio, 4 srečanje za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in v Lonjerju. Dan odprtih vrat v Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) je v petek, 6. februarja, od 10. do 12. ure. UČITELJICE OŠ F.S.FINŽGARJA v Bar-kovljah, vabijo starše, ki vpisujejo otroke v prvi razred, na informativno srečanje, ki bo v ponedeljek, 9. februarja, ob 17.30 v šolskih prostorih. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA (sedež pri Sv. Ivanu - glasbena smer in oddelek na Katinari - navadna smer) prireja dve informativni srečanji o delovanju obeh smeri, ki bosta v sredo, 11. februarja, ob 18. uri na sedežu pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4 v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 18. uri na sedežu na Katinari - Reška cesta 511. Vljudno vabimo starše pe-tošolcev, da se srečanj udeležijo. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LI-CEJ ANTONA MARTINA SLOMŠKA vabi dijake in starše na dan odprtih vrat v nedeljo, 15. februarja, od 10. do 12. ure. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolske prostore, profesorji pa jim bodo nudili vse potrebne informacije. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v osnovne šole in otroške vrtce informativni sestanki potekali v naslednjih dneh: skupni za vse otroške vrtce in osnovne šole na sedežu Didaktičnega ravnateljstva (Dolina 419) - 4. februarja, ob 17. uri za otroške vrtce, ob 18. uri za osnovne šole; OV Mavrica MILJE - 9. februarja, ob 16.30; OV Miškolin BORŠT - 10. februarja, ob 16. uri; OV Kekec BO-LJUNEC - 10. februarja, ob 16. uri; OV Pika Nogavička DOLINA - 11. februarja ob 16. uri; OV Palčica RI-CMANJE - 12. februarja, ob 16.30; COŠ »M. Samsa« Domjo - 9. februarja, ob 17.15; COŠ »A. Bubnič« Milje - 10. februarja, ob 16. uri; COŠ »F. Venturini« Boljunec - 10. februarja, ob 16.30; OŠ »P. Voranc« Dolina - 11. februarja, ob 16.15. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE sporoča dneve in urnike odprtih vrat: OŠ F. Bevk (Opčine), 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ P: To-mažič (Trebče) 5. februarja, od 15. do 16. ure; OŠ Kajuh/Trubar (Bazovica) 10. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Černigoj (Prosek) 16. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Sirk (Križ) 11. februarja, od 16. do 17. ure; OŠ A. Gradnik (Col) 4. februarja, od 15.30 do 16. ure; OV A. Čok (Opčine) 11. februarja, od 10.30 do 11.30; OV E. Kralj (Trebče) 9. februarja od 10. do 11. ure; OV U. Vrabec (Bazovica) 12. februarja, od 11. do 12. ure; OV M. Što-ka (Prosek) 10. februarja od 11. do 12. ure; OV J. Košuta (Križ) 9. februarja od 11. do 12. ure; OV A. Fakin (Col) 3. februarja, od 10. do 11. ure. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. Prispevki V spomin na mamo in taščo Pavlo Mljač vd. Stopar darujeta Marinko in Patrizia Stopar 100,00 evrov za ŠZ Sloga. V spomin na starše daruje Carla Husu (Prosek) 50,00 evrov za združenja La Fonte - Casa famiglia. V spomin na Jeana Graniera daruje družina Bandelj 10,00 evrov za zbor Vesela pomlad. Namesto cvetja na grob strica Sandra Kalca darujeta Miloš in Joško 100,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na pokojni sosedi Santino Černe vd. Brajnik in Natalijo Olenich vd. Mauri daruje družina Kalc 40,00 evrov za KD Fran Venturini. Namesto cvetja na grob Sandrota Cal-zija darujejo Marija, Zvonko in Jordan Kalc 50,00 evrov za Godbo Viktor Parma, 50,00 evrov za društvo Primorec - Trebče in 50,00 evrov za šolo Pinko Tomažič - Trebče. SDD Jaka Štoka daruje 170,00 evrov zadrugi KD Prosek-Kontovel (izkupiček miklavževega knjižnega sejma). V spomin na Sandrota Grgiča daruje Marija (Žvenkova) 15,00 evrov za KD Slovan. ^ Zapustila nas je naša draga Zdenka Marušič por. Peric Žalostno vest sporočajo mož Bernard, sinova Simon z Majdo in Fabian z Barbaro ter sestra Bogdana z družino Pogreb bo v četrtek, 5. februarja ob 11. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev v Štivanu. Štivan, 3. februarja 2009 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Zadnji pozdrav dragi Zdenki EIda, Luciano, Marija in Adriano Ob izgubi drage Zdenke izrekamo sinu Fabianu in svojcem iskreno so-žalje družina Fornasari Ob smrti drage Zdenke izreka iskreno sožalje možu Bernardu ter sinovoma Simonu in Fabianu Jus Medja vas Ob boleči izgubi drage Zdenke izrekamo Bernardu, Simonu, Fabianu in svojcem iskreno sožalje vsi pri SŠKD Timava Ob boleči izgubi člana Mariota Da-nielija izreka družini iskreno sožalje Gospodarsko društvo Kontovel IG Torek, B. februarja 2GG9 TRST / abonmajska sezona Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato. Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letniti njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec Igrajo: Nikla Petruška Panizon, Romeo Grebenšek, Primož Porte, Lara Komar in Miranda Caharija. Matevčeva je segla bistveno dlje od dosedanjih literarnih obdelav uboja zakoncev Vuk »mladoporočencev iz ulice Bossetti« Februar MALA DVORANASSG: ČETRTEK, 26. februar-19.30 (z italijanskimi nadnapisi) PETEK,27.februar - 20.30 (z italijanskimi nadnapisi) SOBOTA,28. februar - 20.30 (z italijanskimi nadnapisi) klffBI-.Hi^H-f^1'^1-1^'-1'1'1^1 NEDEUA,29. februar-16.00 OSTALE PONOVITVE: četrtek,26.marec ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek,27. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), sobota, 28. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 29. marec ob 16.uri v Mali dvorani SSG. ■ II 11 II III !!■■■ Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred prlčetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE info@teaterssg.it - www.teaterssg.it Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Glasbena matica vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture ...IN ČUJEM TE; KLAVIR IGRA... POSVEČENO STOTI OBLETNICI GLASBENE MATICE V TRSTU Scenarij: Tatjana Roje Izvirna glasba: Aleksander Ipavec Režiser: Gregor Geč V nedeljo, 8. februarja ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu V torek, 10, februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu V četrtek, 12. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici SKD Igo Gruden \ Založništvo tržaškega tiska Zveza slovenskih kulturnih društev vabijo ob Dnevu slovenske kulture na predstavitev knjige Adi Danev BELKANTO ALI SLA PO PETJU v soboto, 7. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini Knjigo bo predstavil Janko Ban. Sodelujejo: Mešani PZ Igo Gruden, vodi Mikela Simac Dekliški PZ Kraški slavček, vodi Mirko Ferlan Mešani mladinski PZ Trst, vodi Aleksandra Pertot Večer se bo zaključil z včlanjevanjem in družabnostjo ä Čestitke V Mačkoljah praznuje danes MIRKO okrogel rojstni dan. Vse najboljše in obilo dobrega počutja mu želijo vsi domači. Mala Taša je dobila sestrico ZOFIJO. Srečnima staršema Sarini in Sandrotu želimo vse najboljše, predvsem pa mirnih noči! Damjan in Boris z družinama. Naš MARKO je v ponedeljek svoj rojstni dal slavil. Z njim smo se veselili mi vsi, danes pa mu želimo vse najboljše. Nonota iz Ri-cmanj, stric Damjan z družino, teta Marija iz Pivke z družino, mala Ivan in Peter pa mu pošiljata poljubčke. Čas beži, TANJA okroglo obletnico slavi! Še veliko srečnih zdravih in veselih dni ti tvoja »muleri-ja« želi. Luka, Niko in Ivan. Ü3 Obvestila RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 5. februarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). CCYJ- Centro Culturale Yoga Jnana-kanda: tečaj »Zdravje s travami in hrano« z dr. Francescom Furlanom (farmacevt in Ph.D iz nevrozna-nosti) v petek, 6. februarja, ob 20. uri na ulici Mazzini št. 30, 5 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 348-2482991 ali 3292233309. POZOR, še ena novost pri AŠD-SK Brdina! Ob nedeljah bomo zaradi povpraševanja organizirali v Forni di Sopra tečaj teka na smučeh. Zainteresirani imajo možnost tudi avtobusnega prevoza in izposoje opreme. Za informacije in prijave pokličite na štev. 348-8012454. Vljudno vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju z založbo Mladika vabi v ponedeljek, 2. februarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na srečanje s tržaškim pisateljem Pinom Roveredom. Sodeluje prevajalka Magda Jevnikar, ki je v slovenščino prevedla Roveredovo delo Mandami a dire - Sporoči mi (Mladika, 2008). KD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC - PUSTNI ODBOR vabi vse, ki se želijo udeležiti pustnega sprevoda na Opčinah na sestanek danes, 3. februarja, ob 20. uri v društvenih prostorih. MLADINSKI DOM BOLJUNEC ob dnevu Slovenske kulture vabi na predavanje in diaprojekcijo »Primož Trubar v Trstu na domu škofa Bonoma« predava prof. Marta Ivašič danes, 3. februarja, ob 20. uri v mladinskem domu v Boljuncu. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 3. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v sredo, 4. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti P'd Plase - Labadnica. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče P'r Kale ob 8.30. SKD VIGRED vabi v sredo, 4. februarja, v Štalco v Šempolaju na redni občni zbor. Prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30. Sledi prazni včlanjevanja 2009. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB vabi vse člane na občni zbor, ki bo v sredo, 4. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20. OBČINA DOLINA v imenu Odbor-ništva za Šolstvo in Socialo obvešča družine bivajoče v občini, katerih otroci obiskujejo obvezne šole, da je v uradu za Šolstvo in na spletni strani www.comune.san-dorli-go-della-valle.ts.it na razpolago obrazec-prošnja za denarni prispevek za nakup šolskih knjig in drugih didaktičnih pripomočkov za leto 2008/09. Prošnjo lahko predstavijo učenci s stalnim bivališčem v občini, ki so redno vpisani v OŠ, v nižjo srednjo šolo ali v prvi razred višje srednje šole. Družinsko ena- kovredno ekonomsko stanje ne sme presegati 15.493,71 evrov. Prošnja mora biti predložena do 6. februarja do 12. ure. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 7. februarja s pri-četkom, ob 16. uri srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. za ples bo igral »Duo Melody«. POGREBNO DRUŠTVO TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo v soboto, 7. februarja, v Ljudskem domu v Trebčah ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicanju. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja ob sobotah celodnevne smučarske tečaje za osnovnošolsko mladino z avtobusom do 7. februarja. Za informacije in prijave pokličite na ZSŠDI, tel. 040-635627. KD PRIMAVERA - POMLAD organizira delavnico na temo »kako naj bi poskusili izboljšati odnos do ostalih«. Delavnica obsega štiri srečanja. Prvo srečanje bo v nedeljo, 8. februarja. Za podrobnejše informacije pokličete tel. 347-4437922. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje s sedežem v Trstu prireja večerne tečaje hrvaščine, nemščine, angleščine, osnovne informatike in slovenščine za Italijane. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA, ki ga organizira društvo Noe', bo potekal v soboto 7. in v nedeljo, 8. februarja, v Šempolaju. Za informacije pokličite na tel. št. 349-8419497. TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da ima »občinski odpad« v Boljuncu sledeči urnik obratovanja z javnostjo: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Telefon: 328-7235479. IZVOLJENI PREDSTAVNIKI leve sredine za Občino Devin-Nabrežina vabijo v ponedeljek, 9. februarja, ob 20.30 na srečanje z občani, ki bo v gostilni v Medjevasi. SKD VIGRED IN COŠ STANKO GRUDEN vabita v ponedeljek, 9. februarja, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na večer »Kultura je: ljubezen do kraškega kamna«. FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje, člane, ljubitelje fotografije in vi-deosnemanja na večer posvečen fo-tosnemalcu Giorgiu Gravi, ki nam bo prikazal izbor svojih najlepših filmov od leta 1963 (v beločrni tehniki) do danes (v digitalni tehniki). Večer se bo odvijal v sredo, 11. februarja v Gregorčičevi dvorani v ul. San Francesco 20, od 20.30 dalje. TEČAJ ZA ZAROČENCE: tečaj bo potekal v prostorih Marijanišča pod vodstvom gospoda Bedenčiča. Ker je to edini slovenski tečaj v zamejstvu, so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi, vabljeni, da se ga udeležijo. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo 11. februarja, ob 20.30. Skupaj bo sedem srečanj. Srečanja bodo enkrat tedensko in to ob sredah. Ostale podrobnosti dobi vsak pri prvem srečanju. BAR TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v soboto, 21. februarja na Pustno večerjo z glasbo. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 347-6902820. KMEČKA ZVEZA organizira za svoje člane in ostale kmetovalce tečaj za pridobitev dovoljenja (patentina) za nakup in uporabo toksičnih, zelo toksičnih in škodljivih fitofar-macevtskih sredstev. Vpisovanje na Kmečki zvezi v Trstu, tel.: 040362941. ZSŠD sporoča, da je fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na ogled na Stadionu 1. maja v Trstu. Za informacije tel: 040 51377 po 13. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 16. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Letos bo volilnega značaja. V teku večera bodo člani lahko poravnali članarino. OBČINA DEVIN-NABREŽINA spo- roča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in de-portirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedrža-vno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan v naslednjih dneh: 17. februarja in 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 040-2017389. KRUT vabi vseh, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. 0 Prireditve KD KRAŠKI DOM vabi ob Dnevu slovenske kulture v soboto, 7.fe-bruarja, ob 19.30, v Kulturni dom na Colu, na ogled dokumentarnega filma »Edi Šelhaus - Bil sem zraven« v režiji Jurija Grudna. DRŽAVNI ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN v Trstu vabi ob Dnevu spomina 2009 na ogled razstave »Afera Dreyfus«, ki so jo pod vodstvom mentorjev Taje Kramberger in Draga B. Rotar pripravili študentke in študentje Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ogled je možen do 12. februarja, od ponedeljka do sobote, Vrdelska cesta -Str. di Guardiella 13/1, med 10. in 13. uro. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO prireja v petek, 6. februarja, ob 20. uri pri KD Ivan Grbec (Škedenjska ul. 124) konferenco na temo »Geometrija templarjev - Osnutki konstruktorjev«, predaval bo dr. Michele Codogno. Vstop je prost. SKP KROŽEK OBČINE DOLINA prireja v petek, 6. februarja, ob 20.30 v prostorih gledališča v Boljuncu predavanje o emigraciji s profesorjema A. R. Becce in F. Sossi. SKD IGO GRUDEN, ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN ZSKD vabijo, ob Dnevu slovenske kulture, na predstavitev knjige Adija Daneva »Belkanto« v soboto, 7. februarja, ob 20.30 v kulturnem domu Nabrežini; knjigo bo predstavil Janko Ban. Sodelujejo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slavček in Mešani mladinski pevski zbor Trst. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Milje -Gledališče Giuseppe Verdi (Ul. San Giovanni, 4), v soboto, 7. februarja, ob 20. uri, PO Breg, GD Nabre-žina, Brkinska godba 2000; Tržič-Občinsko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ricmanje. PREŠERNO SKUPAJ 2009: SKD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa in SKD Tabor prirejajo v soboto, 7. februarja, ob 19.30 v Kulturnem domu na Colu dokumentarni film »Edi Šelhaus -Bil sem zraven«; v nedeljo, 8 februarja, ob 17. uri v Srenjski hiši v Gročani »Kulturni utrinki iz Brkinov«. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ, SKGZ IN GLASBENA MATICA vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture »... in čujem te; klavir igra ...«, posvečeno stoti obletnici Glasbene matice v Trstu. Prireditev po scenariju prof. Tatjane Rojc v režiji Gregorja Geča in z izvirno glasbo Aleksandra Ipavca bo na sporedu v nedeljo, 8. februarja, ob 16.30 v gledališču Ristori v Čedadu, v torek, 10. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu in v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Mali oglasi IŠČEM psa istrski gonič, odrasel in iz-vežban za divje prašiče, s pedigrejem in iste pasme dva mlada (samčka in samičko). Tel.: 340-3040211. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dva mala psička, majhne rasti, črno bele barve. Tel.: 347-9579810. NSŠ SV. CIRILA IN METODA NA KATI-NARI namerava tehnološko opremiti učilnice s tremi še ne dotrajanimi ali zastarelimi računalniki za učence. Za jezikovni in glasbeni pouk iščemo 11 parov delujočih zvočnikov. Prijazne darovalce naprošamo, da pokličejo na šolo, tel. 040-390716. ODDAM V NAJEM 53 kv. m. veliko stanovanje, udobno opremljeno, v centru Sežane (garaža, klet, dvigalo). Cena 470 evrov na mesec. Za informacije tel. št. 335 5949911 (v večernih urah). PODARIM dva fotelja rjavo-rdeče barve v zelo dobrem stanju. Tel. 040 -208989. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo za likanje ali kot hišna pomočnica. Lokacija dela v okolici Bazovice ali Katinare. Klicati na tel.: 040-200930 (klicati v večernih urah). PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE na Opčinah. Tel. 348-6121772. PRODAM KOPAČICO znamke casorzo z vsemi priključki. Tel. 040-231984. PRODAM land rover, freelander, 2.0 xe-di, letnik 6/99, prevoženih 158.000 km, število vrat 5, disel, 4 kolesni pogon, srebrna kovinska barva, servo-volan, abs, alu platišča, strešne sani, tonirana stekla, klima, strešno električno okno, prvi lastnik, v odličnem stanju, cena 7.000,00 evrov. Tel.: 3476853813. PRODAM vago macchi 300 kg in žago za kosti. Tel. 335-6322701. STANOVANJE NA OPČINAH dajem v najem, v sodobni in prenovljeni stavbi, približno 100 kv. m., dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja z balkonom, kopalnica, shramba in parkirno mesto. Klicati na št.: 040-214309 ali 3332130947. TALNO PLINSKO PEČ za ogrevanje znamka sime, model avant 30/50 ts, z vgrajenim bojlerjem, prisilnim zračenjem (tiraggio forzato) kot nova, letnik avgust 2006, prodam po polovični ceni. Tel. 348-0353904. ZANESLJIVA GOSPA nudi delo kot hišna pomočnica, likanje, pospravljanje, ter nego starejšim osebam 24 ur na 24 (medicinska sestra). Poklicati na tel.: 347-8601614. Bi Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vabljeni! Tel.: 040299442. OSMICO je odprl v Dolini 37, Zorko. Nudi domač prigrizek. Tel 040228594. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja, Samatorca 53. Tel.: 040229586 ali 340-1461778. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjavasi št. 14; tel. 040-208553. PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica. Nudimo domače dobrote, Salež 46. Tel.: 040-229439. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico. Tel. 040-911570. S Poslovni oglasi IŠČEMO POTNIKA/CO za trženje avtomobilske opreme v Italiji z odličnimi prodajnimi veščinami in računalniško pismenostjo. Kandidatu ponujamo dinamično delo z zanimivo plačo. Pošljite curriculum-vitae na: jesisdoo@gmail.com OBRTNA CONA "ZGONIK" nudimo v najem/prodajo prostore različnih površin. Tel.: 348-2812360 ODDAJAM PISARNO v Zgoniku. 348-7949375 Jure Košir pred SP optimist glede bodočnosti slovenskega smučanja ¿22 Odbojka: Sloga List, Sloga in Bor/Breg Kmečka banka po 1. delu Alen Corbatti: pri Krasu na vožičku uspešno v deželni namiznoteniški ligi Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika KOŠARKA - Četrta Jadranova zmaga v zadnjih petih krogih Pravi preporod V januarju je Popovičevo moštvo doseglo dvakrat toliko zmag kot v prejšnjih treh mesecih i Rafael Nadal Španski tenisač je v Melbournu z zmago proti Švicarju Federeru, s katerim ima pozitivno bilanco zmag 13:6, osvojil svoj šesti naslov za grand slam. Za njim je več kot odlično leto, poleg zmage v Parizu in Wimbledonu je na OI v Pekingu osvojil zlato kolajno, prav tako pa je postal tudi številka 1 moškega tenisa Michael Phelps Plavalni superzvezdnik Michael Phelps morda ne bo smel nastopiti na prihodnjih olimpijskih igrah v Londonu. 23-letni Američan je namreč kadil marihuano, če mu bodo zlorabo dokazali, pa mu po pravilih ameriške protido-pinške agencije USADA grozi štiriletna prepoved nastopanja. i Italijanski slalomisti Po 22 letih, nazadnje jim je to uspelo v Kranjski gori leta 1987, so italijanski slalomisti zasedli najvišji stopnički zmagovalnega odra na tekmi svetovnega pokala. Podvig je uspel Manfre-du Moelggu pred Giorgiom Rocco Samir Handanovič Odkar ga državni mediji pogostokrat omenjajo kot možnega Ab-biatijevega naslednika v Milanovem ali Buffonovega naslednika v Ju-ventusovem dresu, slovenski vratar Udineseja ne igra več tako zanesljivo kot dotlej. V Palermu je imel bolj ali manj na vesti dva nasprotnikova zadetka, ne ravno najbolj zbran pa se ni zdel niti v nedeljo ob priliki drugega Napolijeva gola, ki ga je po kotu dosegel Hamsik. S štirimi zmagami v zadnjih petih krogih je Jadran Mark doživel v košarkarski državni C-ligi pravi preporod, saj je dosegel v januarju dvakrat toliko zmag kot na vseh prejšnjih 14 tekmah od oktobra do decembra 2008. Ta preporod je sovpadal (naključno ali pa morda ne) s prihodom v Jadranove vrste Petra Sosiča, ki je s povprečjem 17 točk na tekmo (edini poraz je Jadran doživel, proti Montebelluni ko je Sosič dosegel le 5 točk) povečal napadalni potencial moštva. Zato smo Petra tudi izbrali za simbola tega preporoda, ki pa je prav gotovo tudi sad celotnega kolektiva. Ali bo Jadran obdržal takšen ritem, s katerim bi se lahko celo vključil v boj za play-off, pa bo seveda pokazal čas. POGLED Z VEJE Vertikala ali horizontala? Marij Čuk_ Vertikalizacija ali hori-zontalizacija? To je zdaj vprašanje. Levisizacija, desnozacija ali centralizacija?Še hujše vprašanje. Ob množici takih pojmov, definicij, načel, ki se kot klopi zajedajo v možgane, ne razumem prav nič. In sreča, da pri tem nisem osamljen, kajti razumeti to naše Zamejstvo je prava umetnost, ki presega človeške meje in zmožnosti. Vsak vleče na svojo stran, nikjer ni enotnega stališča, gre za zmešnjavo raznolikosti, ki me spominja na Černigo-jeve kolaže. Ti pa so imeli vsaj umetniški smisel... Sedaj so med radikalno nasprotujočimi si stališči na udaru šolstvo, (ne)zdru-ževanje organizacij, zbirnost in še marsikaj bi se našlo. Za ver-tikalizacijo, je že tako, vedno tiči zlodej. Pri moških nastane na primer zaradi pomanjkanja ver-tikalizacije velika zadrega, saj se lahko posledično kaj lahko pokaže tudi umanjkanje horizon-talizacije, ki za seboj povleče še veliko nezadovoljstvo, nepoteše-nost. Pri nogometu pa je verti-kalizacija tudi bistvena, brez nje je zelo težko priti do zadetka. Da ne govorim o alpinizmu, kjer brez vertikalnosti ne pridemo na vrh. Skratka, dobra je ta verti-kalizacija, a prav tako je dobra tudi vodoravnost, na primer pri plovbi, jadranju, ali teku, kopanju krompirja in balinanju. Ah, nikoli ne bomo razrešili tako zapletenih stvari. Veliko lažje je zadeti celo na superena-lotto, kot pa pri nas zediniti slo-venščno celo. Zakaj pa bi jo? Niti Mourinho ne bi uspel pri tem opravilu, kaj šele Boniciolli, trener košarkarjev bolonjskega Vir-tusa, ki je prepričal svoje igralce, naj odmislijo 'jaz', individualnost in naj se prepričajo o koristnosti 'mi', skupnega hotenja. Le z ekipno igro v ekipnem 360° Kevin Segulin VSE NAJBOLJŠE ! SPORT ZA VSAKOGAR /M3 športu lahko pridemo do uspeha! Kljub temu pa še živimo, čeprav nas je milijon samo (prosto po Kajuhu, ki ni nov nakup Kocmanovega Krasa, naj bo vsaj to jasno!). Naša moč je v razcefranosti, nepovezanosti. To moramo gojiti še naprej! Zakaj bi združevali, ko nam gre dobro tako, kot je? Sicer so te zelo resne zadeve in naša rubrika nima nobenih skomin, da bi jih razrešila. To prepuščamo našim velikim mislecem. Tokrat bom raje namenil nekaj besed športu, telesni vzgoji, ki bi jo lahko gojili kar za domačimi stenami. Velja predvsem za moške, ki smo čedalje bolj zavaljeni, ki nam trebuh sega čez pas. Debelost je ena izmed najhujših bolezni sodobnosti. Zakaj? Tudi zato, ker se moški z vsemi močmi izogibajo likanja, čiščenja stranišč, pranja perila in menjavanja posteljnine. Podatek izhaja iz raziskave, ki so jo opravili v Španiji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji. Kar 80 odstotkov moških se brani likanja, kar bi jim sicer okrepilo mišice na rokah. Okrog 72 odstotkov jih noče doma čistiti stranišč, kar bi jim pomagalo pri ohranjanju ploskega trebuha in utrjevanju hrbta, saj bi se morali sklanjati. No, nekaj športnega pa možakarji vendarle postorijo - košaro za perilo uporabljajo za trening košarke... Povsem nekoristni v gospodinj-stvupa vendarle niso: kar 74 odstotkov jih priznava, da brezpri-pomb odnašajo smeti. A to najbrž počnejo le zaradi tega, da si vzamejo nekaj minut oddiha pred jezičnimi in vse bolj zahtevnimi in sitnimi ženskami. No, ja, vsakdo goji svoj šport, pa naj gre za vertikalizacijo ali kaj Košarkarski trener Tomo Krašovec je snubil goriški NPG, a ostaja zvest Bregu Na 14. strani 12 Torek, 3. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / SLOVENCI V DRŽAVNIH LIGAH Lottomatica melje z nasprotniki Nogomet Nadaljuje se serija nekoliko bolj bledih nastopov Udinesejevega vratarja Samirja Handanoviča (tokrat si je prislužil sicer le delno negativno oceno 5,5). Čeprav so Furlani v Neaplju iztržili pomembno točko, potem ko so že izgubljali z 2:0, se Handa-novič delnega uspeha ni povsem veselil, saj je dokaj nespretno posegel pri drugem golu Napolija, ko bi lahko bil učinkovitejši pri strelu z glavo Ham-šika. V B-ligi je tudi Frosinone Zlat-ka Dediča občutil premoč v tem obdobju nezadržnega Barija. Frosinone je celo vodil, a domačim je nazadnje uspel preobrat. Dedič med tekmo ni bil posebno nevaren, tako da si je prislužil oceno 5,5. Mantovo Jasmina Handanoviča je igrala sinoči ponedeljkovo večerno tekmo proti Livor-nu. V 2.diviziji je Itala San Marco Alena Carlija (igral je celih 90 minut) iztržila le točko na domačem srečanju proti pepelki prvenstva Sudtirolu, vendar glede na potek srečanja so lahko s tem izidom v društvu iz Gradišča tudi zadovoljni, saj so izenačili pet minut pred koncem srečanja. Košarka V A1-ligi je Benetton iz Trevi-sa Domena Lorbeka (0 točk v 11 minutah) je bil popolnoma brez moči proti nezadržni Sieni, ki je slavila s 67:84. Prav tako poražen je moral z igrišča Air Avellino Marka Tuška (ni igral), ki je klonil v Rietiju z 79:74. V slovensko obarvani tekmi pa je dvojica Lottomatice iz Rima, ki jo sestavljata Sani Bečirovič (18 točk, 17 min) in Primož Brezec (9 točk, 14 minut) premagala Fortitudo Bologna Gregorja Fučke (11 točk, 24 min) s 87:71. Z osmo zaporedno zmago se torej nadaljuje zmagovita serija trenerja Nanda Gentileja. V ženski B1-ligi je Interclub Milje Jessice Cergol (20 točk) v Milanu doživela nov poraz. Domača peterka je slavila z 62:58 in Miljčanke pahnila na četrto mesto skupine za napredovanje. Scame Tržič Martine Gantar (4 točke) pa je v skupini za obstanek tudi v Sarcedu izgubil. Kre-čičeve varovanke so se borile do konca, a se nazadnje predale s 64:48. Jan Budin (Calligaris) je v tridesetih minutah igre dosegel 10 točk, a le s 33-odstotno realizacijo z igre (3:9), medtem ko Daniel Batich v osmih minutah igre ni dosegel nobene točke. NOGOMET - V zaostali tekmi A-lige Fiorentina zmagala v Bologni V včerajšnji zaostali tekmi A-lige (dan prej je bila preložena zaradi snega) je Fiorentina prvič po letu 1996 zmagala v Bologni. Junak tekme, končni izid je bil 1:3, je bil Romun Mutu, ki je dosegel prva dva zadetka za goste, še posebej lep pa je bil prvi. Mutu, ki se je v ekipo vrnil po daljši odsotnosti, je tako prišel do 100. zadetka v italijanski A-ligi, osmega letošnjega. Bologna je dlje zadrževala žogo, a ni bila nevarna, Fiorentina pa je delovala agilno. V začetku drugega polčasa je Mingazzi znižal zaostanek na 1:2, Fiorenitna pa se je odtlej zaprla v ombrambo. Mihajlovicevo moštvo ni našlo poti do gola, v enem od protinapadov pa je bil neizprosen Gilardino, ki je tretji gol za goste dosegel v sodnikovem podaljšku. To je bil že šesti domači poraz Bologne, ki je na stadionu Dall' Ara pobrala iz svoje mreže že 36 žog. A-LIGA DAN POTEM Zaskrbljujoče, a ne prav vse Dimitrij Križman David Beckham je spremenil Milanovo obličje ANSA Nekoč sem zasledil, da spada med priprave boksarjev na dvoboje tudi bolj ali manj dolgotrajna spolna abstinenca: na tak način naj bi se boksar v odločilnem večeru predstavil na ringu izrazito borbeno razpoložen, tako rekoč »lačen« krvi. Ne vem, če je to še ena izmed legend, ki jih šport rad kopiči, z namenom, da poveličuje samega sebe, ampak morda vse skupaj ni iz trte izvito. Nenazadnje, Nizozemci so v sedemdesetih letih na svetovna prvenstva v svoje »ritire« peljali žene in dekleta, pa so v odločilnem trenutku klecnili. Takole »rdeče« obarvan uvod pa zaradi Davida Beck-hama, ki očitno igra domala v življen-ski formi. O njegovih udejstvovanjih s čedalje manj privlačno ženo Victorio ne bi razpredal, ker za to nimam nikakršnih informacij; gotovo pa je Beckham po večmesečnem ameriškem napol upokojenskem nogometnem ritmu lačen tistega pravega nogometa. O njegovih odlikah zglednega profesionalca vedo povedati marsikaj njegovi bivši trenerji. Čeprav sam nisem nikoli bil Beckhamov občudovalec in sem še vedno mnenja, da je veliko lepših predložkov kot Spice Boy z desnico bil sposoben mitični Amir Ka-rič s svojo levico, je vendarle težko zanikati, da je Anglež spremenil Milanovo obličje. Kaka'gor ali Kaka' dol, kot kaže, je odločilni mož za nepričakovani Milanov preporod Beckham. Ker še ne vemo, kako se bo razpletla njegova italijanska avantura, je tudi težko karkoli napovedovati. No, vsaj nekaj pa si vendarle upam zapisati: če ima tak učinek na mo- štvo polno zvezdnikov ali vsaj domnevnih zvezdnikov en David Beckham (ki, recimo bobu bob, v svoji karieri ni prav veliko zmagal in v državnem dresu celo bil večkrat tragičen kot pa pozitiven lik..), je zadeva zaskrbljujoča. Ni pa to edini zaskrbljujoči podatek minulega vikenda. Zaskrbljeni so lahko Juventusovi navijači, katerih ljubljenci so mrknili že drugič zapored. Zaskrbljujoč je tudi neskončni rompompom z enim navadnim Amaurijem, za katerega zgleda, da se krčevito borijo tako Brazilci kot Italijani: kot da bi Amauri bil Pele', Maradona in Cruijff v enem?! Zaskrbljujoča je vztrajna nedorečenost Interja in zaskrbljujoče je, da ga mora iz blata vleči Burdisso. Precej zaskrbljeno je deloval tudi Udinesejev vratar Samir Handanovič, ki sem ga v nedeljo zvečer srečal v ljubljanskem Dvornem baru. Ko nekdo deciliter tekočine srka dve uri sta možnosti dve: ali je pijača hudo zanič ali pa je brez moči proti skrbem. Seveda ne gre vsem slabo, saj že statistično to ni mogoče. Z vetrom v jadrih plujeta zlasti Genoa in Cagliari. Dogajanje me zelo spominja na začetek devetdesetih let, ko so oboji »rdeče-mo-dri« bili zelo uspešni celo v pokalu UEFA. No, bral sem tudi izjavo novopeče-nega igralca Triestine Panija, ki je prišel ravno iz Cagliarija: Allegri naj bi delal dobro tudi zato, ker se dobro razume s gospodarjem Cellino. Morda je tu vzročna povezanost dveh dejstev malo različna... (dimkrizman@gmail.com) DRŽAVNE LIGE NOGOMET A-Iiga IZIDI 22. KROGA: Napoli - Udinese 2:2, Juventus - Cagliari 2:3, Atalanta - Catania 1:0, Chievo - Sampdoria 1:1, Genoa - Palermo 1:0, Inter - Torino 1:1, Reggina - Roma 2:2, Siena - Lecce 1:2, Lazio - Milan 0:3, Bologna - Fiorentina 1:3. VRSTNI RED: Inter 50, Milan 44, Juventus 43, Genoa 40, Fiorentina 38, Roma 37, Cagliari in Napoli 34, Palermo 32, Lazio in Atalanta 30, Udinese 27, Catania 26, Siena 25, Sampdoria 24, Bologna in Lecce 22, Torino in Chievo 18, Reg-gina 15. KOŠARKA A1-Iiga IZIDI 17. KROGA: Treviso - Siena 67:84; Rieti - Avellino 79:74; Virtus - Milano 70:60; Udine - Montegranaro 85:79; Roma - Bologna 87:71; Teramo - Biella 89:87; Pesaro - Ferrara 91:86; Cantu - Ca-serta 99:71. VRSTNI RED: Siena 34, Roma 24, Teramo 22, Virtus 20, Avellino, Cantu in Treviso 18, Montegranaro in Milano 16, Biella in Pesaro 14, Rieti, Ca-serta, Bologna in Ferrara 12, Udine 10. B2-Iiga IZIDI 17. KROGA: Como - Calligaris 90:75; Iseo - Novara 89:79; Acegas Trst - Valenza 80:57; Trento - Castellanza 93:77; Monfalcone - Moncalieri 84:53; Monza - Gorica 70:89; Riva - Varese. VRSTNI RED: Trento in Iseo 24, Riva in Como 22, Novara, Monfalcone in Cal-ligaris 20, Moncalieri in Acegas Trst 16, Varese 14, Castellanza in Valenza 12, Monza in Gorica 8. ODBOJKA V Forliju je bil ta konec tedna zaključni del italijanskega pokala. Pred več kot 8.000 gledalci je lanski uspeh ponovila Macerata, ki je v finalu po štirih nizih odpravila Cuneo. Najzaslužnejša za zmago Macerate sta podajalec Vermiglio, ki je na najboljši način vodil svoje moštvo, in korektor Omrčen, ki je dosegel 21 točk (na drugi strani je največ točk prispeval Nikolov, 23). Izid: Lube Macera-ta - Bre Banca Cuneo 3:1 (25:21, 15:25, 25:20, 25:23) V finalu italijanskega pokala za A2-ligaše pa je Latina premagala s 3:1 (23, 18, -24, 31) Gioio del Colle. VATERPOLO A2-Iiga IZIDI 7.KROGA: Modena - Chiavari 7:12; Padova - Bologna 9:3; Trieste - Ca-mogli 7:8; Imperia - Como 13:4; Aren-zano - Quinto 8:12; Bergamo - Torino 11:5. VRSTNI RED: Chiavari 18, Ca-mogli 16, Imperia 15, Quinto 13, Como 12, Torino 11, Bergamo 10, Padova, Trieste in Bologna 7, Modena 6, Aren-zano 0. KOŠARKA - B2 Pomembni zmagi za Trst in Gorico Uspešni: Goriška NPG je v nadvse pomembni tekmi za obstanek v gosteh suvereno premagala Monzo 70:89. Vesti o odstopu trenerja Mianija kot tudi o porazu Goričanov so se izkazale za neresnične, čeprav je društvo že kontaktiralo znanega zamejskega trenerja in mu ponudilo Mianijevo mesto. V Monzi so si Goričani z Bossinijem in Salisom (22 oz.25 točk) na čelu že v prvem delu priigrali zanesljivo prednost. Z odličnim Bla-škovicem pod košema in zanesljivo igro ostalih je sedaj obstanek prav gotovo dosegljiv. Konkurenti niso namreč prav nič boljši od goriške ekipe, in to je bilo razvidno v Trstu, kjer se skromna Valenza ni mogla upirati Acegas Aps-u, kljub temu, da niso Tražačani igrali pretirno dobro. Končni izid 80:57 (Benevelli 18, Spang-hero 15) nazorno kaže na razmerje moči na igrišču. Isto velja za Falconstar (Laez-za 25 in 8 asistenc, Vidani 18), ki je doma pregazil Moncalieri s 84:53. Izjemo med slabše uvrščenimi predstavlja Ca-stellanza, ki je v Trentu presenetila vodilnega s 67:77. Neuspešni: Calligaris Centrosedia (Londero 20, Luszach) je tačas v slabi formi in je v Comu doživel drugi zaporedni poraz. Berettova ekipa je držala korak z nasprotnikom eno četrtino, nato pa popustila. Nekajkrat je še skušala dvigniti glavo, se v 38.minuti celo približala na dve točki (75:73), a nato dokončno potonila. Marko Oblak NOGOMET - Včeraj so predstavili napadalca Marka Stankovica Bo nakup mladega napadalca zadostoval za boj za sam vrh lestvice? Triestina si je z zmago v Avellinu takoj opomogla po domačem porazu proti Bariju. Tržačani so v Irpiniji zelo pozitivno presenetili v prvem polčasu, ko so domačo ekipo povsem nadigrali. Odločilna za to premoč je bila vezna vrsta, kjer sta se zelo izkazala »garača« Gorgone in Prin-civalli. Prav zaradi tega bo v naslednjih dneh Maran pred težko izbiro. Kaj narediti, v primeru da bo kapetan Allegretti znova na razpolago? Res je, da lahko Al-legretti vsako tekmo odloči s kakim prostim strelom, vendar je bil proti Bariju ravno on šibki člen vezne vrste, saj je še daleč od prave forme in v fazi obrambe posledice občuti celotna ekipa. V bistvu igra takrat Triestina skorajda z možem manj, kar nasprotnik seveda izkoristi. Odločitev ni enostavna, saj je Allegretti pravi vodja ekipe. Odločitev, da se ga ne vključi v začetno postavo, bi imela enake posledice, kot če bi se pri Romi odločili, da Totti ne bo igral ali pri Juventusu, da mora Del Pie-ro na klop za rezerve. Tvegana poteza, ki bi imela še posebno hude posledice, če rezultat ne bi nagradil trenerjeve izbire. Po tej zmagi ločijo Triestino od šestega mesta le tri točke, kar je le nov dokaz, da lahko v tej sezoni Tržačani resnično merijo visoko, saj je ritem vodilnih ekip dokaj počasen in presenetljivi izidi so na dnevnem redu. Edina ekipa, ki igra v tem obdobju vsakič prepričljivo, je Bari. Contejevo moštvo je v zadnjem krogu odpravilo še Frosinone pred več kot 15.000 Triestina se je zadnji hip odpovedala najetju 19-letnega Rominega upa Okake (desno), ki je bil na nedeljski tekmi proti Reggini eden boljših igralcev rimskega prvoligaša KROMA gledalci in tudi zadnji posegi na kupoprodajni borzi, ki se je zaključila včeraj, jasno kažejo na to, da predsednik kluba Ma-tarrese verjame v napredovanje. A tudi pri Triestini so zdaj prepričani, da je končnica za napredovanje dosegljiva. Sicer se je vodstvo tržaškega kluba odpovedala mlademu Rominemu upu Oka-ki, a je včeraj na sedežu kluba predstavila avstrijskega reprezentanta, 23-letnega napadalca srbskega rodu Marka Stankovica. Stankovic je sezono začel v avstrijski Bundes ligi, v Sturngrad pa je v jesen- skem delu sezone v osemnajstih tekmah dosegel štiri zadetke. Podpredsednik Trie-stine Carnelutti je v uvodnem posegu orisal okoliščine tega prestopa, že od februarja lani so pač dva opazovalca Triestine bila na delu, kar je jasen dokaz o tem, da je društvo močno želelo, da bi Stankovic prišel v Trst. Stankoviceva starša oba rojena v Beogradu sta se kmalu preselila v Avstrijo, kjer je oče trenutno nogometni trener in se je Marko rodil 17. februarja 1986. Kot kapetan avstrijske reprezentance do 21 let je že opravil krstni nastop za državno re- prezentanco. S svojim prihodom v Trst je Marko Stankovic zelo zadovoljen: »Društvo je bilo zelo prepričljivo, trdno si je želelo, da bi prišel v Trst. V klubu pa so pokazali vsekakor veliko profesionalnost in tudi organizacija se mi zdi na zelo dobrem nivoju. V tem mestu sem prvič, starša pa sta ga že dobro poznala in večkrat obiskala. Naredil sem prvi sprehod po Trstu in moram priznati, da mi je zelo všeč, le vreme me je preveč spominjalo na avstrijsko podnebje.« Kaj pa misliš o Triestini? Si se že informiral o novem kubu? »Ja, seveda sem se in mislim da je Triestina uspešno začela sezono in da igra zelo taktični nogomet. V klubu so mi rekli, da želijo ciljati na A-ligo. Prav zato, ker ima klub ambicije, sem ga izbral, če bi se pri Triestini zadovoljili z 10. mestom gotovo bi odšel kam drugam.« Kaj pa lahko prispeva Stankovic Triestini? »To kar sem dal vsem svojim dosedanjim klubom. Atraktivne poteze, ki zabavajo gledalce in prispevajo k temu, da je srečanje zanimivo in zabavno vse do 90. minute.« To kar je Ibrahimovic za Inter naj bi bil Stankovic za Triestino? »Ibrahimovic je zunajserijski igralec, jaz se zadovoljim s tem, da so gledalci zadovoljni nad tistim kar naredim na igrišču in da sem tudi sam zadovoljen nad svojo igro.« (IF) / ŠPORT Torek, 3. februarja 2009 13 NAŠ POGOVOR - Alen Corbatti Preko Krasa do reprezentance Na vozičku igra v deželni ligi namiznoteniške zveze Alen Corbatti je v letošnji sezoni, pri zgoniškem Krasu, opravil krstni nastop v namiznoteniškem prvenstvu moške D2-li-ge. 32-letni športnik iz Boršta se je zgoni-škemu klubu sicer že pridružil v lanski sezoni, v kateri pa je le treniral. Alenova posebnost je, da kot športnik s posebnimi potrebami (zaradi nesreče se od leta 2000 premika z vozičkom) nastopa v uradnem prvenstvu pod okriljem državne zveze Fi-tet. Pred tem je Alen že nekaj sezon treniral in igral pri tržaški ekipi Freedom. Nastopal pa je v posebni ligi izključno proti športnikom s posebnimi potrebami. »Za ta korak sem se odločil, ker sem se hotel preizkusiti tudi proti močnejšim nasprotnikom in sem hotel igrati skozi celo sezono. V ligi za športnike s posebnimi potrebami se namreč igra manj tekem. Nastopal sem tudi na raznih mednarodnih turnirjih, ampak je to bil že prehud zalogaj, saj je treba veliko potovati in hkrati ti gre cel kup denarja za vpisnine (tudi do 400 evrov) ter ostale stroške. Igralci so skoraj pravi profesionalci, ki jih finančno podpirajo sponzorji,« nam je povedal Alen, ki smo ga zmotili na potovanju s punco v Firencah. Kdaj in kako si se odločil za namizni tenis? S tem športom sem se prvič srečal na nižji srednji šoli v Dolini, ko smo s profesorico in sedanjo trenerko Sonjo Milič nastopali na šolskih turnirjih. Pred nesrečo leta 2000 sem v glavnem igral le nogomet s prijatelji. Po nesreči pa me je poklical prijatelj in mi predlagal, naj se preizkusim v tem športu. Hitro sem ga vzljubil in odtlej se mu bolj resno posvečal. Igralec na vozičku ima seveda za zeleno mizo kar nekaj težav ... Treba se je pač zavedati, da si pri določenih udarcih nekoliko omejen. Najtežje so kratke žoge in močni diagonalni udarci, saj se s težavo premikam. Poudariti pa je treba, da sem jaz enakovreden partner in igramo po pravilih Fitet. Le pri servisu lahko serviram na drugačen način. To pravilnik dopušča. V glavnem pa v D2-ligi igram proti mlajšim nasprotnikom, ki pa so kar obetavni in talentirani. Po pravici rečeno sem uspešen na 30 odstotkih dvobojev, ostalih 70 pa zgubim. Vsekakor sem zelo zadovoljen s svojimi nastopi. Ali j e pristop nasprotnikov proti tebi drugačen kot proti ostalim tekmecem? Alen Corbatti se je po nesreči leta 2000 predal igranju namiznega tenisa KROMA Delno. V prvem setu prav gotovo. Nekateri na začetku servirajo manj ostro in tako dalje. Jaz pa igram stoodstotno od začetka. Že v drugem setu je ponavadi slika povsem drugačna in nasprotnik se maksimalno potrudi. Predvsem ko jih nahruli trener. Mlajši tekmovalci so nekoliko začudeni, ker imajo pred seboj tekmeca na vozičku. To pa je bilo predvsem na začetku sezone. Sedaj me že vsi poznajo in me obravnavajo kot enakovrednega nasprotnika. Nekatere pa sem tudi že premagal. Vsekakor ko igram proti nasprotniku, ki je na vozičku, je igra veliko bolj 'umazana' in 'lumpa' ... Umazana in lumpa? Na primer? Nasprotnik dobro ve, na katerem delu mize si penaliziran in vidi se, da žogico preusmerja na najtežje dele. Ali si mogoče spoznal zmagovalko olimpijske kolajne Furlanko Pamelo Pezzutto? Ona igra pri Pordenonu. Poznam jo. Je res simpatična oseba in odlična igralka. Koliko pa treniraš? Vadim trikrat tedensko. Povrh tega pa treniram tudi doma in kondicijo pilim na cesti pri Podgorju v Sloveniji, kjer je manj prometa in je zrak čistejši. Časa pa nimam veliko. Saj veste, služba (dela v trgovini) in punca ... Kaj pa načrtuješ za prihodnost? Poudariti moram, da je pri Krasu vzdušje odlično in smo kot prava družina. Pogoji za treninge so vrhunski. V prihodnosti pa bi se rad preizkusil z reprezentanco na kakem evropskem prvenstvu ter seveda na raznih mednarodnih turnirjih. Lani sem nastopal v Kranjski Gori, letos pa upam, da se bom udeležil turnirja v Laškem (maja) in v Lignanu (jeseni). Treba pa bo še veliko trenirati. Slediš mogoče tudi ostalim športom slovenskih klubov na Tržaškem ali na Goriškem? Kot Brežan navijam za vse Bregove ekipe. Sledim pa jim v glavnem po Primorskem dnevniku. Nato navijam tudi za vse Krasove namiznoteniške ekipe, všeč pa mi je tudi odbojka. Upam, da bodo naše krasovke dosegle obstanek v A1-ligi. Jan Grgič ŠPORT ZA VSAKOGAR Nordijska hoja: v vseh letnih časih in za vse starosti Svetuje Sara Babudri, dipl. fiziot., inštruktor nordijske hoje Nordijska hoja oz. hoja s palicami je nova oblika rekreacije, nova športna panoga, ki se je s Fiske hitro razširila po vsej Evropi. Nordijska hoja je hoja s palicami, pri kateri uporabljamo posebno tehniko. Je prav gotovo idealna oblika vzdržljivostne vadbe. Pomembno je, da je enostavna, lahkotna in predvsem zanjo ne potrebujemo drage opreme. Gibanje rok je takšno kot pri hoji brez palic, le koraki so nekoliko daljši. OPREMA? Pri nordijski hoji ne uporabljamo nobene posebne opreme, razen palic. Te imajo posebno oblikovane zanke, ki rabijo pri zamahu s palico; navadno so palice iz lahkih materialov. Palice naj imajo poleg železne konice za hojo po terenu tudi dodatni gumijasti nastavek (čepek), ki ga nastavimo, ko hodimo po trasi ali gladki podlagi (npr. po asfaltu), ki preprečuje zdrs po odrivu. Na splošno velja, da je pravilna dolžina palic tista, da je kot v komolcu ob postavitvi palice pravokoten na podlago 90-100 stopinj. ZAKAJ IN KDO? Nordijska hoja je primerna za vsakogar, dovolj je, da vsak posameznik prilagodi lastnim sposobnostim čas in intenzivnost vadbe. Razmeroma nova športna pa- noga ohranja in vzdržuje aerobno vzdržljivost posameznika, krepi skoraj 90 % mišic celega telesa (predvsem ramenski obroč, roke, trup, vrat, noge), spodbuja presnovo maščob. Pozitivno vpliva na srčnožilni in dihalni sistem. Priporočljiva je tudi za posameznike s povišano telesno težo. Sprošča napetosti v ramenih in tilniku; razbremenjuje sklepe (predvsem pri degeneretivnih obolenjih sklepov, kot so artroze kolen, kolkov, hrbtenice). Nordijska hoja je primerna tudi pri rehabilitaciji srčnih bolnikov. KDAJ? Ta tip vadbe lahko uporabljamo v vseh letnih časih, seveda s priagojeno opremo in udobno športno obutvijo. Za povečanje vzdržljivosti in moči mišic bi bil 3 do 4-kratni tedenski trening najbolj priporočljiv. Predhodna telesna priprava ni potrebna. Tipična vadba vključuje: telo pred začetkom vadbe razgibamo s posebnimi vajami, sledi hoja, ki jo lahko prekinejo tudi vmesne vaje za potenciranje mišičnega dela, vadbo pa zkaljučimo z razteznimi vajami. Vsak prilagodi ritem hoje in čas lastnim telesnim sposobnostim, glede na lastne patologije (ali je srrči bolnik, zaradi artroze ...) in glede na splošno treniranost. VSE NAJBOLJŠE Včeraj je praznoval odbojkar Ivan Černic, ki je kljub mladim letom eden glavnih adutov .Soče. Danes pa praznuje deželni svetnik Igor Gabrovec, ki je svojčas tudi predsedoval Športnemu društvu Grmada. 3. februarja je rojen tudi legendarni srbski košarkar z dolgim stažem v ligi NBA Vlade Divac, medtem ko bo jutri s pogumnim stiskom roke treba čestitati boksarju Oscarju de la Hoyi. Med četrtkovimi slavljenci izstopa lanski najboljši nogometaš sveta Cristiano Ronaldo, 6. februarja (po naključju istega leta) pa so rojeni trije italijanski športniki, ki slovijo po uspehih, a tudi traču: kotalkarica Barbara Fusar Poli, nogometaš Stefano Bettarini in vaterpolist Roberto Calcaterra. V petek se bosta rojstnega dne veselila tudi Borov košarkar Marzio Krizman in mladi rol-kar Mladine Niki Hrovatin. V soboto praznuje bivši nogometaš Zarja-Gaje Ivo Križmančič, še en nogometaš pa se bo postaral na Prešernov dan, in sicer napadalec Primorja Erik Pauletich. 8. februarja je rojena tudi umetnostna kotalkarica Carolina Kostner, ki je med drugim tudi nosila italijansko zastavo ob odprtju zimskih olimpijskih iger v Turinu, ki so se začele 10. februarja pred dvema letoma. (P. V.) 360 STOPINJ Kevin Seguli Računalništvo in Gročana bar Kevin Segulin je v letošnji sezoni v članski ekipi Zarje Gaje v 2. amaterski ligi zbral trinajst nastopov. 20-le-tni mladenič iz Groča-ne (rodil se je 29. decembra 1988), alias »Brčinc«, igra v obrambni vrsti. Z nogometom, kot ostala dva mlajša brata, se je začel ukvarjati pri osmih letih. Začel je pri Bregu, nato pa je igral pri združenih ekipa in deželnih mladincih Vesne. Vedno nasmejani in dobro razpoloženi Kevin je lani maturiral na višnji srednji šoli Jožef Štefan v Trstu. Po končanem študiju pa se je zaposlil v dolinski obrtni coni. V prostem času se rad ukvarja z računalništvom. Na žurkah včasih rad stopi za DJ-eje- vo mizo, saj se spozna tudi na glasbo. Predvsem na narodno-za-bavno in hrvašk ter slovenski »turbo-folk«. Stan: prost Ostali športi, ki so ti všeč: na splošno vsi, predvsem pa košarka Moj mentor: oče Ostale dejavnosti in konjički: imam malo prostega časa, ki ga uporabim največkrat za računalnikom in za branje. Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Il piccolo; Ciak; Studio Aperto; Le iene, Con-trocampo Spletna stran: Face- book Knjiga na nočni omarici: Na klancu, Ivan Cankar Najljubša glasba: narodno zabavna in rock Najljubši film: Rocky Moj lokal: nekdanji Gročana Bar in pivnica Kariš Najljubša jed: testenine s štirimi siri Najljubša pijača: Laško pivo Cenim/sovražim: cenim poštenost in sovražim zahrbtnost Najljubši športnik: Alex Del Piero Najljubša osebnost: Manuel »J'žukov« Najljubše počitnice: Krf 2006 Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... košarkar Moja himna: Vstala primorska Moj vrstni red (ljubezen, šport, prijatelji, denar): prijatelji, ljubezen, šport, denar ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV KDOR CUVA 2IVINO TKIVO TE2KO OZDRAVLJIVE BOLEZNI ANGLEŠKA NIKALNICA MADŽARSKA PORNO ZVEZDA (ILONA) BERI PRIMORSKI DNEVNIK AM. IGRALEC (ROBERT) PAUL EHRLICH IVAN LENDL KOŠ. DELAVEC ŠTOKELJ REKA V KENIJI GRŠKA CRKA EVGEN LOVŠIN JESSE OWENS NEKDANJI RUSKI VLADAR ITALIJANSKI PEVEC IME VEC PAPEŽEV BOLGARSKI KRALJ KRAJ PRI BLEDU KRAJ NA SICILIJI BERI ŠPORTNO PRILOGO PD CEBELI PODOBNA ŽUŽELKA LUCAJ KRAJŠA KOMA CIMA, KUCA, POGANJEK GOSTLJATA JED SAMICA PTICE DRUŽINE ŠCINKAVCEV AM. ATLET OERTER IGOR GABROVEC ROGER VAILLANT IGOR KOMEL DEL TENIŠKE ALI ODBOJKARSKE IGRE TRINIDADSKI ATLET BOLDON KRILO RIMSKE LEGIJE NAŠE ODBOJKARSKO DRUŠTVO 14 Torek, 3. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / MOŠKA C-LIGA - Ključ Jadranovih uspehov v januarju Popolna postava, več samozavesti in Peter Sosič O končnici za napredovanje pa (še) ne razmišljajo Leto 2009 je Jadranu Mark zaenkrat zelo naklonjeno: v petih krogih je zbral že osem točk, dve več kot v zadnjih treh mesecih leta 2008. Prelomna točka tega vzpona je bil derbi z Borom Radensko, ki ga je Jadran premagal z odločilno reakcijo v drugem delu srečanja. Kateri pa je glavni vzrok Jadrano-vega preporoda? Za mnenje smo povprašali pomožnega trenerja Eriberta Dellisantija, odbornika Marka Bana in igralca Kristjana Ferfoglio. Pomožni trener Dellisanti navaja tri glavne razloge: »Predvsem dejstvo, da smo sedaj skorajda vedno v kompletni postavi, je seveda vplivalo na zadnje pozitivne razplete. Po pravici povedano smo bili resnično kompletni le na der-biju proti Boru, ko je moral trener Po-povič prvič odločiti, kdo bo nastopil, kdo pa bo na ostal tribuni. Sedaj pa so večinoma vsi prisotni, čeprav vedno kdo manjka. Prihod Sosiča je seveda vnesel v ekipo zaupanje, v napadu je zelo zanesljiv in istočasno daje z svojo prisotnostjo drugim več manevrskega prostora. Najboljše zdravilo pa so prav gotovo zmage: sedaj je v ekipi zavladalo drugačno vzdušje, tako na tekmah kot na treningih,« je pojasnil Dellisanti. Igralec Kristjan Ferfoglia, ki je letos zelo konstanten, meni, da se v bistvu v ekipi ni spremenilo nič: »Res je, da nam je zmaga proti Boru vlila novega elana. Sicer pa ne vidim nobenih večjih sprememb: najbrž je naša igra boljša, z manjšim številom napak. K temu je nedvomno pripomogel tudi prihod Petra So-siča, ki je s tehničnega vidika zelo dober igralec, v ekipo pa se je tudi zelo dobro vključil.« Odbornik Marko Ban (sicer predsednik ŠD Kontovel) je prepričan, da so zmage predvsem rezultat psihološkega preobrata: »Sedaj nedvomno verjamejo več vase, zaupajo več v svoje sposobnosti in zato igrajo lahko tudi bolj predrzno. Vsekakor tudi v prvem delu niso bili tako oddaljeni od zmag, vsakič pa jim je najbrž zmanjkalo nekaj samozavesti.« Tudi prihod Petra Sosiča je po mnenju Bana pripomogel k zmagam: »Peter je s tehničnega vidika dobro podkovan. Odlikuje se v več stvareh, zato je v ekipi zelo pomemben.« Petere Sosič je Jadranov dres prvič oblekel na derbiju z Borom Radensko. Skupno je dosegel že 85 točk KROMA Od osmega mesta, ki vodi v končnico za napredovanje, ločijo Jadran le štiri točke. Je končnica za naše sogovornike torej dosegljiva? Vsi trije o končnici še ne razmišljajo. Potrdili so, da mora Jadran sedaj načrtovati vsako tekmo posebej. Dellisanti meni, da je končnica želja, tudi dosegljiva, a v tem trenutku ne smejo graditi gradov v oblakih: »V prejšnjih sezonah smo se že opekli. Šele ko bomo imeli štiri točke več, bomo lahko razmislili tudi o tej možnosti.« Igralec Kristjan Ferfoglia pa: »Play off? (tišina, op. a.). Sedaj je glavni cilj obstanek. Če bo končnica, pa bomo gotovo vsi zadovoljni.« Tudi Marko Ban je pri napovedih previden: »Liga je zelo izenačena, tako da lahko dva poraza že spreobrneta lestvico. Potrebno je, da postopoma igramo tekmo za tekmo.« (V.S.) Giacomi pod nož, odsoten bo tri tedne Borovk košarkar Gianluca Gia-comi je uspešno prestal operacijo žol-čnih kamnov. Odsoten bo približno tri tedne. TRENER Tomo Kraševec se je odrekel ponudbi NPG Trenerja Brega Toma Kraševca so v prejšnjih tednih snubili v Gorici, točneje ekipa NPG, ki nastopa v B2-ligi. Vodstvo kluba, ki je trenutno na zadnjem mestu s 4 zmagami in 13 porazi, je želelo, da bi Kraševec prevzel ekipo že na sobotni tekmi. »Ponudbi sem se odrekel, ker sem načelen. Na začetku prvenstva sem dal svojo besedo predsedniku Brega in tega se sedaj držim: želim tu dokončati svoje poslanstvo, torej da z ekipo na-predujemv višjo ligo. Tudi zaradi službenih obveznosti sem se odrekel goriški ponudbi,« je pojasnil Kraševec, ki je bil vsekakor s ponudbo (ki je bila finančno že začrtana) zadovoljen: »To je vsekakor potrditev mojega dela. Škoda, da so me kontaktirali med prvenstvom. Mogoče pa še pride ponudba.« Goriški NPG je Kraševca snubil že lani januarja, saj je bil med kandidati za trenerski stolček. TRI VPRAŠANJA ZA... Boruta Klabjana: »V derbijih se ne bomo pustili presenetiti« Zgodovinar, ki je zaposlen kot docent na Primorski Univerzi, je svojo košarkarsko pot začel z minibasketom pri Bregu. Na nivoju mladinskih in članskih ekip se je preizkusil v različnih košarkaskih društvih. Letos pa že enajsto sezono zapored igra pri Bregu v D-ligi. Igral si bodisi pri Jadranu kot pri Boru, kjer sta organizacija in profesionalnost na višjem nivoju. Meniš, da se ambiciozni Breg lahko zdaj uvršča v to skupino? V zadnjih sezonah se je v društvu veliko vlagalo v igralski in organizacijski kader. Če smo bili pred leti nekje med povprečnimi ekipami prvenstva, lahko sedaj mirno trdim, da smo upravičeno na samem vrhu, predvsem če primerjam svojo ekipo z ostalimi našimi društvi, ki nastopajo v D-ligi. Upam, da se bo tak pristop obrestoval tudi v mladinskih ekipah. Naslednja kroga bosta kar pestra, pričakujejo derbija z Domom in Kon-tovelom. Bi lahko te dve ekipi presenetile? Derbiji so vedno tekma zase, vendar smo mi dovolj zrela ekipa. Proti takim nasprotnikom lahko nastopamo dovolj samozavestno. Še zgodovinsko vprašanje. Letos menda poteka 30-letnica Strelskega društva Boljunec ... Nisem vedel, da so Boljunčani nekoč imeli strelsko društvo. Žal se s športno zgodovino ne ukvarjam, vsekakor so ti zgodovinski pojavi vredni raziskovanja. C INGELCA Neposredni dvoboji bodo predvidoma iz tedna v teden spreminjali podobo skupne lestvice v C skupini državne košarkarske C lige, položaj številnih ekip pa bo najverjetneje negotov vse do poslednjega kroga. Med ekipami, ki so se ta vikend zelo okoristile, sta prav Bor Radenska in Jadran Mark. Trojica na vrhu ne popušča Vodilna armada Roncade (Visentin 20) je po hudem boju ugnala še trdoživi Rovigo (Guerra 25) in tako uglasbila že devetnajsto simfonijo. Drugo uvrščene Caorle (Mase in Tomasini 16), ki se niso pustile presenetiti od Drvaričevega Pordenona (Cipol-la 13), in tretja sila Montebelluna (Franco Binotto 19), OK v Co-droipu (Marella 17), pa sta še enkrat ponudila dokaz zrelosti. Značajne reakcije pri dnu Pepelka Vicenza (Gandini 17), ki bo v nedeljo Jadranov gost na Alturi, je še drugič (tokrat po podaljšku) premagala Venezio (Sartor 18) in tako potrdila, da se krčevito oprijema državne lige. Ravno Benečanom in Oderzu se je približala na sami dve točki. Nadvse pomemben uspeh je zabeležil Spilimbergo (Musiello 13), ki je v minibasketu (57:50) prevladal prav nad Oderzom (Gnes 14). Tudi Furlani so si v medsebojnih dvobojih proti Vatovčevim fantom zagotovili ugoden 2:0. Med rajem in peklom Med ostalimi izidi izstopa izjemno dragocena zmaga vi-demskega Virtusa, ki je v prvi od dveh zaporednih domačih tekem nepopolni postavi (brez Driganija in Visintina) navkljub po strelskih vajah tesno ugnal mogoče že malce sito Padovo (Capel-li 27). Prihodnjo nedeljo bo sprejel v goste borovce v novem zelo pomembnem spopadu. Peti zaporedni poraz je proti Jadranu doživel ta čas poklapani San Daniele, edina peterka, ki v novem letu 2009 še ni okusila slasti zmage. Protagonist Goriški branilec videmskega Virtusa Riccardo Deana je k nedeljski zlata vredni zmagi prispeval kar 36 točk. Iz igre je metal s sanjskim odstotkom 16:19 (!), v 37 minutah je imel tudi sedem skokov in skupen učinek +42. Borova obramba se bo morala nanj temeljito pripraviti... D ELITEV NA PRAFAKTORJE Prvič vsi v gosteh Tretji krog povratnega dela letošnjega prvenstva bo gotovo ostal v zgodovini, saj so prvič v zgodovini vzhodne skupine zmagale vse ekipe v gosteh. Od sezone 2001/02, ko so D ligo razdelili na zahodno in vzhodno skupino, so kar štirikrat zmagale vse domače ekipe, do tega kroga pa nikoli vse gostujoče. Temu so se sicer približali že v drugem krogu po nastanku vzhodne in zahodne skupine, ko pa so »en plein« pokvarile Milje. Te so izstopale tudi v istem krogu povratnega dela, ko so zmagale vse ostale domače ekipe in spet v naslednji sezoni, ko so v zadnjem krogu prvega dela kot edine zmagale pred domačim občinstvom. Leta 2003 sta še tržaški Cus in Krmin kot edina zmagala v gosteh v 5. oz. 14. krogu povratnega dela. V sezoni 2003/04 je bil koledar izjemno izenačen, saj je vsakič vsaj par ekip zmagalo doma in vsaj par v gosteh. Za to je bilo verjetno krivo »popolno« prvenstvo, saj je bilo nastopajočih ekip kar 16, tako da je bilo vsak teden na sporedu kar 8 srečanj. Prav toliko jih je bilo tudi naslednje leto, ko pa so dvakrat zmagale vse domače ekipe razen ene: v četrtem krogu je izjemo predstavljal Drago, v predzadnjem pa Nab. Sezona 2005/06 se je »odlično« začela, saj so prvo tekmo zmagale prav vse domače ekipe. Za tem so gostujoče ekipe kar dvakrat zmagale vse tekme razen ene. V petnajstem krogu je kot edini izgubil Drago, v triindvajsetem pa San Vito. V naslednji sezoni so v glavnem prevladali domačini, ki so enkrat zmagali vse tekme (v šestem krogu povratnega dela), kar trikrat pa vse razen ene. V sedmem krogu je pred domačo publiko klonil Sokol, dva tedna pozneje Breg, trinajsto tekmo pa je izgubil Athletismo. V osmem krogu povratnega dela so spet slavile vse ekipe v gosteh razen Cusa. Najplodnejša je bila gotovo prejšnja sezona, ko so v prvem in šestem krogu zmagale vse domače ekipe, kar šestkrat pa vse razen ene. V zaporedju so prednost domačega igrišča kot edini zapravili Don Bosco (v 11. krogu), Breg (13.), Drago (20.), Fo-gliano (22.), Kontovel (24.) in Nab (29.). V tej sezoni pa sta najsrečnejša prav tretji in četrti krog: v prvem delu so namreč zmagale vse domače ekipe razen Monfalconeja (sicer na tržiškem derbi-ju z Nabom) oz. vse v gosteh razen Kontovela. »Stara« pravila: mladinci Vsaka ekipa v D ligi mora letos vsakič imeti po dva igralca pod enaindvajsetim letom v deseterici. Če je igralcev dvanajst pa morata biti seveda tudi enajsti in dvanajsti mladinca. Če se ekipa na tekmi predstavi le z enima ali celo brez igralcev pod enaindvajsetim letom, bo morala za tem plačati globo - in to za vsakega manjkajočega igralca. Če odsotnega mladinca trener zamenja s starejšim igralcem, pa bo tekmo tudi izgubil z 20:0, ne glede na končni izid odigrane tekme. V zameno pa se ob prvi tekmi z le enim mladincem ne plača nobene kazni. Tega se je od slovenski D ligašev do sedaj poslužil le Breg (sicer v minuli sezoni). Novosti v sezoni 2009/10 Državni pravilnik je letos odpravil omejitve glede števila igralcev nad 32. letom starosti. V deželnem pa so napovedali, da bodo s prihodnjo sezono uvedli novo omejitev glede števila starejših igralcev v deželni C in D ligi. Na zvezi so tudi napovedali, da bodo novo pravilo objavili do 31. marca. (M.O.) C-liga IZIDI 19. KROGA Virtus UD - Virtus PD 97:92; Bor Radenska - Marghera 75:79; Spilimbergo - Oderzo 57:50; San Daniele - Jadran 66 :77; Roncade - Rovigo 90:83; BVO - Pordenone 71:69; Codroipese - Montebelluna 70:77; Vicenza - Pool 86:83. Roncade 19 19 0 1496:12B7 B8 Bvo 19 15 4 1477:1B91 B0 Montebelluna 19 1B 6 1429:1367 26 Pordenone 19 11 8 1364:1262 22 Virtus PD 19 11 8 1340:1331 22 Rovigo 19 10 9 1534:1515 20 Marghera 19 9 10 1372:1362 18 Virtus UD 19 9 10 1515:1505 18 Codroipese 19 9 10 1368:1378 18 Bor Radenska 19 8 11 1522:1543 16 San Daniele 19 7 12 1356:1421 14 Jadran Mark 19 7 12 1381:1465 14 Spilimbergo 19 7 12 1347:1441 14 Oderzo 19 6 13 1333:1362 12 Pool 19 6 13 1312:1431 12 Vicenza 19 5 14 1258:1393 10 PRIHODNJI KROG Virtus UD - Bor Radenska (8.2. ob 18.00 v Vidmu); Jadran Mark - Vicenza (8.2. ob 18.00 v Trstu, šola Don Milani). D-liga vzhod IZIDI 16. KROGA Monfalcone - NAB 58:63; Poggi -Muggia 67:73; Liberats - Kontovel 77:92; Dom - Don Bosco 67:94; Villesse - Fogliano 66:68; Romans - Breg 65:77; Dinamo - San Vito 86:91. Breg 16 15 1 1280:929 30 San Vito 16 13 3 1267:1092 26 Don Bosco 16 11 5 1144:1045 22 Fogliano 16 11 5 1197:1120 22 Monfalcone 16 10 6 1099:1013 20 Dinamo 16 9 7 1175:1177 18 Romans 16 8 8 1133:1132 16 Villesse 16 8 8 1017:1105 16 Kontovel 16 7 9 1153:1173 14 NAB 16 7 9 1035:1108 14 Muggia 16 6 10 1118:1163 12 Poggi 16 3 13 1013:1115 6 Dom 16 2 14 923:1152 4 Libertas 16 2 14 1037:1267 4 PRIHODNJI KROG Kontovel - Villesse (7.2. ob 20.00 v Zgoniku); Breg - Dom (7.2. ob 20.30 v Dolini). ©JADRAN »Career high« za Saša Malalana Za presenečenje kroga je poskrbel mladi jadranovec Saša Malalan, ki je proti San Danieleju z 21 točkami in s petimi skoki dosegel svoj najboljši rezultat na članskem nivoju. Malalan, ki nastopa v vrsath Jadranove članske ekipe že drugo sezono zapored, je v devetnajstih krogih zbral 4,4 točk na srečanje, v zadnji tekmi mu je trener Popovič zaupal večjo minutažo, kar se je odlično obrestovalo. Skupaj s Sosičem sta bila edina ja-dranovca, ki sta dosegle več kot deset točk na sobotni tekmi. BOR H) Januar pod drobnogledom V sončnem letu 2009 smo končno dočakali tudi zmago Bora Radenske. Kljub zaspanemu začetku so borovci izboljšali igro v napadu, ki ni zelo blestela. O tem pričajo tudi statistični podatki, ki so v zadnjem nastopu Bora bili pod običajno srednjo vrednostjo. Predvsem pri metih za dve točki so bili borovci pod povprečjem zadnjih štirih prvenstvenih nastopov, saj so proti Margheri zabeležili 40,9 % proti običajnim 48,8%. Boljši pa so bili pri metu za tri točke (40 %), kjer so prekoračili skromno srednje vrednost iz januarskih tekem, ki je beležila le 24,02 % uspešnosti. NAJ DOSEŽKI Skupno: Švab (K) 28, Furigo (B) 24, Šušteršič (K) 23, Sosič (J) 23, Malalan (J) 21, Sila (Br) 19. Prosti meti: Babich (Bor) 8:8 (100 %), Lokatos (Breg) 7:8 (87,5 %) Za 2T: Lokatos (Breg) 4:5 (80 %) Za 3T: Švab (Kontovel) 3:4 (75 %), Furigo (Bor) 4:6 (66, 7 %) Statistika flop: Genardi (Konto-vel) 2:10 (20 %) NAJBOLJŠI STRELCI C-liga po 19. krogu: S. Ferfoglia (J) 276, Giacomi (B) 258, Furigo (B) 256, Babich (B) 220, K. Ferfoglia (j) 205, Visicano (B) 166, Coco (J) 161. D-liga po 16. krogu: Klarica (Br) 259, Švab (K) 235, Cej (D) 225, Šušteršič (K) 225, Paoletič (K) 211, Lisjak (K) 209, Sila (Br) 202, Čer-ne (Br) 173. ^C_ŠPORT NAMIZNI TENIS - Ženska Al-liga Siena prekinila izenačenost na dnu Zmaga ekipe Ane Bržan proti Coccagliu bi lahko ustrezala tudi Krasu / ŠPORT Torek, 3. februarja 2009 47 KOŠARKA - Ženska B-liga MOŠKA B2-LIGA Prvi poraz Krasa po devetih zmagah Proti Villazzanu odločilna odsotnost Stefana Rotelle V Codroipu so se poletovke upirale samo v prvi četrtini 21-letna Elisa Petranich, ki igra letos spet pri Poletu, je proti Codroipeseju dosegla 5 točk KROMA Libertas iz Siena, za katerega igra tudi bivša borovka in krasovka Ana Bržan, je prekinil dosedanje ravnotežje v boju za obstanek v najvišji ženski namiznoteniški A1-ligi. Vse tekme med štirimi tekmeci so se do zdaj končale z neodločenim izidom 3:3, Siena pa je z dvema zmagama svoje Kitajke Wang Yu ter po eno zmago Armenke Makinyan in Bržanove (proti Merendi) s 4:2 premagala Coccaglio, kateremu ni pomagala niti lepa zmaga Slovenke Jane To-mazini s 3:2 proti Makinyanovi. Zaradi poraza Coccaglia je zadnje mesto na lestvici zapustil tudi Kras, ki je osvojil proti Ripostu dragoceno točko. Uspeh Bržanove ekipe bi lahko bil celo dobrodošel. »Če bi na preostalih tekmah vse ekipe, ki se borijo za obstanek, igrale med sabo še naprej neodločeno, me pa bi premagale Sieno ali Coccaglio, bi bile rešene,« je povedala športni vodja Sonja Milič, ki pa je pri napovedovanju rezultatov do konca sezone zelo previdna, saj se zaveda, da lahko pride do marsikaterega presenečenja. Vedeti je treba, da bosta iz lige na koncu izpadli dve ekipi, tako da je položaj na dnu lestvice še naprej skrajno negotov. Izidi 8. kroga: Sandonatese -Inottica Molfetta 4:0, Riposto - Kras ZKB 3:3, Montepaschi Libertas Siena - Coccaglio 4:2, Castelgoffredo - Zeu Quartu bo danes. Izdi 9. kroga: Coccaglio - Castelgoffredo 1:4. Vrstni red: Sterilgarda Castel-goffredo 16, Sandonatese 14, Molfetta 9, Zeus Quartu 8, Montepaschi Libertas Siena in Riposto 5, Kras ZKB 4, Coccaglio 3. Prihodnji krog (7.2.): Sadonate-se - Kras ZKB; Molfetta - Siena, Zeus - Riposto, Coccaglio - Castelgoffredo. Kras -Villazzano 3: 5 Bertolotti - Mesaroli 0:3 (7:11, 4:11, 10:12); Rotella - Manganelli 3:2 (5:11, 11:8, 11:8, 4:11, 11:8); Simoneta - Alessandrini 3:0 (11:8, 11:4, 11:3); Bertolotti - Manganelli 0:3 (8:11, 5:11, 1:11); Simoneta - Mesaroli 3:1 (11:7, 11:5, 9:11, 11:4); Rotella - Alessandrini 3:1 (11:7, 9:11, 8:11, 9:11); Simoneta - Manganelli 2:3 (9:11,8:11,11:4,11:4,4:11); Bertolotti -Alessandrini 1:3 (7:11, 12:10, 9:11, 9:11). Krasovci so po devetih zmagah utrpeli prvi prvenstveni poraz proti ekipi Villazzano, ki se bori za obstanek v ligi. Usodna je bila odsotnost najmlajšega člana ekipe Stefana Rotella, ki je v zadnjih tekmah pokazal, da je v odlični formi. Zamenjal ga je veteran Andrea Bertolotti, ki ne trenira že dve leti. Proti boljšim igralcem Andrea ni imel možnosti zmage, tako da je Vilazzano proti njemu dosegel tri točke. Sobotni nasprotniki so pokazali izredno borbenost in si zaslužili polno bero točk. Dobro je igral kapetan ekipe Bojan Simoneta, ki za las ni dosegel treh zmag. V srečanju proti najboljšemu izmed nasprotnikov Managanelliju se je krasovec dobro boril, a je izgubil po petih nizih. Bojan je odlično izvajal svoj najboljši udarec forhand spin, v zadnjem ni- Stefano Rotella KROMA zu pa mu je zmanjkalo moči, saj je v zadnjih tednih malo treniral. Preveč nihajoče je tokrat igral Michele Rotella. V prvi tekmi je premagal Manganellija, nato pa izgubil proti najslabšemu izmed nasprotnikov levičarju Alessandrini-ju. Kljub temu da je imel odličen občutek z žogico, je Michele igral premalo koncentrirano in večkrat grešil lahke udarce. Naslednji teden se bodo pomerili z ekipo Abano Terme »A«, ki je na papirju boljša in katero so v prvem delu nepričakovano premagali 5:2. (T. F.) Ostali izidi: Abano Terme A -Abano Terme B 5:3, Vicenza - Rovi-go 0:5, Este - Marling 2:5, Verona -Azzurra 0:5. Vrstni red: Azzurra in Kras 18, Abano Terme A 14, Abano Terme B 10, Marling, Verona, Este in Rovigo 8, Villazzano 6, Vicenza 2. Pall. Codroipese - Polet 78:43 (16:11, 38:26, 58:31) POLET: Danev 8, Petranich 5, Milič 15, Piccini 2, Di Lenardo, Nadli-šek 10, Cossovel 2, Kraus, Budin, Pertot, Mercadante. TRENER: Vremec. 3T: Danev 2, Petranich 1. SON: 12 Iz Codroipa se poletovke vračajo s pričakovanim porazom. Proti favoritu prvenstva so se varovanke trenerja Vremca upirale dobrih petnajst minut. Prvo četrtino so poletovke zaključile z minimalno negativno razliko štirih točk, nato so v nadaljevanju popustile bodisi v obrambi kot v napadu. Statična postavitev v obrambi je dodatno vplivala na višanje zaostanka v korist gostiteljic. Po odmoru je Polet skušal reagirati predvsem z Veroniko Danev, ki je z uvodno trojko v tretji četrtini vlila med soigralke dodatno upanje, ki pa je dokaj hitro izhlapelo. Codroipese z učinkovito obrambo ni dopustil Poletovih naskokov in proti koncu srečanja popolnoma prevzel vajeti igre v svoje roke, saj so poletovke popolnoma odpovedale. Do konca prvenstva manjkajo še trije krogi, kjer je Polet obsojen na zmago in to vsaj proti direktnemu konkur-tentu Foglianu, ki se je pred nedavnim okrepil z novimi igralkami. Kljub vsemu zgleda nastop Poleta v play-outu neizbežen. Ostali izidi: O.M.A. - Pol. Lib. Cussignacco 46:50, Pol. Concordia - PN Team 90 63:62. Vrstni red:Codroipese 16, Pall. Concordia 12, Scoglietto in Pozzuolo 8, Fogliano 6, Pordenone in Polet 4. MLADINSKA KOŠARKA - Jadran ZKB under 15 Venezia Giulia premočan nasprotnik Jadranovci so se dobro upirali le v prvem polčasu - Bor ZKB je proti Pall. Gradese slavil zmago z visoko razliko - Under 12: poraz Sokola DRŽAVNI UNDER 15 Venezia Giulia - Jadran ZKB 114:26 (27:10, 48:22, 82:26) JADRAN: Gregori 9,Chemelli 0, Valentinuz 8, Kraus 4, Zoch 1, Zerjal, Leghissa, Grandi, Majovski, Vasallo. TRENERJA: Gerjevič in Šušteršič Jadranovci so proti prvi velesili prvenstva odigrali soliden prvi del srečanja. Ob odsotnostih dveh važnih nosilcev igre kot sta Daneu in Valič, se je Jadran dobro upiral naskokom tržaške ekipe. Gostitelji so bili stalno v vodstvu, vendar zaostanek jadra-novcev ni bil nikoli previsok. V tretji četrtini pa je Venezia Giulia v obrambi igrala s consko obrambo 1-3-1, ki je za mladinski nivo tehnično težko izvedljiva postavitev. Presenečeni in zmedeni jadranovci niso dobili prave rešitve, tako da so v drugem delu zbrali skromne štiri točke. Levo: jadranovca Teo Chemelli in Giacomo Toffolutti; desno: Sokolova ekipa under 13 s trenerjem Brumnom je bila tokrat prosta KROMA Kljub visokemu porazu je bil prvi polčas dokaj dopadljiv. Če bi se domači ne odločili za consko postavitev, bi lahko bila končna razlika bistveno manjša. Vrstni red:Venezia Giulia 20; Falconstar, Latte Carso in Pordeno-nese 18;Arditas in sistema BK Pn 16; Pall. Trieste 10; Fogliano in Porto-gruaro 8; Libertas 6; Snaidero in Cervignano 4; Jadran ZKB 0. DEŽELNI UNDER 14 Bor ZKB - Pall. Gradese 84:38 (16:5, 45:15, 51:27, 74:38) BOR: Kocjančič 23, Deluisa 8, Visintin 2, Mattiassich 11, Berdon 2, Bole 18, Strnad 16, Castriotta 4. TENER: Jakomin. 3T: Mattiassich, Bole, Strnad. SON: 14 Prvi del prvensta so borovci sklenili z zmago proti zadnjeuvršče-ni ekipi iz Gradeža. Gostje skozi celotno srečanje niso nudili nobenega odpora, tako da je bor že v uvodnih minutah visoko povedel. Dober napad je Svetoivančanom dovolil visoko prednost že ob koncu prvega dela. Trener Jakomin je izkoristil priložnost in namenil večjo minutažo igralcem, ki so med prvenstvom manj igrali. Vsi borovci so se tako vpisali med strelce. Po polovici prvenstva zaseda Bor sredino lestvice v družbi Don Bosca. Po kratkem premoru bo ob koncu februarja začel drugi del, ki zaradi skromnega vpisa ekip v prvenstvu predvideva ponovitev prvega in drugega dela prvenstva. Vrstni red: Libertas TS 12, Falconstar 8, Bor ZKB 6, Salesiani Don Bosco 6, San Vito 4, Pall. Grado 0. UNDER 12 MEŠANO Sokol - Azzura Girls 24:47 (1 2:12, 14:15, 21:28) SOKOL:Ferfoglia, Krevatin, Radovič, Jazbec, Bevilacqua, Ušaj 16, Devetak 5, Cettolo 2, Pernar-cich 2, Zidarič. TRENER: Rogelja Sokolovi začetniki so klonili proti tržaški ekipi Azzura Girls v kateri nastopajo sama dekleta. Prvi dve četrtini sta bili dokaj izenačeni, nato je Azzura dosegla preobrat po premoru in povedla za deset točk, tako da sokolovci niso uspeli nadoknaditi zaostanka. r-Primorski dnevnik Merjenje tarče Torek, 3. februarja 2009 Sedeča košarka Hi, konjiček, hi Tesni objemi 1 8 Torek, 3. februarja 2009 ODBOJKA / DEŽELNE LIGE - Sloga in Bor Breg po prvem delu v D-ligi Cilj je bil obstanek, nasmiha pa se jim »play-off« Sloga List pa se lahko z bolj konstantno igro obdrži v ženski C-ligi Pred desetimi dnevi so prvi del prvenstva sklenili tudi Sloga List, ki je naš edini predstavnik v ženski C ligi, in Sloga ter Bor/Breg Kmečka banka v moški oz. ženski D ligi. Pred začetkom prvenstva so si vsi trije kot edini cilj zastavili obstanek v ligi. Naša predstavnika v D ligi sta na dobri poti, da cilj tudi dosežeta, slogašice pa bodo morale v drugem delu igrati bolj učinkovito. Halo Sloga Najboljše so se v prvem delu odrezali Slogini fantje. Kljub novim spremembam v postavi in dejstvu, da so večkrat igrali okrnjeni, so trenutno na tretjem mestu, ki vodi celo v končnico za napredovanje. V dvanajstih tekmah (v moški D ligi nastopa le trinajst ekip, op.a.) so osvojili skupno 25 točk, zmagali 8 tekem in štirikrat izgubili. Odigrali so le en tie-break in ga izgubili. Mogoče jim je lahko nekoliko žal za poraza proti Linganu in Reani, ki sta na lestvici za njimi, za tista proti najboljšima ekipama v ligi, Fincantieriju in Mossi, pa si nimajo kaj očitati. Od enajstega mesta, ki vodi v nižjo ligo, jih loči že 18 točk, tako da se jim z bojem za obstanek ni treba več obremenjevati, nov cilj pa lahko postane uvrstitev v končnico. Trener slogašev Ivan Peterlin je bil s prvim delom zelo zadovoljen: »Rezultati so bili nad pričakovanji, DEŽELNI POKAL Slavje za Kalca in Ombrata San Giovanni in Talmassons sta letošnja zmagovalca Deželnega pokala za moške oziroma za ženske. Varovanci trenerja Berza-cole, med katere sodi tudi Michele Ombrato, ki je odbojkarsko zrasel pri Valu, so Deželni pokal osvojili prvič, za Talmassons, ki ga letos vodi Marko Kalc (na sliki), pa je bila to že druga zaporedna zmaga. Pri moških je bil San Giovanni, ki je bil tudi organizator nedeljskega finalnega dela, favorit, saj je bil drugi finalist D-ligaš Fin-cantieri. Končni rezultat je bil 3:1 (25:15, 25:22, 19:25, 25:23) za domačine, ki so v polfinalu izločili Slogo Tabor Televita. Pri ženskah se je poleg Tal-massonsa v finale uvrstila tržaška Altura, tako da smo pričakovali zelo izenačen dvoboj, saj sta ekipi v bistvu enakovredni. To je prišlo do izraza tudi na prvenstvenem srečanju, ko so s 3:2 slavile Tržačan-ke. Tokrat pa so Kalčeve varovanke svoje nasprotnice povsem na-digrale. Že od vsega začetka so jih spravile v težave z odličnim blokom, odbojkarice Alture pa so veliko grešile in delovale povsem nebogljeno. Končni rezultat je bil 3:0 (25:13, 25:15, 25:17). upam, da nam bo uspelo s takim ritmom še nadaljevati. Glavno je, da igralci ne občutijo prevelikega pritiska in da še naprej igrajo motivirano. Med posamezniki bi omenil dobro igro Cettola, ki je letos zamenjal vlogo, stalno napreduje Ervin Taučer, precej možnosti za igranje pa dobivajo tudi najmlajši, tako da smo povsem izpolnili svoj cilj. Pravo odkritje pa je Bertali v vlogi podajalca. Nismo pričakovali, da bo v zanj novi vlogi igral tako dobro. Večkrat je bil že odločilen za zmago.« Halo Bor/Breg Kmečka banka Odbojkarice združene ekipe Bora in Brega so v prvem delu dosegle boljše rezultate kot lani in so trenutno na četrtem mestu. Zbrale so 25 točk, zmagale pa desetkrat (petkrat po tie-breaku). Imajo tudi rekord odigranih setov, saj so jih v prvem delu odigrale kar 55 (32 zmaganih in 23 izgubljenih). Na domačih tleh so premagale tudi Fadalti, ki je na lestvici pred njimi, boljši od njih pa so bili v prvem delu Reana, S. Andrea in devetouvrščeni Rizzi, ki so ga v prvem setu tudi nadigrale, v nadaljevanju pa odpovedale in tako po nepotrebnem izgubile tri točke. Pred Mosso, ki zaseda trenutno deseto mesto na lestvici (zadnje, ki vodi v 1. divizijo), imajo šest točk prednosti, tako da bo v boju za obstanek potrebnih še precej točk. Glede na moč ostalih tekmecev, pa si bo treba zdaj zastaviti nov cilj, kot nam je povedal trener Saša Smot-lak: »V prvih trinajstih krogih smo dokazali, da je miren obstanek, ki je bil naš prvotni cilj, v našem dometu. Vi- NAŠE ŠTEVILKE Sabrina Bukavec (zgoraj levo), David Cettolo (zgoraj desno) in Katja Vodopivec (desno) so dosegli največ točk za svoje barve v prvem delu deželnih lig KROMA deli pa smo, da si lahko letos nedvomno zastavimo še nekoliko višji cilj. V drugem delu si moramo skušati zagotoviti uvrstitev v play-off. Še naprej bomo morali igrati motivirano kot v prvem delu, saj smo navsezadnje marsikatero tekmo zmagali šele po tie-breaku in bi jih torej lahko tudi izgubili. Prvenstvo je zelo izenačeno, končnica pa je gotovo v našem dometu, če bomo igrali, kot znamo.« Halo Sloga List Najslabše se je med zgoraj omenjenimi ekipami odrezala Sloga List, ki pa nastopa v najbolj zahtevnem prvenstvu. Slogašice so v prvih trinajstih krogih zbrale devet točk, kar je gotovo manj, kot so pričakovale. Med poletjem se je namreč ekipa okrepila, tako da smo vsi mislili, da bo pot do obstanka letos bolj enostavna, saj nivo lige gotovo ni višji kot lani, v njej pa na primer nastopa tudi pet no- vincev. Drasičeve varovanke pa so v prvem delu igrale preveč nihajoče, kot nam je povedal sam trener:»Gotovo bi lahko dosegli več. Tudi na tekmah pred začetkom prvenstva smo pokazali, da lahko predvajamo učinkovito odbojko, na žalost pa smo nato večkrat odpovedali. Na momente igramo res dobro, potem pa se v trenutku zmedemo in popustimo na celi črti. To je bil tudi glavni problem prvega dela. Če bi igrali bolj konstantno, bi imeli gotovo marsikatero točko več, saj so razen nekaterih ekip pri vrhu nasprotnice v našem dometu. Res je, da smo že imeli tudi precej težav zaradi poškodb in bolezni, kljub temu pa bi lahko na določenih tekmah dosegli precej več. Upam, da bomo v drugem delu vedno igrali z odločnostjo in zagnanostjo, ki smo jo pokazali proti Cordenonsu. Če nam bo to uspelo, bomo gotovo v nadaljevanju bolj uspešni.« (T.G.) Top scorerji SLOGA LIST Bukavec 143, Babudri 141, Cvelbar 118, Starec 73, Pertot 61, Gantar 60, A.Spangaro 44, Ciocc-hi 26, Colsani 21, Gregori 18, Maurovich 8, M. Spangaro in Goruppi 0. BOR/BREG KB Vodopivec 199, I.Flego 181, Della Mea 137, Spetič 111, Žer-jul 76, Gruden 42, M.Flego 36, Grgič 17, Legovich 9, Sancin 6, Sadlowski 3, Contin in Bezenšek 0. VAL IMSA Marget 107, Corazza in Masi 67, Radetič 58, S.Faganel 43, Povšič 42, D.Nanut 38, Devetak 21, Grusovin 19, Sancin 14, Flo-renin 6, Tomšič 5, Plesničar 4, Corva 3, Brisco 1, G.Nanut 0. SOČA ZBDS Testen 182, Valentinčič 141, I.Černic 122, M.Černic 54, J.Čer-nic 40, Devetak 29, Lango 28, S.Černic 27, Škorjanc 25, Butko-vič 4, Juren 2, R.Devetak 1, Brai-ni in Kragelj 0. SLOGA TABOR TELEVITA Vatovac 232, Slavec 118, V.Kante 109, Riolino 104, I.Veljak 81, Sorgo 61, Peterlin in V.Veljak 32, Strain 2, Štrain, Drasič, Pri-vileggi in Jercog 0. OLYMPIA TMEDIA Terčič 102, Komjanc 82, Bernetič 68, Caparelli 55, D.Fa-ganel 54, Špacapan 48, Peršolja 43, F.Hlede 40, G.Mania 23, Ca-prara 2, L. Brotto 1, J.Hlede, Komjanc, Blasig in P.Brotto 0. SLOGA Cettolo 172, Romano 147, Rožac 90, M.Kante 65, Bertali 58, Taučer 56, Iozza 40, Ilič 13, Dus-sich 2, Košuta in Riosa 0. Nadaljnji spored Deželne odbojkarske lige se bodo nadaljevale v soboto, 7. februarja s sledečim sporedom: Moška C-liga 20.00 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovod-nje - Porcia; 20.30 v Gorici, Špa-capan: Olympia - Basiliano; 20.30 v Buii: Buia - Val Imsa; 20.30 v Trst, Ul. della Valle: Rigutti - Sloga Tabor Televita Ženska C-liga 20.30 v Repnu: Sloga List -Millenium Ločnik Moška D-liga 18.00 v Trstu, Morpiurgo: Pallavolo Trieste - Sloga Ženska D-liga 20.30 v Trstu, 1. mja. Bor Breg Kmečka banka - Cervigna- 90 tekem, 38 zmag Slabi rezultati večine naših ekip v tretjeligaški konkurenci »prispevajo« k dokaj slabi skupni statistični podobi nastopov slovenskih klubov po 1. delu v deželnih prvenstvih. Te so v 90 tekmah dosegle le dobro tretjino zmag, to je 38, porazov pa je bilo kar 52. Morda še bolj negativen je podatek, da je bilo med temi največ porazov z najslabšim izidom 3:0, namreč kar 32 (10 Val Imsa, 8 Olympia, 6 Soča, 5 Sloga List, itd. ), to je krepko več kot polovico vseh porazov, zmag s tem izidom pa je bilo le 14 (to je malo več kot tretjina), največ pa sta jih dosegla Sloga Tabor (6) in Sloga v moški D-ligi (5). Ob 12 zmagah in 13 porazih s 3:1, so se naše ekipe pravzaprav še najbolje odrezale v «tie-breaku« z 12 zmagami in le 7 porazi. Pri tem izstopajo igralke združene ekipe Bora in Brega s 5 zmagami v prav tolikih odigranih podaljšanih nizih, nepre-magan v »tie-breaku« pa je edi-nole še Val Imsa, ki pa jih je odigrala le dva. 1. DIVIZIJI NA GORIŠKEM - Po zmagi Govolley Kmečka banka in Naš prapor vztrajata pri vrhu Govolley Kmečka banka - Staranzano 3:1 (25:11, 22:25, 25:7, 25:21) GOVOLLEY KMEČKA BANKA: G. in M. Zavadlav, Danielis, Mama, Bressan, Petejan, Degano, Piras (L), Antonič, Valentin-sig. Trener: Rajko Petejan Odbojkarice Govolleya so na tekmi proti skromnemu, a borbenemu Staranza-nu, osvojile vse tri točke, nasprotnicam pa so prepustile en set. Tekmo so začele zelo dobro in z lahkoto osvojile uvodni niz, nato pa so povsem odpovedale in omogočile od-bojkaricam iz Štarancana, da visoko pove-dejo. V drugem delu seta so se jim sicer približale, za preobrat pa je bilo prepozno. V tretjem nizu so nato nasprotnice spet nadi-grale, v zadnjem pa vnovič zaspale, a kljub temu pokazale dovolj za zmago. Ostali izidi: Lucinico - Soča 3:1 (o tekmi smo že poročali), Pro Romans - Mora-rese 3:1, Pieris - Cormons n.p., Villesse - Ca-priva n.p., Fincantieri - Azzurra n.p.. Vrstni red: Govolley Kmečka banka 34, Pro Romans 32, Morarese 26, Villesse 25, Azzurra 17, Lucinico 19, Pieris in Capriva 14, Staranzano 9, Cormons 7, Soča 6, Fin- Igralke Govolleyja vztrajajo pri vrhu BUMBACA cantieri 1 (Pieris in Pro Romans s tekmo manj). 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor - Turriaco 3:0 (25:20, 25:15, 25:22) NAŠ PRAPOR: Bajt, Boschini, Braio-ne, Juretič, Beganovic, Menarini, Simeoni, Kuštrin, Romano (L). Trener: Sandro Leg-hissa. Obe ekipi sta nastopili okrnjeni, Brici pa so dosegli prepričljivo zmago, saj so imeli vajeti igre stalno v svojih rokah, tako da je lahko trener Leghissa poslal na igrišče tudi rezervne igralce in vsi so se izkazali. Ostali izid: Soča Lokanda Devetak -Mariano 0:3 (o tekmi smo že poročali), tekmo Olympia - Fincantieri so preložili. Vrstni red:Mariano in Naš prapor 16, Olympia 9, Soča Lokanda Devetak in Tur-riaco 8, Fincantieri 3 (Olympia in Fincantieri s tekmo manj). no ODBOJKA Torek, 3. februarja 2009 1 9 POKRAJINSKA PRVENSTVA - Boj za napredovanje Kontovelk v 1. ženski diviziji na Tržaškem Predale točko, a utrdile vodstvo Proti Virtusu pa so že vodile z 2:0 - Govolleyu Kinemax derbi mladink s Sočo na Goriškem Kontovelke so proti Virtusu prvič v letošnji 1. ženski diviziji predale točko nasprotniku, ki je direktni tekmec za napredovanje Mateja Zavadlav je na derbiju under 18 s Sočo dosegla 19 točk KROMA 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Virtus - Kontovel 2:3 (12:25, 16:25, 25:18, 25:21, 12:15) KONTOVEL: Pertot, Anto-gnolli, Balzano, Micussi, A. in V. Zu-zič, Lisjak, Pernarcich, Cassanelli, Ka-pun (L). Trener: Lajris Žerjal Kontovelke so v neposrednem spopadu z edinim konkurentom v boju za prvo mesto slavile, prvič letos pa so morale nasprotnicam prepustiti točko. Srečanje so sicer začele zelo dobro in v prvih dveh setih kljub še vedno okrnjeni postavi Virtus povsem nadigrale. Nato so verjetno mislile, da imajo zmago že v žepu in so povsem popustile, medtem ko so domačinke reagirale, manj grešile in v tretjem ter četrtem nizu presenetile našo ekipo. Tedaj so se Pertotova in soigralke vendarle zbrale, zaigrale spet zelo dobro in dosegle osmo zaporedno zmago. Volley Club - Breg/Bor Zadružna kraška banka 0:3 (20:25, 16:25, 14:25) BREG/BOR ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA: Martincich 2, Luxa 1, Desco 15, Carciotti 5, Richiardi 12, Koren 9, Boscolo 1, Starec 1, Virgilio 3, Žerjal 2. Trener: Saša Smotlak Plave so v soboto z lahkoto odpravile tekmeca v boju za obstanek Volley Club, pri katerem igrata tudi bivši borovki Tina Furlani in Katarina Husu ter bivša Brežanka Ilaria Giorgi. Tekma je bila povsem enosmerna, saj je bila razlika med ekipama velika, trener Smotlak pa je izkoristil priložnost in je na igrišču zvrstil prav vse svoje igralke. Z novimi tremi točkami so Richiardijeva in soigralke še utrdile svoj položaj v zgornjem delu lestvice, do konca prvega dela prvenstva pa jih zdaj čaka le še srečanje s predzadnjeuvršče-nim Poggijem 2000. Ostali izidi: Oma - Volley 3000 2:3, Libertas - Poggi 2000 3:2, Roia-no/Gretta/Barcola - Altura 0:3. Vrstni red: Kontovel 23, Virtus 21, Breg/Bor Zadružna kraška banka 14, Oma 13, Libertas in Volley 3000 12, Altura 11, Volley Club 7, Poggi 2000 5, Roiano/Gretta/Barcola 2. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Kontovel/Sokol - S. Andrea 3:0 (25:15, 25:20, 25:14) KONTOVEL/SOKOL: Bembi, Briščik, Cibic, Collovati, Ferluga, Ghezzo, Gregori, Ravbar, Škerlavaj, Starc, Zavadlav. Trener: Tanja Cerne Odbojkarice združene ekipe Kon-tovela in Sokola so v svojem drugem nastopu zaigrale res odlično in tako povsem zasluženo premagale svoje nasprotnice, ki v prvih dveh krogih niso izgubile niti ene točke. Za prepričljivo zmago zasluži pohvalo celotna ekipa, saj so vse zelo dobro opravile svojo nalogo. V vseh elementih so bile naše igralke skoraj brezhibne, poleg tega pa so igrale tudi taktično zelo zrelo. KROMA _ Vrstni red: S. Andrea in Kontovel/Sokol 6, Sloga 3, Poggi Oma 2, Oma 1, System Volley, Killljoy in Pre-venire 0 (Sloga, Prevenire in System Volley z eno, Killjoy z dvema tekmama manj, S. Andrea s tekmo več). UNDER 18 ŽENSKE Na Goriškem Soča - Govolley Kinemax 0:3 (13:25, 13:25, 5:25) SOČA: Beuciar 1, Brumat 0, Gabbana 1, Gallizia 0, Kogoj 3, Na-nut 4, Turus (L), Visintin 1. Trener: Paola Uršič GOVOLLEY KINEMAX: M. Zavadlav 19, Bressan 11, Petejan 7, Antonič 4, Ragusi 2, G. Zavadlav 7, Giuntoli (L), Komjanc 2. Trener: Raj-ko Petejan Prvi goriški derbi mladink so gladko osvojile odbojkarice Govol-leya, ki so bile v vseh elementih boljše od domače ekipe. Sočan-kam, pri katerih se je poznala odsotnost podajalke Marussijeve, ni uspelo ponoviti dobrega nastopa iz 1. divizije in so naletele na črn dan, tako da je bila tekma povsem enosmerna. Vrstni red: Mossa 14, Lucinico 10, Govolley Kinemax 6, Soča 5, Grado 1 (Lucinico s tekmo manj). UNDER 16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina B Kontovel/Sokol - Sokol/Kontovel 3:0 (25:9, 25:11, 25:9) KONTOVEL/SOKOL: Bembi, Briščik, Cibic, Collovati, Ferluga, Ghezzo, Gregori, Ravbar, Škerlavaj, Starc. Trener: Tanja Cerne SOKOL/KONTOVEL: Paoli, Fragiaocmo, Villatoraq, Gridelli, Škelr, Škerk, Budin, Doz, Vidoni, Devetak, Franceschini. Trener: Lajriz Žerjal Razlika med dvema združenima ekipama Kontovela in Sokola je bila prevelika, da bi lahko bilo srečanje izenačeno. Starejše igralke nastopajo tudi v prvenstvu mladink in 3. divizije in so tudi precej bolj izkušene, mlajše pa se jim niso mogle učinkovito upirati. Breg - Altura B 0:3 (8:25, 19:25, 12:25) BREG: Giacomini, Colsani, Preprost, Nadlišek, Pertot, Piccolo, Zonch, Jablanovic, Russo, Strain. Trener: Mitja Kušar Združena ekipa Brega, Bora in Sloge je morala tokrat priznati premoč prvouvrščene Alture, ki je igrala zelo odločno in zbrano. Nasprotnice so zelo dobro servirale in napadale, okrnjene domačinke pa so igrale preveč preplašeno in so tudi zgrešile veliko servisov. Brunner - Bor Kinemax 0:3 (6:25, 16:25, 24:26) BOR KINEMAX: Bruss, Cella, Žerjal, Pučnik, Viviani, Grasso, Vi-sintini, Rabak, Miloševic. Trener: Betty Nacinovi Okrnjene borovke so srečanje zelo dobro začele in domačo ekipo povsem nadigrale. V nadaljevanju pa so preveč grešile in se prilagodile svojim nasprotnicam, kar bi jih lahko celo stalo tretji set. Naj še omenimo, da sta več možnosti za igranje tokrat dobili tudi mlajši Dragana Miloševic in Carolina Rabak, ki sodita še v kategorijo U14 oz. celo U13. Vrstni red: Altura B 24, Bor Kinemax 20, Kontovel/Sokol 19, Breg 12, Virtus B 9, Sokol/Kontovel 5, Brunner 3, Oma A 1 (Oma A in Virtus s tekmo manj). UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina B Sloga Dvigala Barich - Virtus B 3:0 (25:2, 25:10, 25:3) SLOGA DVIGALA BARICH: Malalan, Stransciak, Cabrelli, Kralj, Grgič, Goruppi, Travani, Blažina, Čok. Trener: Franko Drasič Slogašice so po hitrem postopku odpravile skromni Virtus B, ki je imel precej težav že v sprejemu, tako da prave igre v bistvu sploh ni bilo. Več možnosti so dobile tokrat tiste, ki ponavadi manj igrajo, razmere na igrišču pa se niso spremenile. Izida 9. kroga: Libertas - Breg 1:3 (o tekmi smo že poročali), Lucc-hini - Virtus B 3:0, Coselli - Sloga bo v četrtek ob 18. uri na šoli Morpur-go. Vrstni red: Coselli 21, Sloga Dvigala Barich 20, Breg 19, Lucchini 9, Oma A in Libertas 6, Virtus B 0 (Co-selli, Sloga in Oma A s tekmo manj, Virtus B s tekmo več). Na Goriškem Despar Pieris - Soča 1:3 (25:18, 22:25, 19:25, 19:25) SOČA: Berlot, Černic, Cotič, M. in S. Devetak, Gergolet, D. in M. Ma-lič, Mosetti, Peressini. Trener: Štefan Cotič. Sočanke so dosegle novo zmago. Prva dva seta sta bila zelo zanimiva in izenačena. V prvem setu so sočanke popustile šele v končnici, ko so naredile nekaj naivnih napak v polju. V drugem setu so se po 9. točki »odlepile« od nasprotnic in obdržale tesno a zanesljivo vodstvo. V zadnjih dveh setih je Pieris popustil, naše igralke pa so še naprej igrale zbrano in zasluženo zmagale. UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Skupina A Sloga Dvigala Barich - OMA 1:3 (25:13, 17:25, 22:25, 23:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Gornik, Goruppi, Grgič, Kralj, Kre-čič, L. in R. Mazzoleni, Racman. Trener: Ivan Peterlin V teh dneh se je začelo tudi pokrajinsko prvenstvo U13, v katerega se je vpisalo kar 14 ekip, ki so jih razdelili v dve skupini. V skupini A bodo štiri ekipe nastopale v mešanem sestavu, med temi je tudi Sloga Dvigala Barich, ki je krstni nastop opravila v soboto. Mešani Slogin sestav ne trenira skupaj in je skupina sestavljena »ad hoc« za to prvenstvo, kar se je v uvodni tekmi poznalo predvsem v uigranosti. Tako so naši najmlajši premalo izkoristili višinsko premoč fantov v ekipi, nekaj težav pa je ekipi povzročalo tudi dejstvo, da so vsi zadnje čase manj trenirali, saj so bili dijaki šole Kosovel ves teden na zimovanju ali šolskem izletu. Razlika med ekipama ni bila tako velika, kot kaže končni rezultat, naši najmlajši pa bodo imeli možnost, da se izkažejo, že v sredo. (Inka) Ostala izida 1. kroga: Virtus A - Coselli 0:3 Triestina Volley, Azzurra - Brunner 3:0, Kontovel ni igral. Skupina B Sokol Železnina Terčon - Breg 0:3 (20:25, 20:25, 18:25) SOKOL ŽELEZNINA TER-ČON: Abrami, Ferfoglia, Gergolet, Koj anec, Moro, A. in M. Pertot, Rauber, Vescovi. Trener: Norči Za-vadlav BREG: Barut, Gruden, Grudina, Kalin, Klun, Kraljič, Lo Pinto, No-vello, Vinci, Zaccaria. Trener: Daniela Zeriali. V anticipirani tekmi 2. kroga prvenstva U13 sta se takoj v derbiju pomerili ekipi iz Nabrežine ter Doline. Boljše so bile Brežanke, pri katerih se pozna, da večina igralk že igra tudi v prvenstvu U14, medtem ko je bila za sokolovke to prva tekma, tako da jih je na začetku zajela trema. V nadaljevanju so le reagirale in začele dobro gradito igro, za kar so po tekmi, kljub porazu dobile tudi pohvalo trenerke, in bile povsem enakovredne izkušenej-šim in boljšim Dolinčankam, ki so veliko število točk dobile že s servisom. Najbolj izenačen je bil drugi set, v katerem so Nabrežinke dolgo časa vodile, naposled pa popustile. Naj še povemo, da sta zaradi gripe obe ekipi igrali v okrnjenem sestavu. (pera) Izid 1. kroga: Virtus B - Coselli S. Andrea 0:3, Bor Co.A.La - Altura bo danes ob 19.15 na Stadionu 1. maj, Breg - Altura Coselli bo 11. februarja ob 17.15 v Dolini. Na Goriškem Fincantieri Autoscuola D'Avanzo -Olympia Bandelli Rože-Fiori 3:0 OLYMPIA BANDELLI ROŽE-FIORI: Pahor, Stella, Keber, Srebrnič, Terpin, Kosič. Trener Meta Okro-glič. Zaradi bolezni so najmlajše od-bojkarice Olympie nastopile okrnjene, tako da se sicer boljšemu Tržiču niso mogle enakovredno upirati. Igralke Bora Kinemax so po zmagi proti Brunnerju še naprej v boju za uvrstitev v play-off prvenstva under 16 KROMA 20 Torek, 3. februarJa 2009 NOGOMET / PROMOCIJSKA LIGA - Pozitivni nedeljski krog Vesna ujela pravi ritem Pri Juventini zadovoljni s točko, a ne z ostalimi izidi Kriška Vesna je očitno ujela pravi ritem. »Plavi« so še drugič zapored zmagali. Tokrat je v Križu padel solidni Sta-ranzano. »Končna zmaga bi lahko bila še višja, saj smo imeli vsaj deset čistih priložnosti za gol. Uspešni pa smo bili le dvakrat,« je dejal predsednik kriškega društva Robert Vidoni, ki je sicer zelo pozitivno ocenil nastop varovancev trenerja Roberta Veneziana. »Premagali smo še Staranza-no in se tako še nekoliko oddaljili od spodnjega dela lestvice. V nedeljo nas čaka gostovanje v Pertegadi, kjer bomo znova ciljali na vse tri točke. Le tako bomo namreč lahko igrali nekoliko bolj sproščeno,« meni Vidoni, ki je pohvalil nastop Martina Chebra. »Že nekaj krogov igra zelo dobro. Tudi v nedeljo je bil zelo učinkovit. Zelo dobro je igrala tudi obrambna vrsta. Le v napadu bi morali biti bolj natančni. Gole dosegamo z veliko težavo.« V Juventininem taboru so zadovoljni s točko proti Ponziani. »Tržaška gostovanja so vedno nevarna in težka,« je uvodoma dejal športni vodja Gino Vinti. »Ponziana je odlična ekipa in mi smo se predvsem v prvem polčasu enakovredno borili ter imeli kar nekaj lepih priložnosti za gol,« je ocenil Vinti, ki je tudi tokrat pohvalil nastop napadalca Manuela Pe-teanija. »Novi trener Giovanni Tomizza je bil po tekmi zadovoljen, čeprav je imel težave z odsotnostmi. Zadnji trenutek sta v nedeljo zaradi bolezni zmanjkala Pan-tuso in Masotti. Žal so ostali tekmeci, ki se borijo za obstanek, zmagali. V prihodnjih krogih moramo tako nujno zbrati nove točke, drugače nam bo trda predla.« Švedov ne bo v Križu, trenirali bodo v Vižovljah Italijanska selekcija do 21. leta starosti, pod taktirko Pierluigija Casiraghi-ja, bo v ponedeljek (ob 15. uri), v torek in v sredo trenirala na travnati površini v športnem centru Zarje v Bazovici. Švedska selekcija U21 pa bo iste dni vadila v športnem centru v Vižovljah. Švedi bi sprva namreč morali trenirati pri Vesni v Križu. JUTRI V 2. AL Breg, Primorje in (mogoče) Zarja Gaja Jutri naj bi v prvenstvu 2. amaterske lige igrali tri zaostala srečanja. Pogojnik velja predvsem za Zarjo Gajo, ki bi morala v Trebčah (na igrišču Primorca) ob 15. uri gostiti Fiumicello. Trebensko igrišče je bilo do včeraj popoldne še zasneženo, tako da bodo šele danes opoldne odločili kaj in kako. Brežani bodo jutri v Žavljah - v Dolini imajo težave z razsvetljavo - gostili predzadnjeuvrščeno Rudo. Tekma v Ža-vljah se bo začela ob 20.30. Primorje pa bo ob 20.30 gostoval pri Romani v Tržiču (Ul. Boito). V četrtek bo zaostalo tekmo igrala še Mladost (3. AL). Pri Svetem Sergiju v Trstu (20.30) bo igrala proti ekipi CGS. Juventinin zvezni igralec Jovica Pejakovič iz Nove Gorice KROMA DEŽELNI FIGC Burelli potrjen za predsednika z veliko večino Dosedanji predsednik deželne nogometne zveze FIGC Renzo Burelli je bil z 183 glasovi potrjen še za štiriletni mandat. Na nedeljskem volilnem občnem zboru v kraju Rauscedu v Furla-niji je 65-letni podjetnik iz Faga-gne premagal tržaškega konkurenta Spartaca Venturo (sicer predsednika San Giovannija), ki je prejel 83 glasov. V Burellijevo ekipo so bili izvoljeni še odborniki Gianni Toffoletto, Luciano Quo-co, Ermes Canciani, Gennaro Falanga, Dionisio Zorat in Giancar-lo Caliman. 1. AMATERSKA LIGA - Kljub točki v Gradežu Primorec v nevarnih vodah, Sovodenjci bližji zgornjemu delu Sovodenjski nogometaš Daniel Skarabot (levo) KROMA Sovodenjcem je uspelo premagati solidno Sistiano in se tako približati zgornjemu delu lestvice. »Od play-of-fa nas ločita le dve točki. Naša prva skrb pa je, da se čimprej še nekoliko oddaljimo od spodnjega dela lestvice,« je priznal športni vodja sovodenjske-ga društva Robert Uršič. »V prvem polčasu nismo igrali dobro in pobudo so imeli gostje. Po prvi resni akciji pa nam je uspelo povesti. Gol je dosegel Delise po lepi podajo Skarabota.« Isti igralec je podal tudi pri odločilnem golu Bernardisa (lep zadetek z glavo). Medtem so gostje izenačili po napaki sovodenjske obrambe. Calligaris pa je zgrešil tudi enajstmetrovko. Uršič je pozitivno ocenil nastop Sistiane: »So mlada in zelo borbena ekipa. V prvem polčasu so nas večkrat spravili v velike težave.« Sovodenjci bodo v prihodnjem krogu že v soboto igrali v go-steh proti San Lorenzu. S pomembno točko se je iz Gra-deža vrnil Primorec. Položaj na lestvici pa je vse prej kot rožnat. »Kljub okr- njeni postavi smo v Gradežu iztrgali točko,« je dejal predsednik Darko Kralj. »Tekma je bila vse prej kot do-padljiva. Gradese je v prvem polčasu zgrešil tudi enajstmetrovko. Ubranil jo je vratar Trevisan, ki jo je tudi povzročil. V drugem delu smo igrali dobro predvsem v obrambi. Položaj na lestvici ni dober. Odslej moramo biti bolj učinkoviti,« meni Kralj. Primorec bo v soboto v Trebčah igral proti Co-stalungi. 7 izključitev pri prose-škem Primorju. Ekipa proseškega društva je na lestvici izključitev prehitela Primorec, Vesno in Zarjo Gajo, ki imajo v »aktivi« 6 izključitev (po podatkih Bruna Rupla). Pri doberdobski Mladosti pa v letošnji sezoni še niso videli rdečega kartona. V 2. AL Primorju ne gre, Breg ne pozna zastojev Po sobotnem porazu Zarje Gaje proti Zaulam (2:0) so v nedeljo ostali praznih rok tudi nogometaši Primor-ja, ki so s tesnim 1:0 izgubili proti solidni Esperii. »Tudi tokrat smo ustvarili celo vrsto lepih priložnosti, ki pa jih nismo izkoristili. Zadeli smo prečko in nato je Makivič z glavo streljal naravnost v vratarja. Že nekaj časa so nasprotnikova vrata kot začarana,« je komentiral zvezni igralec Alen Sardoč. Kot prerojeni pa so Bregovi nogometaši, ki so tokrat z visokim 4:0 odpravili Fiumicello. »Povedli smo že v uvodnih minutah in pred koncem polčasa je bilo 2:0. Igrali smo zelo dobro. Zelo malo smo grešili. V drugem polčasu smo še potrdili našo premoč,« je ocenil spremljevalec Marko Ota, ki je pohvalil nastop Christiana Gustinija. 3. AL: Mladost KO Doberdobska Mladost, ki je nastopila v okrnjeni postavi, se je v prvem polčasu enakovredno borila proti solidnemu Terzu, ki je oba zadetka dosegel v drugem polčasu. Mladost je sicer imela nekaj dobrih priložnosti za izenačenje, ki pa jih niso izkoristili. Trener Fabio Sambo je bil kljub porazu zadovoljen, čeprav meni, da napadalci še vedno zgrešijo preveč enostavnih priložnosti. V 2. AMATERSKI LIGI Breg v zgornjem delu lestvice Tretjo zaporedno zmago in peti zaporedni pozitivni izid je dosegel Breg, ki se je s tem približal zgornjemu delu lestvice in mestom, ki vodijo v končnico prvenstva. Varovanci trenerja Da-vorja Vituliča so tokrat visoko premagali solidni Fiumicello. Do gola je poleg Pernoria in Isaie znova prišel Giu-liano Cermelj, ki je doslej zadel na vseh tekmah. Po pravici rečeno mu ni uspelo zatresti nasprotnikove mreže na tekmi deželnega pokala proti Romani, ko je Breg zmagal s 3:0 in se uvrstil v polfinale. Breg bo jutri imel priložnost, da se s tremi novimi točkami v zaostali tekmi proti Rudi uvrsti na četrto mesto. © Promocijska liga IZIDI 18. KROGA Vesna - Staranzano 2:1; Ponziana - Juventina 0:0; Lignano -Santamaria 1:0; Lignano - Kras 2:1; Virtus Corno - Pertegada 2:2; Centro Sedia -Cervignano 1:0; Pro Gorizia - Sangiorgina 2:2; Capriva - Trieste 1:4. Kras 18 14 3 1 35:9 45 Virtus Corno 17 9 6 2 25:14 33 Cervignano 18 9 5 4 28:15 32 Lignano 17 9 5 3 26:16 32 Trieste 18 8 3 7 31:23 27 Pro Gorizia 18 7 5 6 25:22 26 Vesna 18 6 8 4 18:18 26 Sangiorgina 18 7 4 7 21:18 25 Ponziana 18 5 9 4 20:21 24 Pertegada 17 5 7 5 20:19 22 Juventina 18 4 7 7 13:18 19 Centro Sedia 18 5 4 9 16:23 19 Mariano 18 4 7 7 13:22 19 Staranzano 17 5 3 9 16:24 18 Santamaria 18 2 4 12 15:34 10 Capriva 18 2 2 14 10:36 8 PRIHODNJI KROG Sangiorgina - Juventina; Pertegada - Vesna; Kras - Virtus Corno. 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 18. KROGA Isonzo - Medea 3:1; Pro Ramans - Pieris 2:2; Gradese - Primorec 0:0; Villesse - Ronchi 3:0; Domio - San Giovanni 1:2; Costalunga - San Lorenzo 1:2; Sovodnje -Sistiana 2:1; San Canzian - Turriaco 2:1. Villesse 18 10 7 1 28:9 37 Pro Romans 18 7 7 4 28:21 28 Ronchi 18 6 9 3 27:22 27 San Gioavnni 18 7 6 5 26:23 27 Costalunga 18 7 5 6 27:21 26 Sovodnje 18 6 7 5 23:24 25 Medea 18 7 4 7 25:28 25 Turriaco 18 6 6 6 27:25 24 San Lorenzo 18 6 6 6 20:21 24 Isonzo 18 5 8 5 20:20 23 Domio 18 5 8 5 25:26 23 Gradese 18 5 7 6 27:26 22 San Canzian 18 6 3 9 24:35 21 Primorec 18 4 7 7 21:25 19 Sistiana 18 3 8 7 19:26 17 Pieris 18 1 8 9 13:28 11 PRIHODNJI KROG Primorec - Costalunga; San Lorenzo - Sovodnje. ©PRVIČ IN TRETJIČ Kras simbolični »flop«, Primorje ... Po 17 pozitivnih nastopih in 7 zaporednih zmagah je moral repenski Kras Koimpex prvič letos priznati nasprotnikovo premoč. Kljub porazu so »rdeči« obdržali prednost 12 točk na lestvici pred drugouvrščenim Virtusom iz Ro-žaca (igrali so neodločeno 2:2 proti Per-tegadi), ki bo v nedeljo gostoval v Rep-nu. Če krasovce nedeljski poraz ne skrbi-posebno, tega ne morejo reci pri pro-seškem Primorju (2. AL), ki je še tretji zapored izgubil. Položaj na lestvici je sedaj kritičen. Na jutrišnji zaostali tekmi proti Romani morajo Bidussijevi fantje absolutno odnesti domov točke. Postave in izidi Ponziana - Juventina 0:0 JUVENTINA: Furios, lansig, Morsut, Re, Negro, Pejakovič, Giannotta (Candussio), Zanuttig, Peteani, Gerometta, Stabile, trener Tomizza. Vesna - Staranzano 2:1 (1:0) STRELCA: v 12. Leone iz 11-m; 74. Donato. VESNA: E. Carli, Bertocchi, Donato (Giorgi), Žiberna, Degrassi, Spadaro, Cheber, Debernardi, Di Donato (P.Carli), Leone, Ronci (Lojacono), trener Veneziano. Gradese - Primorec 0:0 PRIMOREC: Trevisan, Emili, Palmisano, Cadel, Santoro, Boccuccia (Franceschinis), Di Gregorio, Meola, Moscolin, Mercandel, Laghezza, trener Sciarrone. Sovodnje - Sistiana 2:1 (1:1) STRELCA: 30. Delise; 73. Bernardis SOVODNJE: Burino, Pacor, Tomšič (E. Kogoj), Colapinto, Feri, Simone, Delise (D. Ferletič), Calligaris, Skarabot, Reščič, Bregant (Bernardis), trener Sari. Breg - Fiumicello 4:0 (2:0) STRELCI: v 1. Isaia, 45., 70. Pernorio, 73. Cermelj. BREG: Barbato, Gustini, Degrassi, Apollonio, Gargiuolo, Medda, German (Coppola), Gellini (Zidarich), Isaia, Pernorio (Poljšak), Cermelj, trener Vitulič. Esperia - Primorje Interland 1:0 (0:0) PRIMORJE: Busan, Ferro, Cheber, Mihic (Kapun), Merlak, Aljoša Čok, Fratnik, Pipan, Pauletič, Makivič, Siccardi, trener Bidussi. IZKLJUČEN: Aljoša Čok (v 72.). Mladost - Terzo 0:2 (0:0) MLADOST: Devetak, Kobal, Radetič, Contin, Zorzin E., Zorzin C., Gobbo, Bressan (Buzin), Gagliano, Vitturelli, D'Onorio De Meo (Bensa), trener Sambo. NAŠI STRELCI - 10 golov: Kneževič (Kras); 9: Pernorio (Breg); 8: Venturini (Vesna); Reščič (Sovodnje), 7: Orlando (Kras Koimpex), Moscolin (Primorec), Cermelj (Breg), Bernobi (Zarja Gaja). 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 18. KROGA Audax - Poggio 4:4; Aurisina - Montebello 1:1; Mladost - Terzo 0:2; Muglia - Cgs 2:1; Pro Farra - Aiello 0:2; S.Andrea -Union 3:0; Sagrado - Mossa 0:1; Strassoldo -Campanelle 1:0. Muglia 18 16 0 2 46:9 48 Aiello 18 13 3 2 50:16 42 Terzo 18 12 3 3 27:8 39 S.Andrea 18 11 3 4 45:23 36 Sagrado 18 11 3 4 30:18 36 Mossa 18 11 3 4 26:16 36 Cgs 17 10 2 5 41:29 32 Poggio 18 6 4 8 36:39 22 Mladost 17 6 4 7 21:22 22 Montebello 18 4 5 9 21:32 17 Audax 18 4 4 10 23:41 16 Campanelle 18 5 0 13 18:36 15 Pro Farra 18 4 1 13 15:29 13 Aurisina 18 3 4 11 16:40 13 Strassoldo 18 2 4 12 19:44 10 Union 18 3 1 14 15:47 10 PRIHODNJI KROG Aiello - Mladost 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 18. KROGA Breg - Fiumicello 4:0; Esperia - Primorje 1:0; Fogliano - Torre 3:2; Opicina -Castions 1:0; Pšorpetto - Villa 0:0; Romana -Chiarbola 1:3; Ruda - Begliano 3:1; Zarja Gaja - Zaule 0:2. Fogliano Zaule Porpetto Opicina Esperia Breg Zarja Gaja Fiumicello Castions Chiarbola Primorje Romana Villa Begliano Ruda Torre 18 13 3 17 10 3 17 9 5 18 8 6 18 9 3 17 8 5 17 6 6 17 6 6 18 4 11 18 6 5 17 3 8 17 4 5 18 3 6 18 3 6 17 3 4 18 3 2 2 48:27 42 4 39:23 33 3 31:19 32 4 35:21 30 6 26:24 30 4 27:17 29 5 23:20 24 5 33:34 24 3 20:17 23 7 21:26 23 6 24:25 17 8 19:28 17 9 22:33 15 9 21:32 15 10 19:41 13 13 17:38 11 PRIHODNJI KROG Primorje - Ruda; Torre -Breg; Villa - Zarja Gaja. / ŠPORT Torek, 3. februarja 2009 21 SMUČARJI - Deželne tekme Najhitrejši smučarji, dekleta zadovoljila le pri najmlajših Na Žlebeh Matej Škerk in Stojan Sosič na stopničkah - Najmlajši na Trofeji Biberon Mladinci združene ekipe Ski pool Gadi in masterji naših klubov so v nedeljo tekmovali na deželnem veleslalomu (FISI) na Žlebeh. Najhitrejši med je bil tokrat devinovec Mattia Rožič (57.15), ki je bil četrti, na peto mesto se je uvrstil Danijel Simonet-tig (Devin, 57.39), sedmi pa je bil Bernard Purich (Mladina, 58.50). Tekmovalec Devina Matej Škerk (58.58) je bil osmi, med mlajšimi mladinci pa je bil tretji. Od absolutnega zmagovalca Stefana Andreassicha je zaostal približno pet sekund (53.88). Aleksander Cossutta (Mladina) pa je odstopil. Med mladinkami je nastopila le devinovka Nina Von Egitz, ki je bila peta med mlajšimi mladinkami. Med veterani je bil najboljši Stojan Sosič (Mladina), ki je bil v kategoriji C7 tretji. Ostali izidi: A3: 9. Franco Parmesan (Devin); A4: 10. Claudio Skerk; C6: 6. Roberto Greco (Devin). NARAŠČAJNIKI - Naraščajniki združene ekipe Ski Pool Gadi so tekmovali v nedeljo na Piancavallu. V veleslalomu je bil najhitrejši Albert Kerpan (Mladina), ki je bil 12. s časom 1:04.55 (peti med letniki 1995). Devinovec Štefan Žužek je bil 14. (1:04.91).0d zmagovalca Marca Kan-dutscha sta zaostala približno pet sekund. Med naraščajnici je bila Ales-sia Fantini 24. (1:08.62), Ingrid Peric pa 34. (1:15.19). Zmagala je Giulia Fior (Cimenti, 1:02.37). NAJMLAJŠI - Sci Club 70 je v nedeljo na progi Cimacuta v kraju For-ni di Sopra priredil 25. izvedbo Pokala Biberon, ki se ga je udeležilo nad 300 najmlajših tekmovalcev letnikov 1999, 2000, 2001 in 2002 in kjer so sodelovali tudi nekateri tekmovalci zamejskih smučarskih klubov in klubov iz Slovenije poleg seveda vseh deželnih društev. Med letniki 2001 sta se najbolje uvrstili in bili tudi nagrajeni Petra Udovič (Devin) z zelo dobrim 8. mestom in Nika Purič (Mladina) z 10. mestom (nagradili so prvih deset uvrščenih). Pokal in priložnostni plišasto živalico pa je prejeli tudi tekmovalci iz Slovenije. Ostali izidi: cicbanke (1999): 24. Lorenza Jež (Bredina); cicibani (1999): 12. Jan Ostolidi, 20. Carlo Francesco Rossi, 27. Igor Gregori (vsi Brdina), 34. Sebastjan Cettul, 35. Rudi Škerk (oba Devin), 40. Matej Kalc (Brdina); baby sprint ženske (2000): 12. Andrea Craievich (Devin); baby sprint moški: 23. Enrico Rožič, 30. Nicolas Starc, 33. Mattia Costantin (vsi Devin), 38. Albert Zudek (Brdina), 39. Samuel Purič (Devin); baby sprint ženske (2001): 8. Petra Udovič (Devin), 10. Nika Purič (Mladina), 16. Giorgia Si-nigoi (Devin); baby sprint moški: 22. Marco Vidali, 30. Jaša Cingerla (oba Brdina), 31. David Terčon (Devin). LUSSARISSIMO - V soboto so na Trbižu priredili tradicionalni nočni veleslalom Lussarissimo. Proga je merila približno 2 kilometra. Med masterji A3 je bil Franco Parmesan 3., Roberto Paulina (oba Devin) pa 5. v kategoriji A2. A-jl ^SBT i M 1- EST*r^BS ' a \ SI * * ... m 4 i Zgoraj: tretje mesto Mateja Škerka (Devin, tretji z desne) med mlajšimi mladinci; spodaj: najmlajši SK Devin na Trofeji Biberon HOKEJ NA ROLERJIH Edera zimski prvak, ZKB Kwins deli 6. mesto Tržaška Edera je v najvišji A1-ligi v hokeju na rolerjih osvojila naslov zimskega prvaka, potem ko je gladko zmagala tudi na težkem gostovanju v Vicen-zi proti tretji sili prvenstva. Poletovi »konji« so na 6. mestu dohiteli Forli,' ki je bil prost, po neodločene,m 4:45 proti Civi-tavecchii pa ostajajo od 5. mesta še naprej oddaljeni za pet točk. Izidi 11. kroga: Milano 24 Quanta - Asiago 4:8, ZKB Kwins - Civitvecc-hia 4:4, Vicenza - Edera TS 3:6, Ferrara -Torino 5:1, Arezzo - Montebelluna 4:1, Forli' je bil prost. Vrstni red: Edera Belletti TS 28, Asiago Vipers 25, Diavoli Vicenza 24, Pirati Civitavecchia 19, Milano 24 Quanta 18, ZKB Kwins in Libertas Forli' 13, Lions Arezzo 12, Ferrara 7, Montebelluna in Draghi Turin 1. Prihodnji krog (7.2): ZKB Kwins -Milano 24 Quanta (ob 21.00 na Pikelcu. SKOKI V VODO Currijeva spet prva Carciottijeva napreduje Drugi dan mladinskega mednarodnega mitinga Alpe Adria v skokih v vodo v tržaškem bazenu Bianchi je bil med dekleti z 1-metrske deske (letnik 1994) spet v znamenju slovenske tekmovalke društva Trieste Tuffi Ivane Curri, ki je z odličnim nastopom ponovila zmago s sobotnega nastopa s 3-metrske deske. Na 7. mesto se je uvrstila še ena slovenska tekmovalka istega društva, to je Sofia Car-ciotti. Dan prej je bila s 3-metrske deske šesta. Sofia se s tem športom ukvarja šele eno leto, a je že pokazala lep napredek. V trstu so nastopila društva iz Italije, Avstrije in Hrvaške. □ Obvestila ZSŠDI sporoča, da je fotografska razstava ob 50-letnici Slovenskih športnih iger na ogled na Stadionu 1. maja v Trstu. Za informacije tel: 040 51377 po 13. uri. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. MLADINSKI NOGOMET - V raznih prvenstvih Zmagali edinole najmlajši Juventine Visok poraz deželnih naraščajnikov Pomladi - Juventina je premagala ekipo iz Štarancana - Pomlad le neodločeno pri Domju Pomlad - Donatello 0:8 (0:4) POMLAD: Mattiasich, Potleca, Pecar, Purič, Vidoni (Viviani), Rossone (Pkabar), Carli, Hoffer, Kerpan, Kuret, Se-gulin (Cerkvenič). TRENER: Tommasi. Proti tretji sili prvenstva je Pomlad doživela hud poraz. Že po prvem polčasu je semafor kazal 4:0 za nasprotnike, v nadaljevanju pa se je število golov podvojilo. Ekipa Donatello je prikazala do-padljivo igro. Igralci združene ekipe bi najbrž z večjo zagrizenostjo lahko dosegli kaj več. Ostali izidi: Brugnera - Cervigna-no 3:2, Fincantieri - Virtus Corno 1:3, Por-denone - Sanvitese 2:2, San Luigi - Extra 3:2, Valnatisone - Cormor 0:1. Vrstni red: Pordenone, Brugnera 38, Donatello, Corno 35, Sanvitese 31, San Luigi 25, Cormor, Extra 16, Valnatisone, Cervignano 14, Fin-cantieri 7, Pomlad 2. Prihodnji krog: Cormor - Pomlad. POKRAJINSKI NAJMLAJŠI NA TRŽAŠKEM Domio - Pomlad 0:0 POMLAD: Vidoni, Vallon, Sed-mak, Alessio Verni, Simeoni, Porro, Pao-letti, Bonetta, Rebula, Arduini, Daneu (Skupek). IZKLJUČEN: 87. minuti Bonetta. Potek tekme je delno pogojevalo slabo vreme, saj je v prvem delu srečanja močno snežilo. Izid je vsekakor pravičen, saj ekipi nista prikazali prepričljive igre. Večjih priložnosti za gol ni bilo: pred nasprotnikova vrata se je Pomlad približala edinole dvakrat, enkrat v vsakem polčasu. V zadnjih treh minutah je združena ekipa igrala v desetih, saj je sodnik zaradi dveh rumenih kartonov izključil Bo-netto. Ostali izidi: CGS A - CGS B 3:0, Don Bosco - S. Andrea 4:1, Roianese -Esperia 0:3, Sistiana - Opicina 2:2. Vrstni red: Cgs A 30, Opicina 23, Don Bosco 22, Pomlad 20, Domio, Esperia, Cgs B 10, Si-stiana 9, Roianese 7, S. Andrea 3. Prihodnji krog: Pomlad - Don Bosco. NA GORIŠKEM Juventina - Staranzano 2:1 (1:0) STRELCA ZA JUVENTINO: Fedel in Mergim Gashi. JUVENTINA: Nazzaro, Robazza (C. Gashi), Paulin, Furlan, Fedel, Bytyci, Semolič, Zorzut, Markovič, Brisco, M. Gashi. TRENER: Cecotti. Najmlajši Juventine so v nedeljo v Podgori tesno, ampak zasluženo premagali ekipo iz Štarancana, ki zaseda mesta v spodnjem delu lestvice. V prvem polčasu so varovanci trenerja Franca Ce-cottija nekoliko podcenjevali nasprotnika in zgrešili celo serijo dobrih priložnosti za gol. Gostitelji so povedli s Fedelom, ki je bil natančen s prostega strela iz razdalje kakih dvajsetih metrov. V drugem delu je Juventina igrala bolj zbrano in z Najmlajši Pomladi v zadnjih krogih niso blesteli KROMA Mergijem Gashijem dosegla še drugi zadetek. Gostje so častni zadetek dosegli po napaki domače obrambe. Juventina bo jutri igrala zaostalo tekmo Pro Romansu (ob 18.00 v Romansu). Ostali izidi: Gradese - Aris San Polo 1:2, Isonzo - Pro Gorizia 1:0, Lucinico - Cormons 0:9, San Canzian - Ronchi 0:2. Vrstni red: Ronchi 34, Cormons 30, San Canzian 27, Audax 24, Aris San Polo 22, Isonzo 21, Pro Gorizia, Juventina 13, Gradese 9, Staranzano 3, Lucinico 0. Prihodnji krog: Pro Gorizia - Juventina. JUTRI - Zaostala tekma, 18.00 v Romansu: Pro Romans - Juventina. 22 Torek, 3. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / NAŠ POGOVOR - Jure Košir o sebi in slovenskem smučanju »Za vrhunskost potrebna talent in strokovnost S Tombo sta še vedno velika prijatelja - Na SP ima največ možnosti za preboj na vrh Tina Maze Danes se v Val d'Iseru začenja svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, ki se bo zaključilo z moškim slalomom v nedeljo, 15. februarja. Pred prvenstvom smo se pogovorili z legendo slovenskega smučanja, Juretom Koširjem, zmagovalcem treh malih kristalnih globusov. Košir, ki je leta 1994 na zimskih olimpijskih igrah osvojil tudi bronasto kolajno, se bo prvenstva udeležil. Tokrat (seveda) ne kot tekmovalec, ampak v drugačni vlogi. Koliko še sledite smučanju? V bistvu ves čas, saj zaradi službenih zadolžitev še vedno delam v tem okolju. Sem predstavnik Rossi-gnola v Sloveniji in svetovalec tekmovalne službe pri istem podjetju. Delam kot agent Andreja Jermana, Bernarda Vajdiča in Mitje Dragšiča. V tej vlogi bom sodeloval tudi na svetovnem prvenstvu v Franciji. Veliko vlagate tudi v promocijo smučanja: že nekaj let ste glavni organizator tekme legend v Kranjski gori. Tako: gre za sodelovanje z družbo Hit iz Nove Gorice, pri kateri sem ambasador športa. S tekmo želimo promovirati Kranjsko goro kot turistično destinacijo in družbo Hit. Vašo nadvse uspešno kariero ste zaključili takrat, ko je prišlo do velikih sprememb predvsem pri smučeh. Suličaste smuči so zamenjale smuči s poudarjenim stranskim lokom. Je bil preskok težek? Da, precej. Meni je to povzročalo kar nekaj težav. Moral sem vložiti kar nekaj truda, da sem se naučil smučati z novo tehniko. Potrebno je bilo, da sem miselni vzorec, torej to, kar sem delal 20 let, popolnoma spremenil. Šlo je za spremembo celotnega gibanja. Vesel pa sem, da mi je naposled uspelo in to sem dokazal tudi leta 2001, ko sem se uvrstil med tri najboljše slalomiste v svetovnem pokalu. Kaj pa je vnesla menjava smuči v smučanje nasploh? Smučanje je dobilo novo dimenzijo, ne le za tekmovalce, ampak tudi za rekreativce. Z novimi smučmi je smučanje lažje, atraktivnejše in zabavnejše. Po drugi strani tudi bolj nevarno ... Ni nujno. Smučanje ni nevarnejše zaradi novih smuči. Nevarno je, ker tehnike ne obvladamo in jo uporabljamo takrat, ko je na smučišču veliko gneče. Alpsko smučanje pa je pred dnevi pretresla novica o padcu Al-brechta. Kako si to razlagate? Vzrokov je več. Tekmovalci več tvegajo, so močnejši in fizično so bolje pripravljeni kot nekoč. Prav tako proge so pripravljene na drugačen način, saj so sedaj bolj ledene. Materiali smučk so hitrejši, ampak to ni vzrok za take hujše padce. Običajno gre pri padcih za splet nesrečnih okoliščin. Pri Albrechtu pa je šlo izključno za grobo napako in rezultat napake je bil hud padec. Od tekmovališč ste se oddaljili leta 2006. Kaj pogrešate največ od tistega obdobja? Družbo in preživljanje dni na prostem, v naravi. Vaš najhujši nasprotnik je bil Tomba, ki je sedaj stalni gost tekme legend. Kakšen je vajin odnos? Zelo dobra prijatelja sva, slišiva se in se občasno tudi vidiva. Tudi pred zaključkom kariere, ko sva še tekmovala, sva bila v zelo dobrih odnosih. Večkrat sem se priključil njegovemu moštvu in sva skupaj trenirala. To so bili zelo kvalitetni treningi. Kako ocenjujete sedanje stanje slovenskega smučanja? Zelo dobro. Mazejeva je zmagala na Pohorju, Jerman je bil sedmi v Kitzbuhelu, Vajdič pa 5. in 6. v slalo- Spored SP v Val d'Iseru Jure Košir na poslovilni novinarski konferenci novembra leta 2006 Ko ste vi zmagovali, so na zmagovalnem odru stala tudi dekleta. Zakaj so bili takrat uspehi vsekakor boljši od sedanjih? Generacija 70 let velja za eno najbolj nadarjenih slovenskih generacij nasploh. To je tudi generacija, ki je dosegla največ uspehov. Bili smo produkt strokovnega dela, ki je slonelo na zadovoljivih finančnih sredstvih. Kaj se mora v slovenskem smučanju spremeniti, da bomo imeli spet dobitnika malega globusa? Menim, da se to lahko zgodi tudi kmalu, saj imamo veliko talenta. Tudi v Sloveniji pa se lahko ponovi primer družine Kostelič. Pri doseganju vrhunskih rezultatov pa je neza-nemarljivo tudi strokovno delo reprezentance. Mogoče so bili slabši rezultati zadnjih let tudi posledica številnih kadrovskih zamenjav v ekipah. Danes se začenja svetovno prvenstvo v Val d'Iseru. Kdo od slovenskih smučarjev se lahko približa vrhu? Mislim, da ima največ možnosti Tina Maze. Sedaj trenira Tina sama izven reprezentančne ekipe. Ali je to priporočljiv način za doseganje rezultatov? Mislim, da je v njenem primeru to pravilna izbira, saj so letošnji rezultati nedvomno boljši od lanskih, ko je trenirala z ostalimi. Sedaj se slovenski smučarji uveljavljajo predvsem v hitrih di- sciplinah. Ko ste še vi tekmovali, pa ste bili najboljši v slalomu in veleslalomu. Čemu pripisujete ta preskok? Seveda ima veliko zaslug tekmovalec Andrej Jerman, ki je odličen smučar. Konstantno se uvršča med najboljših deset smukačev. To je sicer nekaj neobičajnega za Slovence. Poleg tega je strokovni kader zelo kvaliteten. Pri »azzurrih« pa se uveljavlja več smučarjev. Nove Tombe pa še ni Veliko je dobrih tekmovalcev. Take zvezde kot je Tomba pa pridejo in grejo. Morda pa bodo imeli tudi oni kmalu spet novega Tombo. Koga uvrščate med glavne favorite na SP? Nikogar ne bi izpostavljal. Takega smučarja kot je Bode Miler, ki se je uveljavljal v vseh disciplinah, ni več, saj so smučarji čedalje bolj specializirani. Veronika Sossa Številke SP v Val d'Iseru 60 nastopajočih reprezentanc 350 smučarjev 12 dni tekmovanj 11 tekem 1000 prostovoljcev 1800 predstavnikov medijev 450 milijonov (pričakovanih) televizijskih gledalcev Danes, 3. februarja: 13.00 superveleslalom, ženske jutri, 4. februarja: 11.00 superveleslalom, moški petek, 6. februarja: 11.00/14.00 superkombinacija, ženske sobota, 7. februarja: 11.00 smuk, moški nedelja, 8. februarja: 13.00 smuk, ženske ponedeljek, 9. februarja: 10.00/14.00 superkombinacija, moški sreda, 11. februarja: 11.00 ekipna tekma četrtek, 12. februarja: 10.00/13.30 veleslalom, ženske, (11.00/13.00 veleslalom, kvalifikacije moški) petek, 13. februarja: 10.00/13.30 veleslalom, moški sobota, 14. februarja: 10.00/13.30 slalom, ženske (10.00/13.00 slalom, kvalifikacija, moški) nedelja, 15. februarja: 10.00/13.30 slalom, moški Danes ob 13.00 ženski super-G Svetovno prvenstvo se bo pričelo danes ob 13. uri z ženskim superve-leslalomom. Tekmovali bodo na progi Solaise, ki je smučarke ne poznajo, saj bodo na njej nastopile prvič. Gre za komaj 1.937 dolgo progo s 600 metri višinske razlike in največjim naklonom 52,84 stopinje. Proga je zelo tehnična, kar še zlasti velja za njen zadnji del, za katerega so značilni ostri zavoji in slikovit skok »Bosse des dames«. Med glavnimi favoriti za zmago je prav gotovo 23-letna Italijanka Nadia Fanchini. Še lani je nekaj mesecev mirovala, ker so se zdravniki bali, da ima težave s srcem, letos pa je bila na su-perveleslalomih izjemno konstantna, saj je v štiri nastopih dosegla zmago, tretje, peto in četrto mesto. Precejšnje pričakovanje vlada tudi za nastop Tine Maze, saj bi ji proga lahko ležala. ROKOMET Francozi tretjič osvojili svetovni naslov Francoska moška rokometna reprezentanca je na 21. svetovnem prvenstvu na Hrvaškem v velikem finalu premagala Hrvaško in tako po letih 1995 in 2001 tretjič slavili na svetovnih prvenstvih, v svojih vitrinah pa imajo še srebrno kolajno iz leta 1993 ter tri odličja bronastega leska (2005, 2003 in 1997). Galski petelini v zadnjem obdobju prevladujejo na rokometnem prizorišču, po lanskem avgustovskem zmagoslavju na poletnih OI v Pekingu pa so pred 16.000 gledalci osvojili še naslov svetovnih prvakov v Zagrebu. V prestolnici je bilo resda vse pripravljeno na veliko praznovanje domačih rokometašev, a izbranci francoskega stratega Clauda One-ste se niso ustrašili peklenskega vzdušja. Tretje mesto so osvojili Poljaki. Francija - Hrvaška 24:19 (11:12) FRANCIJA: Karaboue, Omeyer, Fernandez 2, Dinart, Narcisse 6, Karabatic 2, Abalo 2, Abati, Sorhaindo 2, Guigou 10 (7). HRVAŠKA: Losert, Alilovic, Balic 1, Duvnjak 2, Lackovic 4, Kopljar, Vori 2, Go-jun, Horvat, Šprem 3, Metličic 1, T. Val-čic, Čupic 6 (4), Špoljaric. AMERIŠKI NOGOMET - Superbowl v Tampi Zmage so se veselili Pittsburgh Steelersi TAMPA BAY - Ekipa Pittsburgh Steelers je zmagovalka letošnjega 43. finala lige NFL. Pittsburgh je v finalu Super Bowla v Tampi s 27:23 premagal Arizona Cardinals in tako v zlati knjigi nasledil lanske zmagovalce Giantse iz New Yor-ka. Jeklarji so s tem osvojili že rekordni šesti naslov prvaka NFL. Za najkoristnejšega igralca tekme je bil imenovan Santonio Holmes (Pittsburgh). TENIS - Avstralija Nadal znova boljši od Federerja MELBOURNE - Španski teniški igralec Rafael Nadal je zmagovalec letošnjega prvega turnirja za grand slam v Melbournu. Prvi igralec sveta je za šesti grand slam v karieri v finalu po petih nizih s 7:5, 3:6, 7:6 (3), 3:6 in 6:2 premagal nekdanjo številko 1 moškega tenisa, Švicarja Rogerja Federerja. Nadal je v Melbournu zaigral drugi zaporedni dvoboj, ki je trajal pet nizov, potem ko je v polfi-nalu po petih setih premagal rojaka Fernanda Vardasca. Proti Fe-dererju je za zmago potreboval štiri ure in pol, skupaj pa je tako v zadnjih treh dneh na igrišču prebil skoraj deset ur. Nadal in Federer sta si na turnirjih za grand slam nasproti stopila sedmič v karieri, na zadnjih treh srečanjih pa je od lanskega Roland Garrosa zmage slavil Španec. V odločilnem petem nizu je bila prelomna četrta igra, ko je Federer »backhand« poslal v mrežo, Nadal pa je povedel s 3:1. Od tam je šlo za Švicarja le navzdol, bil je samo še bleda podoba nekdanjega šampiona, ki je znal zadržati mirne živce, tudi ko je bilo to najtežje. Italijani odlični GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Na osmem slalomu za svetovni pokal alpskih smučarjev v nemškem Garmisch-Par-tenkirchnu je Italija vpisala dvojno zmago. Manfred Mölgg je ugnal vso konkurenco, na drugo mesto se je zavihtel Giorgio Roc-ca (+0,29), tretji pa je bil Avstrijec Reinfried Herbst (+0,60). Najhitrejši slovenski predstavnik je bil Bernard Vajdič na enajstem mestu z zaostankom 2,20 sekunde. Mitja Valenčič je z zaostankom 2,45 sekunde osvojil končno 15. mesto, Mitja Dragšič pa je bil nekoliko počasnejši in je z zaostankom 2,63 sekunde bil nazadnje 17. Vonnovi superveleslalom GARMISCH-PARTEN-KIRCHEN - Američanka Lindsey Vonn je zmagala na supervelesla-lomu za svetovni pokal v nemškem Garmisch Partenkirchnu (1:22,16) pred Švedinjama Anjo Pärson (+0,39) in Jessico Lindell-Vikarby (+0,72). Tina Maze, edina slovenska predstavnica, je odstopila. S številko 29 je bila dobro na poti in je imela majhne zaostanke na prvih dveh merjenjih, potem pa je prišla prenizko pri enih izmed vratc in jih ni mogla več prepeljati. Štiriindvajsetletna Vonnova, branilka skupne zmage v pokalu, je s prvo superveleslalomsko zmago po dveh letih še povečala vodstvo v skupnem seštevku. Z drugo zmago v dveh dnevih je izenačila ameriški ženski rekord po številu zmag Tamare McKinney (18), obenem pa je Vonnova v letošnji sezoni zmagala še v četrti različni disciplini. Dvakrat je bila najboljša v slalomih, po enkrat pa v su-perkombinaciji, smuku in super-veleslalomu. Do popolnega 'pe-torčka' ji manjka še prvo mesto v veleslalomu. Loeb začel sijajno DUBLIN - Svetovni prvak v reliju Francoz Sebastien Loeb (Citroen) je zmagovalec prve letošnje dirke svetovnega prvenstva na Irskem. Loeb je slavil že 48. zmago na relijih najvišje ravni, uspeh Ci-troena pa je z drugim mestom dopolnil Španec Dani Sordo (+ 1:27,9). Tretji je bil Finec Mikko Hirvonen (Ford, + 2:07,8). Loeb ima tako po prvi od 12 letošnjih preizkušenj svetovnega prvenstva deset točk, Sordo osem, Hirvonen pa šest. Rezanje plač RIM - Združenje odbojkarskih prvoligašev je predlagalo 15% znižanje plač za igralce A1-lige, ki prejemajo več kot 30.000 evrov letne plače in za igralce A2-lige, ki prejemajo več 20.000 evrov. mu. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it / ŠPORT Torek, 3. februarja 2009 55 APrimorski ~ dnevnik GORICA - Vpleten je v sojenje zoper odgovorne za smrti zaradi izpostavljenosti azbestu Marino Visintin odstopil z odborniškega mesta Gherghetta sprejel odbornikovo odločitev in mu izrazil solidarnost odbora - Opozicija: Obračunavanje znotraj večine Marino Visintin je včeraj odstopil z mesta pokrajinskega odbornika za delo. Vzrok je njegova vpletenost v procesa zaradi smrti delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu v tržiški ladjedelnici, zaradi česar so zboleli za mezoteliomom plevre. Visin-tin je izročil odstopno pismo predsedniku Enricu Gherghetti, ki je odstop sprejel, sinoči pa je o zadevi poročal na seji pokrajinskega sveta. Visintin je v pismu poudaril, da se je že od 70. let dalje, ko je bil zaposlen v ladjedelnici Italcantieri, zavzemal za preučitev učinkov azbesta na zdravje delavcev. Tudi po njegovi zaslugi je vodstvo ladjedelnice opravilo nekaj študij, ki so bila na tem področju prava novost. Visintin je poudaril, da je nedolžen, opozoril pa je tudi na nesmisel, da je v enem procesu - tržaškem - Marino Visintin BUMBACA priča, v goriškem pa obtoženec. Izrazil je obžalovanje nad dejstvom, da je imela afera politične posledice, odstopil pa je, da bi preprečil padec pokrajinskega odbora, ki so mu SKP, SIK in DL grozile z odstranitvijo podpore. Gherghetta je v imenu odbora izrazil solidarnost bivšemu odborniku, ki je po splošnem mnenju dobro opravljal svojo funkcijo, poudaril pa je, da si bo vzel nekaj časa za izbiro namestnika. Šu-šlja se, da bo imenovan nekdo, ki ni član pokrajinskega sveta, uradnih potrdil pa ni bilo mogoče dobiti. Začasno bo vsekakor za Visintinov resor odgovoren Gherghetta Po predsednikovem poročilu je bila na vrsti razprava. Svetnik liste Občanov Luciano Migliorini je poudaril, da je Visintin opravil odlično delo, predvsem z organizacijo pokrajinskega urada za delo, ki učin- kovito deluje. »V večini pa vidim eksces "ju-sticializma". Problem bi bilo mogoče upravljati na boljši način in z večjim spoštovanjem,« je povedal Migliorini. Predstavnika NZ Gino Maniacco in FI Marino De Grassi sta izrazila prepričanje, da je do odstopa prišlo zaradi obračunavanja znotraj večine (istega mnenja je tudi združenje ra-dikalcev). O tem naj bi pričalo dejstvo, da je pokrajinski odbor sprejel sklep, po katerem naj bi pokrajina vložila civilno tožbo v procesih o smrtih zaradi azbesta. »To je nevzdržno politično nasprotje,« meni De Grassi, ki je ob robu seje napovedal, da bosta NZ in FI izdelala dokument, v katerem bosta izpostavila vse nedoslednosti in napake levosredinskega odbora in zahtevala odstop Gherghette. Predstavnik Demokratične levice Ennio Pironi, ki je v inter- pelaciji predsedniku zahteval Visintinov odhod, je ocenil, da je odbornikova odločitev znak resnosti. »Take odločitve so potrebne, če nočemo, da nas bo družba imela za "kasto",« je povedal Pironi, v pravilnost Visintinove geste pa je prepričan tudi predstavnik SKP Buttignon. »Ni bilo mogoče spregledati, da je bil položaj odbornika Visintina, ki je v enem procesu priča, v drugem pa obtoženec, prava anomalija,« je komentiral svetnik SIK Alessandro Perrone. »Visintinov odstop ni povzročila kriza v večini,« je še zagotovil opoziciji svetnik DS Gennaro Falanga. Desna sredina je izrazila tudi prepričanje, da je poskus vložitve civilne tožbe s strani pokrajine zgrešena poteza, Gherghetta pa je odgovoril, da je bila temeljna točka njegovega programa. (Ale) DOBERDOB - Sredi februarja čistilna akcija civilne zaščite in gozdarske straže Uredili bodo protipožarne steze Poseg v Doberdobu, Bonetih, Jamljah in na Poljanah - Jutri ob 18.30 srečanje z lastniki zemljišč na sedežu društva Jezero Paolo Vizintin BUMBACA Posamezne zaselke doberdobske občine bodo zaščitili pred nevarnostjo požarov, ki so v poletnih mesecih na Krasu dokaj pogosti. Sredi tekočega meseca bosta namreč deželna civilna zaščita in gozdarska straža v sodelovanju z občino Doberdob izpeljali poseg, s katerim bosta ustvarili protipožarne pasove ob robu Doberdoba, Poljan, Bonetov in Jamelj. »V bistvu gre za čistilno akcijo. Očiščeni bodo približno 50 metrov široki pasovi ob robu vasi. Civilna zaščita in gozdarska straža bosta poskrbeli za odstranitev rastlin, ki so bolj gorljive in bi v slučaju požara lahko ogrožale hiše in občane, ki so v njihovi bližini,« je povedal do-berdobski župan Paolo Vizintin. Čistilna akcija, ki bo opravljena v nekaj tednih, je načrtovana na več območjih, in sicer v južnem predelu Doberdoba, na vzhodnem predelu Doberdoba pri nogometnem igrišču, na severu Poljan pri ulici Levstik, na obmejnem, južnem in zahodnem pasu Jamelj ter na vzhodnem predelu Bo-netov, ki gleda proti Sloveniji. Po Vizintinovih besedah se bo poseg, za katerega je dežela Furlanija-Julij-ska krajina odštela nekaj deset tisoč evrov, začel sredi februarja. Seznam zainteresiranih parcel, ki so v glavnem last zasebnikov, so objavljene na oglasni deski občine Doberdob. Uprava bo na to temo priredila tudi javno srečanje za občane, ki bo potekalo jutri na sedežu kulturnega društva Jezero. Na srečanju, ki se bo začelo ob 18.30 in na katerega so vabljeni vsi zainteresirani, bodo prisotni predstavniki deželne civilne zaščite, gozdarske straže in župan Paolo Vizintin. Občanom bodo podrobno prikazali, kako bo čistilna akcija za ureditev protipožarnih stez potekala. »Ukrep, ki ga bo financirala dežela, se mi zdi pozitiven. Pri nas pride namreč v poletnih mesecih in predvsem v sušnem času dokaj pogosto do požarov. Večkrat se je že zgodilo, da je ogenj ogrožal tudi hiše in prebivalce, zato so protipožarne steze lahko zelo pomembne,« je prepričan doberdobski župan Vizintin. (Ale) GORICA - Veleposlanica iz države Burkina Faso na pokrajini Gradijo vodnjake Pokrajina Gorica od leta 2007 vodi različne projekte decentrirane kooperacije v revnejših državah Projekti decentrirane kooperacije, ki jih goriška pokrajina vodi v državi Burkina Faso, so bili glavna tema srečanja, ki je potekalo prejšnji teden na goriški pokrajini. S predsednikom Enricom Gherghetto, odbornikom Markom Marinči-čem in pokrajinskim svetnikom Silvanom Buttignonom se je sestala veleposlanica vzhodne afriške države Sophie Sow, ki se je zahvalila upraviteljem za pomoč, ki jo goriška pokrajina nudi Burkini Faso in njenemu prebivalstvu že vrsto let. »Ob vsaki vojni se meje naše zemlje spreminjajo. Tudi iz tega razloga smo zelo občutljivi do težav, ki jih imajo revnejše države, ki jim skušamo pomagati s konkretnimi posegi,« je povedal Gherghetta. Od leta 2007 namreč pokrajina vlaga v različne projekte na področju upravljanja vode, med katerimi je na primer izgradnja vodnjakov v državi Burkina Faso. »Vsi živimo na istem planetu. Pokrajina Gorica je razumela, da če del telesa trpi, se to odraža tudi na vse ostale,« je povedala veleposlanica. Veleposlanica na goriški pokrajini GORICA - Jasli Načrt pripravljen Konzulta si ga bo ogledala jutri Silvana Romano BUMBACA Preliminarni načrt za ureditev slovenskih jasli je pripravljen. »Dokončujemo še nekaj malenkosti, v bistvu pa je načrt na-red,« je povedal geometer goriške občine Roberto Peteani, ki spremlja postopek za realizacijo jasli. Jutri si bo njegovo vsebino ogledala slovenska konzulta pri občini, ki se bo sestala s predstavniki tehničnega urada za javna dela, občinsko od-bornico za šolstvo Silvano Romano in slovenskimi občinskimi svetniki. Načrt edinih slovenskih jasli v Gorici, kjer bo prostora za približno 30 otrok, je izdelalo podjetje Giampaolo Cesarini v navezi z arhitekti Eziom Segattijem, Ni-colojem Fornasirjem in Paolom Delpinom. Po srečanju s konzulto bo na vrsti odobritev preliminarnega načrta v občinskem odboru, nato pa bosta s pospeškom izdelana še dokončni in izvršni načrt. »Če bo konzulta odobrila načrt, ga bom že v torek predstavila ostalim članom občinskega odbora. Če bo vse steklo, kot bi moralo, bodo jasli začele delovati v šolskem letu 2010-2011,« je povedala Romanova, ki si je načrt že ogledala. Javno dražbo za dodelitev gradbenih del želi občina razpisati čim prej, saj se jim mudi. Deželni odlok namreč predvideva, da se mora gradnja začeti do 25. maja prihodnjega leta, zaključena pa mora biti pred 25. majem 2010. Podjetje je za dokončni in izvršni načrt, za direkcijo del ter za koordiniranje in varnost pri izvajanju načrta ponudilo kar 51-odstotni popust. Občina je tako prihranila približno 30.000 evrov, ki jih bo lahko vložila v obnovo stavbe. Jasli naj bi z gradbenimi deli vred stale približno 360 tisoč evrov. Dober del stroškov bo krila dežela Furlanija-Julijska krajina. Le-ta je za uresničitev nove ustanove pred dvema letoma dodelila občini Gorica prispevek v znesku 260 tisoč evrov. Za pridobitev preostalega denarja - približno 100 tisoč evrov -, ki bodo služili za ureditev notranjih prostorov poslopja v Svetogorski četrti, se je občina odločila za posojilo. Načrt podjetja Cesarini bo članom konzulte ob 18. uri predstavil inženir gorške občine Mauro Ussai. (Ale) 24 Torek, 3. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Prefektinja sporočila premostitev tehnične ovire Imena in priimki s šumniki na zdravstvenih izkaznicah Podatke bodo davčni upravi posredovale občine - Zadovoljstvo Bandlja (SSO) in Semoliča (SKGZ) NOVA GORICA Arčon poverjen za lokacijo kampusa Slovenska imena in priimki bodo v kratkem pravilno zapisani - s šumniki vred - na zdravstvenih izkaznicah, na izkaznicah z davčno kodo in, seveda, na nadomestnih papirnatih izkaznicah. To je sporočila goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, ki je prejela od deželnega ravnateljstva Agencije za prihodke zagotovilo, da je tehnična ovira končno premoščena. To pomeni, da bo davčna uprava razpolagala s pravilno zapisanimi osebnimi podatki, ki bodo vključevali črke s strešicami, in jih bo uporabljala tako v izvirnem formatu kot v elektronskem zapisu, ki je natisnjen na izkaznici in ga berejo s temu namenjenimi čitalci. Kot navajajo na prefekturi, bodo občine posredovale Agenciji za prihodke pravilno obliko zapisovanja imen in priimkov preko informat-skega sistema INA SAIA. S tem so seznanili vse krajevne uprave na goriškem ozemlju, zato da se čim prej sprožijo ustrezni birokratski postopki, je zapisala prefektinja in dodala, da se je goriška prefektura za to angažirala po pogovorih lani julija, ko so jo manjšinski predstavniki pozvali k monitoriranju in spodbujanju izvajanja zaščitnih norm. V ospredju so seveda bila tudi slovenska imena in priimki. Na sporočilo prefektinje se je odzval predsednik SSO-ja za Goriško, Walter Ban-delj: »To je pomemben korak, za katerega se je prizadevalo več slovenskih organizacij. Pre-fektinji gre naša zahvala in priznanje, saj je ta premik v korist celotne naše narodne skupnosti na Goriškem. Sedaj pričakujemo, da bo čim prej zaključen ves postopek in da bodo slovenska imena in priimki končno tiskani v pravilni obliki.« »Prefektinja se je učinkovito odzvala na našo spodbudo, naj se aktivira za čimprejšno rešitev problema slovenskih črk na osebnih dokumentih. Njeno sporočilo pa potrjuje informacije, ki jih je ravnatelj Agencije za prihodke posredoval senatorki Tamari Blažina na srečanju ob koncu decembra. Ta premik gre v smer čim bolj popolnega spoštovanja pravic Slovencev v Italiji, saj je pravilno zapisovanje imen in priimkov primarna in neodtujljiva pravica,« je včeraj izjavil goriški predsednik SKGZ-ja Livio Semolič in dodal, da naj prefektura na omizju z manjšinskimi predstavniki nadaljuje s preverjanjem in reševanjem ostalih odprtih vprašanj. SOVODNJE - V deželnem svetu o odlagališču na Malnišču Gabrovec: »Za sanacijo je odločno premalo denarja« Na »večni« problem nezakonitega odlagališča na Malnišču je vlado Furlani-je-Julijske krajine pred dnevi opozoril deželni svetnik Demokratske stranke - Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je zahteval, naj pojasni, kako namerava ukrepati, da zajezi škodo tako za okolje kot za zdravje. Na včerajšnji seji deželnega sveta mu je odgovoril odbornik Vanni Lenna, ki je povzel dosedanje dogajanje od decembra 1998 dalje, ko je sovodenjska občinska uprava vprašala deželo, naj opravi sanacijo območja ob reki Vipavi; odtlej je občina še večkrat na to opozorila deželo. Odlagališče si je Gabrovec ogledal pred nekaj meseci, ko ga je v Sovodnje povabila tamkajšnja sekcija SSk. Lenna je med drugim povedal, da je deželna direkcija za okolje že leta 1999 namenila dve milijardi lir za sanacijo odlagališča, ki pa zaradi napake pri imenovanju koristnika prispevka nista bili dodeljeni. Napaka je bila odpravljena leto kasneje, je povedal in dodal, da pa je sovodenjska občina izročila dokumentacijo o karakterizaciji območja leta 2001. Odtlej je občina še nekajkrat opozorila deželo na nevarnost za okolje in zdravje, leta 2005 pa je deželna direkcija sporočila goriški prefekturi, da trenutno nima denarja za sanacijo onesnaženih območij. Julija 2007 je občina So-vodnje vprašala prispevek za karakteri-zacijo območja v znesku 499.920 evrov ki je bil z deželnim sklepom odobren novembra 2007 in - po navajanju Lenne -dodeljen sovodenjski občini ob koncu leta 2008. Odbornik je dodal, da je občina pripravila načrt karakterizacije, ki ga mora sedaj izvesti, opraviti pa mora tudi ostale posege za zavarovanje območja. V svoji repliki je Gabrovec dejal, da ga odgovor ne zadovolji, saj deželna -,. v l : V ^ , v W - ■ ■ ' ■ ■ ■J : : « - v rv ■ . -¡Tj 1 »i j -.. ■ ■■V;- ■ "J . ' --L fl» i/ Odlagališče na Malnišču pri Sovodnjah BUMBACA uprava preprosto potrjuje dejstvo, da je denarja za saniranje odlagališča premalo. »Za poseg, ki je bil pred osmimi leti ocenjen preko dveh milijonov evrov, je dežela zaenkrat (in šele pred kratkim) namenila manj kot 500 tisoč evrov. Odlagališče je zapuščeno, izpostavljeno vetrovom in pronicanju strupenih snovi v podzemlje in v Vipavo, ni zavarovano, zaradi česar predstavlja tudi nevarnost za otroke. Na- kazana vsota torej ne krije stroška, ki ga tako občina Sovodnje kot tudi goriška pokrajina Gorica ne moreta dopolniti z denarjem iz lastne blagajne. Zanimivo je, da je bilo odlagališče na Malnišču že leta 1999 vključeno v seznam nujnih in torej za deželo prioritetnih posegov,« je pripomnil Gabrovec in napovedal, da se bo o nadaljnjih korakih dogovarjal s sovodenjsko občino in goriško pokrajino. Matej Arčon BUMBACA Novogoriški župan in poslanec v državnem zboru Mirko Brulc je včeraj predstavil novega poklicnega podžupana Mateja Arčo-na. Arčonu vloga podžupana ni tuja, saj jo je opravljal že med letoma 2004 in 2006. Poleg tega mu v mestnem svetu teče že tretji mandat svetnika, je pa tudi državni svetnik, tako da mu pomanjkanja političnih izkušenj ne gre očitati. Po Brulčevih besedah, naj bi bila ena prvih Arčonovih nalog dogovor z novogori-ško univerzo o možni lokaciji za univerzitetni kampus. Sicer pa je župan prepričan, da bo Arčon izpolnjeval zahteve glede vodenja določenih nalog, saj sta že sodelovala. Brulc, ki od izvolitve v državni zbor župansko funkcijo opravlja nepoklicno, se je prav zaradi velikih obveznosti v parlamentu odločil povečati število podžupanov, kar mu zakon omogoča. S 1. decembrom je bila za poklicno podžupanjo imenovana že njegova strankarska kolegica Darinka Kozinc, Arčon pa je drugi poklicni, sicer pa tretji podžupan, saj to vlogo, nepoklicno, opravlja tudi Vojko Fon iz SDS. Kot je včeraj pojasnil Arčon, se je za prevzem funkcije odločil šele potem, ko je bil glede partnerstva za razvoj dosežen dovolj širok konsenz pri treh temeljnih točkah: »Gre za vprašanja s področja okolja in prostora, kjer naj bi do leta 2010 sprejeli občinski podrobni prostorski načrt, za pridobitev 70 neprofitnih stanovanj v letih 2009 in 2010 in za to, da najdemo pravo lokacijo za univerzitetni kampus.« Povedal je še, da namerava to funkcijo opravljati kakovostno, zato se je tudi odpovedal službi svetovalca poslanske skupine in vodji odbora LDS za Severno Primorsko, v kateri je bil dvanajst let. Arčon bo angažiran tudi pri vseh tekočih občinskih poslih na področju infrastrukture, med prioritetami pa je omenil tudi pridobitev čim več državnih sredstev za novogoriško občino. (nn) ŠTMAVER - Začelo se je večdnevno praznovanje vaškega zavetnika sv. Valentina Oživljajo prijateljstvo s Solkanci Na sobotnem večeru v ospredju nekoč cvetoče solkansko mizarstvo - Po zaslugi ogrevanega šotora bo praznovanje letos prava zimska »šagra« Za uvod v tradicionalno praznovanje sv. Valentina, zavetnika Štmavra, so tamkajšnji kulturni delavci pripravili letos prisrčen kulturni večer s petjem in razstavo starega mizarskega orodja. Sobotni večer so Štmaverci sooblikovali s Solkanci, ki so bili daleč naokrog poznani kot odlični mizarji. Pozdraviti gre vsekakor trdno željo po vzpostavljanju stikov med sosednjima krajema, ki so jima zgodovinske okoliščine veliko let pretrgale prej zelo tesne vezi. V prireditev, ki je bila posvečena prijateljstvu s Solkanci, je s slovensko pesmijo uvedel domači moški pevski zbor Štmaver, ki uspešno deluje pod vodstvom Nadje Kovic. Omeniti velja, da se bo zbor letos srečal z Abrahamom in vključuje tako pevce-ustanovitelje kot tudi njihove sinove in vnuke. Po pevskem pozdravu je dobrodošlico prisotnim, posebno še številnim Solkancem, izrekel predsednik društva Sa- Občinstvo in štmavrski pevci med sobotnim večerom BUMBACA botin Valentin Devinar, ki je obenem tudi napovedal, kako bo ob koncu tedna potekalo praznovanjax sv.Valentina. Novost letošnjega praznika bo velik in ogrevan šotor, ki ga bodo postavili na dvorišču društvenega sedeža. Tako bo praznik, ki je bil doslej odvisen od vremenskih razmer, postal prava zimska vaška »šagra« z glasbo v živo in dobro založenimi kioski. Nekoč cvetoče mizarstvo v Solkanu so predstavili predsednik solkanskega turističnega društva Branko Belingar, poznavalec domačih zadev Joško Markič ter zbiratelj starega mizarskega orodja in drugih predmetov Zdravko Gruden. Iz njihove kratke predstavitve izhaja, da se je mizarstvo v »tisočletnem« Solkanu razvilo predvsem na podlagi treh ključnih postavk: zaradi bližine Trnovskega gozda, ki je nudil potrebno surovino, zaradi Soče, ki je s svojim tokom dajala energijo za pogon mizarskih strojev, in zaradi bližine Gorice, ki je s svojim trgovskim utripom skrbela za trženje solkanskih mizarskih izdelkov. Vsi trije pa so obžalovali, da je tehnološki napredek povsem izničil obrtniški pristop do izdelovanja pohištva in drugih lesenih izdelkov. Od več desetin delavnic sta v Solkanu namreč ostala le dva mizarja. Z zanimanjem so si ljudje v nadaljevanju večera ogledali film Mirana Bruma- ta o Zadnjem solkanskem mizarju Štefanu Bensi, ki še vedno vztraja s svojim obličem in drugimi pripomočki obrtniške delavnice. Ob tem gre navesti, da je bil Štefanov ded Valentin doma iz Štmavra in se je v Solkan preselil še pred prvo svetovno vojno. Po izmenjavi priložnostnih darov je na prizorišče stopil solkanski mešani pevski zbor Slavec, ki nastopa pod vodstvom dirigenta Mirana Rustje, in zapel niz pesmi iz slovenske zakladnice. Prireditev je sklenilo odprtje razstave mizarskega orodja, ki jo je pripravil Zdravko Gruden. Na razstavnih mizah in policah se je nabralo na desetine obličev, žag, vrtalnikov, lesenih primežev in drugih vrst orodja, ki bi mu brez pomoči kakega starega mojstra s težavo dali ime in z gotovostjo rekli, čemu je služilo. Razstava je vredna pozornosti in bo na ogled med praznovanjem ob konec tedna. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 3. februarja 2009 25 GRGARSKE RAVNE - Množična udeležba na okrogli mizi o škodi zaradi divjadi ■^f •• vt vt v • Divji prasia ogrožajo preživetje kmetov Brulc zahteva spremembo zakonodaje - Škoda ogromna, treba bo povečati odstrel REBERNICE Bo DARS odkupil dolgove? Družba za avtoceste v Republike Slovenije (DARS) je ajdovsko obrtno-podjetniško zbornico obvestila o možnostih za rešitev problema poplačila podizvajalcev podjetij Vidoni in Oberosler pri gradnji avtocestnega odseka Razdrto-Vipava. DARS ne izključuje možnosti odkupa dolgov podizvajalcev ali asignacije. DARS naj bi možnost odkupa dolgov uveljavljal tudi v pogajanjih z izvajalcem, ki naj bi potekala ta teden. DARS v dopisu zbornici sicer ni navedel nobenih konkretnih postopkov in rokov za njihovo izvedbo. DARS nekaj več upanja daje tistim podjetjem, ki so registrirana kot podizvajalci in imajo pisno soglasje naročnika. Taka podjetja bi namreč lahko uveljavljala plačilo svojih terjatev iz naslova garancije glavnega izvajalca. Toda med 28 podjetji, ki so se za pomoč obrnila na ajdovsko zbornico, je le eno podjetje, ki ima skladno s pogodbo status nominira-nega izvajalca. Zbornica je zato DARS-u včeraj poslala dopis, v katerem ga prosi za dodatna pojasnila. V ajdovski območni zbornici so sicer izrazili zadovoljstvo, da prvi mož DARS-a Tomislav Nemec, kot je zatrdil, ne bo podpisal aneksa k pogodbi za gradnjo predorov na odseku hitre ceste Razdrto-Vipava s podjetji Vi-doni in Oberosler, dokler družbi ne bosta poravnali svojih obveznosti do vipavskih podjetnikov. »To daje nekaj več upanja, da bodo obrtniki in podjetniki za svoje delo vendarle dobili plačilo,« pravijo pri območni zbornici. Kot je znano, družbi Vidoni in Oberosler ter njuno skupno podjetje, ki so gradili predora Barnica in Tabor na hitri cesti prek Rebernic, obrtnikom in podjetnikom iz zgornje Vipavske doline dolgujejo približno pol milijona evrov pred meseci zapadlih terjatev. Upniki so se zato že odločili za izvršbe. V ajdovski obrtno-podjetniški zbornici, kamor so se upniki obrnili po pomoč, ocenjujejo, da bi se dolgovi lahko povzpeli tudi do dveh milijonov evrov. (Sta) V zeliščnem centru v Grgarskih Ravnah je včeraj potekala okrogla miza na temo škode po divjadi in zvereh, ki sta jo pripravila novogoriška območna enota Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica. Da gre za perečo problematiko, je bilo jasno že po množični udeležbi, saj je bilo v dvorani komaj dovolj prostora za vse udeležence, med katerimi so prevladovali kmetje s Trnovsko-banj-ške planote. »Naš interes je živeti v sožitju z divjadjo, kar ne pomeni, da nam ta leze v stanovanja in ogroža preživetje kmetov. Zato upam, da bo okrogla miza dala neke smernice, s pomočjo katerih bo morda prišlo do ustrezne spremembe zakonodaje,« je uvodoma povedal poslanec v državnem zboru in novo-goriški župan Mirko Brulc. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj pa je pripomnil, da je v novem letu to že tretja okrogla mizo na to temo, ki se je udeležuje. Razprava, v kateri so sodelovali tudi predstavniki lovske zveze Slovenije, zavoda za gozdove, inšpektorata za kmetijstvo, ribištvo in lovstvo, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter okoljskega ministrstva in okoliških krajevnih skupnosti, se je osredotočila na problematiko divjega prašiča, ki je najbolj pereča, saj populacija od leta 2000 doživlja pravo ekspanzijo. Po podatkih predstavnika lovske zveze je območje Trnovske in Banjške planote z bližnjo okolico najpogosteje poseljeno z divjimi prašiči v Sloveniji, plačana škoda s tega naslova na tem območju v letu 2008 pa je znašala skoraj 59 tisoč evrov. Pojasnil je, da so se škode povečale na celotnem območju od Bovca do morja, kot razlog za to pa je navedel slab obrod kostanja, žira in ostalih gozdnih sadežev v minulem letu, zaradi česar so divji prašiči poiskali hrano drugje. Povedal je tudi, da naj bi po načrtih v letu 2008 odstrelili 720 divjih prašičev, a so jih dejansko 1.057, saj je osnovni plan mogoče presegati. »Glede na stanje bo letos verjetno nujen večji odstrel,« je zaključil. Nekdanji župan občine Kanal ob Soči, Zoran Madon, ki kmetuje na planoti, je izrazil prepričanje, da lovci in ostali z divjim prašičem gospodarijo na podlagi napačnih podatkov. »Škode so bistveno večje, a jih ljudje ne prijavljajo več, ker so nad sistemom obupali,« je dejal in poudaril, da je srž problema v tem, da se je divji prašič desetletja razmnoževal na tretjo potenco. »To se je zgodilo zato, ker je v naravi hrane veliko, ker so zime mile in ker so lovci dolgo krmili divje prašiče,« je še zatrdil in izrazil prepričanje, da bi bilo treba odstrel drastično povečati. O nevzdržnih razmerah je spregovoril tudi kmet Ivan Čeferin z Banjšic. Povedal Divji prašiči, ki se potikajo po naših gmajnah, in včerajšnja okrogla miza v Grgarskih Ravnih FOTO N.N., KROMA je, da z gojenjem goveda na planoti ni več mogoče preživeti zaradi škode divjih prašičev in ostale divjadi. Naravovarstvenike, ki so proti povečanemu odstrelu, pa je pozval, naj pridejo in začnejo ravnati travnike, ki jih ra-zrijejo prašiči. Branko Strgar, predsednik društva goriških živinorejcev, je izrazil prepričanje, da mora država poskrbeti za to, da njena lastnina ne dela škode živinorejcem. Slišati je bilo tudi, kako so se divji prašiči prilagodili, saj jim teknejo tudi češnje in krompir, česar do zdaj po zagotovilih kmetov niso jedli. Milan Trkman z inšpektorata za kmetijstvo, lovstvo in ribištvo je poudaril, da diskusija kmetje proti lovcem nima smisla, saj je država tista, ki mora odgovarjati. Urška Sernec z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na podlagi vsega slišanega povedala, da bodo letos podelili lovske koncesije, s pomočjo katerih naj bi bil nadzor nad škodo učinkovitejši. Poudarila je tudi, da je bistveno, da se škodo prijavlja, in kmete pozvala k sodelovanju. »Dejstvo je, da so škode ogromne in da bo treba odstrel povečati,« je dodala in pojasnila, da bodo na ministrstvu letni načrt za odstrel, ko ga bodo prejeli, ponovno preučili. Nace Novak Preureditev korza Verdi Goriška občina nadaljuje s postopkom za preureditev Verdijevega korza, ki naj bi se začela prihodnje leto. V prejšnjih dneh je bil na spletni strani občine objavljen razpis, na podlagi katerega bodo tehnični uradi občine izbrali načrtovalca, ki mu bodo zaupali prekvalifikacijo prvega dela korza od križišča z ulico Nizza in Garibaldi do ljudskega vrta. V poseg bo vloženih 779.280 evrov, ki jih bo občini dodelila dežela FJK. Načrtovalci, ki se bodo prijavili na razpis, bodo izdelali dokončni in izvršni načrt, poskrbeti pa bodo morali tudi za varnost in direkcijo del. Izbrani načrtovalec bo prejel 69.274 ■ v vi i i| •• m • • Tržaški ribarji v Gorici V Gorico se želijo izkrcati tržaški ribarji. Vest je včeraj posredovala goriška občina, ki je prejela dve prošnji za zasedbo prostih pultov ribarnice v pokriti tržnici. V teku desetih dni bi lahko zadruga ribičev Lisert in zadruga ribičev Marco Polo že začeli prodajati ribe v Gorici. Sredi meseca bi morala steči tudi novi pobudi »fish-express« (ribe na dom) in dostave svežih rib neposredno v restavracije. Prošnje za prodajo v pokriti tržnici so vložili tudi nekateri prodajalci sadja in zelenjave. Popravilo jezu v Gradežu Dežela FJK je občini Gradež dodelila 223.000 evrov, ld so namenjeni popravilom jezu Nazario Sauro. Deželni odbornik Van-ni Lenna je pojasnil, da je decembra plimovanje povzročilo večjo škodo, na katero so opozorili tehniki deželne civilne zaščite. Gradbišče bodo odprli v prihodnjih dneh, poseg pa naj bi bil zaključen ob koncu pomladi. Prijavili vinjena voznika Tržiški karabinjerji so v noči med soboto in nedeljo prijavili dva voznika, ki sta vozila pod vplivom alkohola. V Štarancanu pa so karabinjerji prijavili upravitelja goriškega gradbenega podjetja, ki ni spoštoval zakonskih norm o varnosti na delu. Do prijave je prišlo na podlagi preiskave, ki so jo skupaj opravili tržiški karabinerji in enota karabinjer-jev inšpektorata za delo goriške pokrajine. Le-ti so v gradbišču v Štarancanu ugotovili, da so delavci zgradili gradbeni oder, ne da bi upoštevali varnostne predpise. Kara-binjerji so tudi sporočili, da še vedno iščejo tatove, ki so pred nekaj dnevi v Tržiču ukradli avtomobil peugeot 307 modre bar- Fabianijeva nova direktorica Nova direktorica družbe Grafika Soča iz Nove Gorice je s 1. februarjem postala Majda Fabiani. V družbi je zaposlena štiri leta; začela je kot vodja komerciale v tedanjem tiskarskem delu Grafike Soča, dve leti zatem pa je prevzela mesto vodje tiskarne. Fa-bianijeva je glede na zaostrene razmere na področju tiskarstva optimistična. Največ izzivov vidi v še boljši organiziranosti podjetja ter v iskanju novih poslovnih priložnosti, so sporočili iz Mladinske knjige Založba. TRŽIČ - Mobilizacija ladjedelniških delavcev Stavka in zapora Dostop v ladjedelnico možen le peš - Zahtevajo obnovo integrativne pogodbe Ladjedelniški delavci iz Tržiča so včeraj stavkali prvi dve uri prve izmene in zadnje ure ostalih izmen, vendar so že od 4.30 zjutraj dalje zasedli območje pred vhodom v ladjedelnico, zaradi česar je bil dostop vanjo z vozili onemogočen. Okrog 10. ure je bila tržiška četrt Panzano vklenjena v promet, ki je pritiskal v smeri ladjedelnice tako iz ulic Marconi in Gorizia kot tudi iz ulic Co-sulich in Mercato. Protest delavcev, ki zahtevajo obnovo integrativne pogodbe, zapadle 31. decembra 2007, so oklicali sindikati Fiom, Fim in UGL, ni pa pristopila Uilm, ki si je zaradi tega nakopala ostre kritike ostalih sindikalnih združenj; po podatkih Fincantierija se je mobilizacije udeležilo 55 odstotkov zaposlenih. Po oceni Morena Luxicha iz Fioma je bil protest uspešen. Dodal je, da ni bilo nikakršnih napetosti, kdor je hotel v ladjedelnico, je lahko vanjo svobodno vstopil, vendar peš. Kritičen je zlasti do podjetja, ker odlaga s pogajanji o pogodbi, pri katerih -tako Luxich - namerava sindikat čim bolj aktivno sodelovati. Zastoji pred vhodom v ladjedelnico ALTRAN ŠEMPETER-VRTOJBA - Odobren denar Mladinski center bo v bližini meje Na občini Šempeter-Vrtojba so se v lanskem oktobru s projektom rekonstrukcije in dozidave mladinskega centra v Vrtojbi prijavili na javni razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Minuli teden so na občini prejeli odločbo o odobrenih sredstvih v višini skoraj 250 tisoč evrov, kar predstavlja 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne investicije. Kot so sporočili iz šempetrske občine, bo objekt namenjen prirejanju kulturnih, zabavnih in drugih dogodkov v kraju. Rekonstrukcija in dozidava bo obsegala dvorano in klub za mlade v nadstropju, razširjen vzhodni del ter nadzidek, kjer bo info točka z internetnim kotičkom in projektno pisarno. Mladim bo omogočal kvalitetno preživljanje prostega časa, večjo ustvarjalnost in vključenost v družbo. Hkrati pa bo pripomogel tudi k večji varnosti v občini, saj organizirana mladinska dejavnost prispeva k zmanjšanju mladoletniške kriminalitete. Poudarili so tudi, da je lokacija objekta v bližini državne meje z Italijo zelo primerna za skupne dejavnosti z mladimi iz Italije. (nn) SGP GORICA Gofin vložil pritožbo Družba Gofin je zoper sklep Vrhovnega sodišča RS, na podlagi katerega je odločanje o primeru SGP Gorica v likvidaciji preneslo iz okrožnega sodišča v Novi Gorici na okrožno sodišče v Ljubljani, vložilo ustavno pritožbo. Zakoniti zastopnik SGP Janez Artič namreč po navedbah Gofina opravlja funkcijo stečajnega upravitelja v več zadevah skupaj s sodečo sodnico Tanjo Poberžnik. V isti stečajni pisarni okrožnega sodišča v Ljubljani funkcijo stečajne upravi-teljice opravlja tudi pooblaščenka - odvetnica SGP Darja Erceg, ki kot stečajna upraviteljica sodeluje s Poberžniko-vo najmanj v eni zadevi. Odvetnik Go-fina Emil Mozetič je pojasnil, da sta tako Artič kot Ercogova oba stečajna upravitelja v isti stečajni pisarni, ki odloča o tem stečaju, in oba sodelujeta s Po-beržnikovo, kar je sodnica zamolčala. 26 Torek, 3. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Skupnost družin Sončnica Prvo letošnje predavanje posvečeno komuniciranju Nocoj v gosteh Peter Lah, prihodnji teden bo na vrsti Bernard Spazzapan Drevi se začenja ciklus predavanj v organizaciji goriške skupnosti družin Sončnica; potekala bodo ob 20.30 v domu Franca Močnika v ulici San Giovanni, ob sedežu slovenske duhovnije v Gorici. Nocojšnji gost bo Peter Lah, ki bo govoril o medosebni komunikaciji. Jezuit Peter Lah se je rodil v Komendi pri Kamniku. Po končani gimnaziji je študiral filozofijo in teologijo v Ljubljani in v Frank-furtu. Leta 2004 je doktoriral iz komu-nikologije na Northwestern University v Chicagu. Predaval je na več univerzah v ZDA. Lani je predaval tudi na fakulteti za uporabne družbene vede v Novi Gorici; občasno objavlja v časopisih Dnevnik, Finance in Družina. Ob besedi komunikacija pogosto pomislimo na govorjenje ali pisanje, ne pa na to, da je za razumevanje najprej potrebno poslušati, trdi predavatelj, ki bo predstavil nekaj osnov in spoznanj komuniciranja, sledila pa bo priložnost za izmenjavo izkušenj in pogledov. Naslednje predavanje bo v torek, 10. februarja, ob 20.30, ko bo na vrsti Bernard Spazzapan, ki bo posredoval svoje ugotovitve s področja starih in novih odvisnosti v iskanju sreče. Spazzapan je psihiater, ki je bil do leta 2008 direktor centra za odvisnosti pri goriškem zdrav- stvenem podjetju; tudi po upokojitvi je še vedno aktiven in se ukvarja s svetovanjem v ambulanti za preprečevanje odvisnosti v Novi Gorici. V torek, 17. februarja, ob 20.30 bosta prišla v goste Vilma in Dani Siter ki bosta odgovarjala na vprašanje, ali je družina še vrednota. Zakonca Siter prihajata iz Leskovca pri Krškem. Vilma je po poklicu zdravnica, specialist splošne prakse, Dani pa višji knjižničar in učitelj angleščine. Imata štiri otroke, od katerih dva poročena. Problematiko odnosov v družini in še posebej med zakoncema spremljata že vrsto let. V torek, 3.marca, ob 20.30 bo Marija Merljak predavala o hrani za jasne in modre misli. Merljakova je univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije in skupaj s hčerko avtorica knjige Zdravje je naša hranjena odločitev, ki bo v kratkem doživela peti ponatis. Pred kratkim je skupnost družin Sončnica zasedala na letnem občnem zboru; glavni sklep je bila odobritev obračuna, proračuna in poročil. Napovedana je bila tudi izvolitev novega vodstva, ki pa je bila odložena. Do marca ostaja torej dosedanji odbor, med tem pa sestavljajo listo s kandidati za novega. Niz predavanj, ki se danes začenja, je med glavnimi dejavnostmi Sončnice. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Operazione Valchiria«. Dvorana 2: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Ita- lians«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.30 »Racconto di Natale«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.15 »Operazione Valchiria«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Re-volutionary Road«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Ita- lians«. Dvorana 4: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Il dubbio«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Baby Love«. M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v petek in soboto, 6. in 7. februarja, ob 20.45 gledališka predstava Cesareja Lievija »La badante«; v torek, 10. februarja, ob 20.45 bo koncert violončelista Stevena Isserlisa in pi-nista Ollija Mustonena; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v petek, 6. februarja, ob 20.45 bo glasbena predstava »The Sisters«; nastopila bo Theresa Thomason; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. GLEDALIŠKA PREDSTAVA DRAMSKEGA ODSEKA PD ŠTANDREŽ Kaj bodo rekli ljudje Bransilava Nušica v režiji Jožeta Hrovata, v sklopu niza veseloiger Iskrivi smeh na ustih vseh, bo v petek, 13. februarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. NIZ VESELOIGER LJUBITELJSKIH ODROV ISKRIVI SMEH, NA USTIH VSEH: v četrtek, 5. februarja, bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 20. uri nagrajevanje natečaja Mladi oder. Nastopila bo otroška dramska skupina SKPD F.B. Sedej z igrico Naočniki. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v petek, 20. februarja, ob 21. uri predstava »I ponti di Madison County« (nastopajo Paola Quatrini in Ray Lovelock); informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481630057). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 7. februarja, ob 16.30 bo predstava »La leggenda di coniglio Volante« skupine De Bastiani/Puche; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih C TA v Gorici (tel. 0481537280). fl Razstave V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v ulici Mameli v Gorici je na ogled mednarodna slikarska razstava Terpictu-ra, ki jo prireja kulturno društvo Tul-lio Crali. Sodelujejo Zlata Bela, Vilma Canton, Piero De Martin, Franc Golob, Giuliana Pais, Ivo Petkovšek, Ferdinanda Plach, Franka Wurzer in Gerhard Wurzer; do 6. februarja od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. GALERIJA LA BOTTEGA v ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava Riccar-da Licate; do 11. februarja od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. POKRAJINSKA PINAKOTEKA v palači Attems v Gorici bo doprta do 1. marca (od torka do nedelje med 9. in 19. uro). V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled skupinska razstava del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem; do 16. februarja od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 6. februarja, ob 19. uri odprtje fotografske razstave Rajka Bizjaka Zvezdni prah - inkarnacija. Umetnika bo predstavil Vladimir P. Štefanec. Razstava bo na ogled do 27. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN V GORICI je na ogled razstava slik in risb Italica Brassa na temo prve svetovne vojne; do 15. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 10. februarja, ob 20.45 v okviru niza »Across the border 2009« koncert skupine Antidotum Tarantulae iz Apu-lje; informacije na tel. 0481-33288. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja v soboto, 14. februarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert Ensembla Mvsica Prattica; vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: v petek, 6. februarja, ob 20.45 bo nastopil The Terem Quartet iz St. Peterburga; informacije na tel. 0481-547863, 0481280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. H Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE poteka na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da poteka vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 0481-78009). SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na dan odprtih vrat po-klicno-tehničnega in licejskega pola v petek, 13. februarja, od 17. do 19. ure v višješolskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o posameznih študijskih smereh in bodo na razpolago za individualne pogovore. SDZPI vpisuje na tečaj angleščine osnovna stopnja A2 (72 ur, 72 evrov) in nadaljevalna stopnja B1 (120 ur, 120 evrov); informacije na tel. 0481-81826 in na go@sdzpi-irsip.it. SDZPI vpisuje na tečaj informatike za pripravo na osnovni ECDL (72 ur, cena 72 evrov); tečaj bo potekal ob ponedeljkih in sredah od 18. do 21. ure; informacije na tel. 0481-81826. S Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Ga-brjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vincenza). POTOVANJE V JUŽNO TURČIJO IN NA CIPER po poteh sv. Pavla bo od 20. do 29. aprila; informacije na upravi Novega glasa v Gorici (tel. 0481533177), v uredništvu v Trstu (tel. 040365473) in na tel. 040-229166 (Jože Markuža). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 380-4203829 (Miloš). □ Obvestila SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se bodo 8. februarja nadaljevali smučarski tečaji na Zlebeh (Nevejsko Sedlo) po ustaljenem urniku. Avtobus odpotuje ob 7. uri s parkirišča pred razstaviščem Espomego. DRUŠTVO KARNIVAL vabi skupine in društva, ki bi rada sodelovala na pustni povorki v nedeljo, 22. februarja, naj kličejo na tel. 0481-882119 ali naj pišejo na naslov elektronske pošte in-fo_karnival@yahoo.com. Društvo prireja tudi delavnico za oblikovanje pustnih mask v štirih srečanjih in bogato loterijo; srečke so že v prodaji. Pu-stovanje v Sovodnjah bo trajalo tri dni in se bo začelo v petek, 20. februarja, s plesom v pokritem šotoru ob glasbi skupine New York. V soboto, 21. februarja, bo nastop skupine Kingston, v nedeljo, 22. februarja, pa bo po pustni povorki nastopila skupina The Maff. RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v nedeljo, 8. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Soče od državne meje do pevmskega mosta. Zbirališče bo na parkirišču pevmske-ga parka ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. RIBIŠKI ZAVOD ETP goriški okoliš št. 1 prireja v sodelovanju z ribiškim društvom Vipava v nedeljo, 15. februarja, čistilno akcijo na bregovih reke Vipave. Zbirališče bo na parkirišču občinske telovadnice v Sovodnjah ob 08.30. Na prireditev so vabljena vsa društva in vsi ljubitelji čiste narave. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja družabnost na Valentinovo, 14. februarja, z začetkom ob 18. uri v kmečkem turizmu v Prvačini. Poskrbljeno bo za dobro večerjo in glasbo v živo. Vpisujejo običajni poverjeniki. IRISACQUA obvešča, da bo v sredo, 4. februarja, na območju Zdravščin zmanjkala voda med 8. in 12. uro zaradi del na vodovodnem omrežju. KD SOVODNJE organizira tečaj obrezovanja sadnega drevja. Prvo srečanje bo v četrtek, 5. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, drugo bo v soboto, 7. febuarja, v popoldanskih urah in bo namenjeno vaji na terenu (cena je 15 evrov, 10 evrov za člane društva); informacije in vpisovanje na tel. 349-3666161 (Erik, v večernih urah) ali 329-5963950 (Anja). ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA pripravlja monografijo o kriškem slikarju Albertu Sirku in poziva vse tiste, ki imajo kakršno koli njegovo delo, fotografijo ali koristen podatek, da se oglasijo na tel. 040-368892 ali 3391564147 (Alina Carli) oz. naj pošljejo mail na naslov info@ztt-est.it. AKCIJO CEPLJENJA LISIC je zdravstveno podjetje izvedlo na območju vseh občin goriške pokrajine. Po gozdovih in poljih so nastavili 4.700 vab s cepivom, ki ni nevarno za domače in divje živali, ljudje pa se vab ne smejo nikakor dotikati. Če pride cepivo v stik s sluznico ali svežo rano, je potrebno to mesto dobro izprati in ga umiti z milom ter se nemudoma odpraviti na oddelek za prvo pomoč goriške ali trži-ške bolnišnice. Ob poteh in stezah, kjer so vabe nameščene, so postavleni rdeči letaki z informativnim obvestilom. Do 9. februarja mora biti gibanje psov in mačk omejeno. Pse, ki se bodo prosto sprehajali po območjih s cepivom, bodo prepeljali v goriški pesjak. KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da se v kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu nadaljujejo glasbena srečanja Odraščajmo z glasbo vsako sredo med 16. in 17. uro za otroke od 3. do 4. leta starosti, med 17. in 18. uro za otroke od 5. do 7. leta starosti; informacije na tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v sredo, 4. februarja, zaprta zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja. 0 Prireditve KD DANICA vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 8. februarja, ob 18. uri v dvorani KC Danica na Vrhu. Po kratkem uvodu otrok društvene animacijske skupine bo na odru nastopila dramska skupina Opatje selo s komedijo Roditeljski sestanek. KD SABOTIN iz Štmavra prireja letos prvič tridnevno praznovanje sv. Valentina s plesom v ogrevanem šotoru: v petek, 6. februarja, v večernih urah skupini The Maff show in Simplex; v soboto, 7. februarja, večerna zabava s skupino Happy day; v nedeljo, 8. februarja, ob 14. uri maša, kioski bodo -/ odprti od 10. ure dalje, v popoldanskih urah bosta goste zabavala pihalni orkester Goriška Brda in skupina Mega mix. SEKCIJA VZPI-ANPI ZA DOL IN JAM- LJE v sodelovanju z AŠKD Kremenjak in KD Kras Dol-Poljane prireja večer z naslovom Spomini bledijo (vpogled v italijanski neofašizem) v sredo, 4. februarja, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Prisotna bosta zgodovinarka Alessandra Kersevan in podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Goriško Mario La-vrenčič, ki bosta uvedla predvajanje dokumentarca o delovanju italijanskih neofašističnih in neonacističnih skupin Nazirock. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na Predavanja 2009, ki bodo potekala v domu Franca Močnika v ul. San Giovanni 9 v Gorici: danes, 3. februarja, bo predaval Peter Lah o medosebni komunikaciji, 10. februarja ob 20.30 Bernard Spazzapan na temo starih in novih odvisnosti v iskanju sreče, 17. februarja ob 20.30 bo predavanje Vilme in Danija Siterja z naslovom Je družina še vrednota in 3. marca bo Marija Merljak govorila o hrani za jasne in modre misli; informacije na tel. 0481536455. TRINKOV KOLEDAR 2009 bodo predstavili v petek, 13. februarja, ob 18. uri v čitalnici Feiglove knjižnice v KB centru v Gorici. Predstavitev zbornika in srečanje z beneškimi ter rezijanskimi kulturnimi delavci prirejajo SKGZ, ZSKD in knjižnica Damir Feigel. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 6. februarja, ob 19. uri v okviru male Prešernove proslave koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Novo Mesto. Prireditev prirejajo v skupnem sodelovanju Slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič, Kulturna zadruga Maja, Kulturni dom Gorica in Športno združenje Dom Gorica; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 4. februarja, ob 19. uri Marko Pogačnik predaval na temo Civilizacija kamna in zavest zemlje. L. Mali oglasi BELE SIMPATIČNE ZAJČKE primerne za družbo otrok in starejših oseb podarim ljubiteljem živali; tel. 048178107 v popoldanskih urah. Id Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Prispevki Ob 10. obletnici smrti dragega brata Danila Nanuta daruje Romana 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. Pogrebi DANES V JAMLJAH: 14.00, Lojze Ra-detič (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MARIANU: 10.30, Michele Toros v cerkvi in na pokopališču. Ob boleči izgubi dragega brata Lojzeta Radetiča izrekamo iskreno so-žalje Patriciji in družini uprava in kolegi podjetij Friulexport Spa in GIobex Srl Ob izgubi dragega brata Lojzeta izreka iskreno sožaIje odborniku Jordanu Radetiču in ostalim sorodnikom sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje Ob prerani izgubi Lojzeta Radetiča izrekamo sestri Ani in ostaIim sorodnikom iskreno sožaIje vsi pri SŠKD Timava / KULTURA Torek, 3. februarja 2009 27 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Pesniški večeri Janka Petrovca »Naše partizanske pesmi so odlična protidepresivna metoda« Manca Košir je spregovorila o knjigah, novinarskem poklicu, ljubezni, družbi ... nobel Italijanski pisatelj Alberto Moravia je nekoč dejal, da je intervju ena najtežjih in najbolj zlorabljenih stvari: vsakdo misli, da to lahko dela. Manca Košir je citat izbrala kot uvod svoji obsežni knjigi Pogovori: kronologija duha, v kateri je zbrala dvaindvajset intervjujev, ki so nastali v obdobju 19792007. Kajti intervjuji so razpoznavni znak novinarke Mance Košir, kdor ji je v petek prisluhnil v tržaškem Kulturnem domu pa se je lahko prepričal, da sta zanjo prav tako značilni tudi neverjetna življenjska energija in ljubezen do slovenske besede. »Novinarstvo je pomemben in odgovoren poklic, a ga večkrat žal opravljajo šibki ljudje.« Tokratna gostja pesniških večerov, ki jih v Slovenskem stalnem gledališču prireja Janko Petrovec, je diplomirana učiteljica matematike in fizike, novinarka, magistra socioloških znanosti in doktorica filoloških znanosti. V mladih letih je bila tudi igralka in manekenka, danes pa je predvsem novinarka, pisateljica in pedagoginja, ki ver- novo - Knjige Pripovedi 90-letne Mimi Malenšek Pri Celjski Mohorjevi družbi so ob visokem jubileju pisateljice Mimi Malenšek izdali knjigo Ko dozori je-rebika. Na včerajšnji novinarski konferenci so predstavili še pravljico Skrivnost sobane številka devet Milice Sturm in prevod dela Kraljica in divja ženska Anselma Grüna in Linde Jarosch. Berta Golob, ki je za knjigo pripovedi Malenškove napisala spremno besedo, je povedala, da je z avtorico povezana že vse življenje, saj je bila njena sestra prijateljica Ma-lenškove, sama pa je prebrala vsa njena dela. Malenškova v svojih delih obravnava zgodovinske, obče in človeške probleme z veliko natančnostjo in odgovornostjo; dogodke niza v obsežnih pripovedih o Trubarju, Hrenu in Gallusu in s tem bralcu približa svet, okoliščine in človeka samega. Gre za izbor kratkih novel, nastalih na podlagi vtisov »od Jezerskega do Dunaja,« je povedala avtorica. Povedala je, da je vesela, da je knjiga izdana pri Mohorjevi družbi, saj je knjige te založbe brala že kot otrok. Direktor Celjske Mohorjeve družbe Jože Faganel ji je na predstavitvi knjig čestital za 90. rojstni dan, ki ga bo praznovala 8. februarja. Sturmova je o svojem delu Skrivnost sobane številka devet dejala, da gre za pravljico o hrepenenju vsakega človeka in dodala, da vsak nosi »hrepenenje po ljubezni ter pra-spomin po raju«. Pravljico je likovno opremila Breda Sturm. Novost Celjske Mohorjeve družbe je tudi knjiga Kraljica in divja ženska zelo branega krščanskega avtorja, predvsem v nemškem svetu, Anselma Grüna in njegove sestre Linde Jarosch. Avtorja prek 14 svetopisemskih žensk predstavita ženske arhetipe. Pojem divjosti ima provokativen pomen, »ne gre za divjost pač pa za globoko naravo ženske. »Divja ženska nas vodi, pove nam kdaj je čas, da pokažemo svojo moč in lepoto. Pozna naravo in ne sili popkov, da se razcvetijo pozimi. Vzame si čas, da dozori. Zaupa namreč moči svoje narave,« je avtorja povzela Novakova. jame v moč besede in novinarskega poklica. Novinar je dolžan živeti na terenu, je pojasnila in dodala, da se je na intervjuje temeljito pripravljala in vsakič prebrala »kovček knjig«. Danes srečuje povsem drugačne kolege, najbrž tudi zato, ker je »novinarstvo pomemben in odgovoren poklic, a ga večkrat žal opravljajo šibki ljudje« ... Manca Košir je radovedna in zgovorna ženska, ker pa ljubi tudi samoto in tišino, se občasno zateče v odmaknjen kraj (prejšnji teden je bila v samostanu). Ko je bila v preteklosti nesrečna, je pesnila, danes se verzom ne posveča več, morda tudi zato, ker je prepričana, da so »naše partizanske pesmi odlična protidepresivna metoda«. Zato pa je aktivna v društvu Hospic, »ki spremlja umirajoče, a se do poslednje sekunde bori za življenje«; avtorski honorar svoje zadnje knjige Otoki svetlobe (Vale-Novak, 2008) je namenila prav temu društvu. Manca Košir pravi, da moraš najprej brati, šele nato lahko pišeš. Zato vztrajno propagira branje, saj je prepričana, da imajo vsi, ki ne berejo, skromen besedni zaklad. Posvojitev tujih besed po njenem mnenju ne ogroža jezika (na izrecno vprašanje iz občinstva je dejala, da je beseda inavgu-racija na primer ne moti): jezik in njegov obstoj ogrožata le plehko besedišče vseh, ki ne berejo ...(pd) »Sem ženska brez ciljev, a k sreči mi jih postavlja življenje: moja prednost je v tem, da vzamem vse, kar mi življenje nanese. In tega je res veliko.« KROMA revija kras - V januarski številki Branje za vse okuse Januarska številka komenske revije Kras ima na prvih straneh kar dva uvodnika, ki sta v bistvu voščili ob vstopu te publikacije v petnajsto leto njenega izhajanja. Obe je vredno prebrati, saj iz obeh izhaja ne le pomen publikacije za prostor kjer izhaja, ampak tudi skrb za njeno preživetje v času svetovne gospodarske krize, ki zanesljivo ne bo prizanašala niti tako pomembni reviji kot je Kras. Zamejstvo je tokrat zastopano s tremi prispevki. Revija predstavlja zanimivo in poučno knjigo znanega tržaškega zdravnika, politika, publicista in planinca dr. Rafka Dolharja o Kugyje-vih poteh. Manca Košir se je poglobljeno ustavila ob pred dvema letoma izdani knjigi Alenke Rebula Blagor ženskam in končno je tu še zapis o štipendijah, ki jih je Zadružna kraška banka ob svoji stoletnici podelila dvanajstim uspešnim slovenskim dijakom in študentom. Tudi sicer so dobili mladi v tej številki svoj prostor v raznih vsebinskih oblikah. Tako izvemo, da bodo v okviru Centra za obnovljive vire energije in varstvo okolja v Pivki postavili samostojni demonstracijski sistem sončne elektrarne na strehah stotih osnovnih šol po Sloveniji, v okviru katerega se bodo lahko učenci podrobneje seznanjali z uporabo obnovljivih virov energije. Vsekakor pa ima ta center kot Javni zavod COVEVO širši pomen, saj bo deloval na kar sedmih vsebinskih področjih. Za boljše poznavanje svojega delovanja med mladimi je poskrbela tudi Kobilarna Lipica: osnovnošolci, ki bodo obiskali to častitljivo ustanovo bodo po posebnem programu lahko opravili tematski ogled kobilarne Lipica. Mlade pa bo gotovo pritegnila tudi novost, s katero se ponaša kraška vas Kobdilj: tam so namreč postavili nič manj kot pravi astronomski observatorij. Ljubitelji preteklosti bodo gotovo radi prebrali tretje nadaljevanje prispevka o sorodstveni politiki Rihem-beržanov, o Postojni in njeni zgodovini (2. nadaljevanje), pa tudi članek o arhitekturi domov znanih Slovencev. V preteklost pa danes sodi že tudi spomin na nekatere pomembne osebnosti: spominski članek je tokrat posvečen stoletnici rojstva znanega krasoslovca dr. Franceta Habeta. Sedem strani je uredništvo posvetilo nekaterim kraškim cerkvam. V ta sklop sodi tudi intervju z urednikom Leksikona cerkva na Slovenskem mag. Luko Vidmarjem. Spregledati ne smemo še drugih zanimivih prispevkov. Tako izvemo, da bo Divača dobila novo, sodobno kanalizacijo in nov prometni režim, da bo podjetje Vina Kras iz Sežane dobilo no- vo linijo belih buteljčnih vin, tudi park Škocjanske jame bo dobil na svetovnem spletu novo podobo, predstavlja se Društvo ljubiteljev slovenskega naravnega kamna, kdor se boji kačjega pika si lahko prebere zagovor proti tej nevarnosti (pa tudi proti nekaterim drugim, kot so jih uporabljali na Ostrož-nem brdu), v okviru prizadevanj za ohranitev kulturne dediščine pa je predstavljena obnova vaškega vodnjaka v Hrpeljah. Dovolj zanimivega branja, torej, za vse okuse. (boj) Borisa Pahorja predlaga tudi PEN Tržaškega pisatelja Borisa Pahorja je za Nobelovo nagrado za književnost predlagal tudi Slovenski center PEN. Kot je za STA pojasnil predsednik centra Tone Peršak, je za takšne predloge koristno, da so »skoordinirani na nacionalni ravni«. Pred tremi leti so pristojne institucije dosegle skupni dogovor glede Pahorja, letos ne. Slovenski PEN je Pahorja za Nobelovo nagrado predlagal že večkrat. Prepričani so, da so Pahorjeva dela, zlasti Nekropola, v zadnjih letih vzbudila veliko pozornosti in doživljala zelo pozitivne kritike v številnih evropskih državah. Toda, kot je dejal Peršak, slovenski PEN obžaluje, da se pooblaščeni predlagatelji v Sloveniji ne znajo zediniti in vsi predlagati istega kandidata za nagrado. Kot je pojasnil Peršak, odbor za Nobelovo nagrado na Švedski akademiji pozove vse organizacije s področja civilne družbe, da oddajo svoje predloge: PEN centre, pisateljska društva, znanstvene akademije in univerze. Peršak je dejal, da so pred tremi leti uspeli doseči, da so trije od omenjenih predstavnikov civilne družbe predlagali skupno ime, Pahorja, potem pa so nekateri obupali: znano je, da je isto ime potrebno predlagati večkrat, še nihče ni nagrade prejel ob prvem predlogu. Skupni jezik glede Pahorja pa govorijo univerze.Ljubljanska univerza je pozvala še univerze v Kopru, Novi Gorici in Mariboru, da podprejo njihov predlog. Kot so za STA sporočili z novogoriške univerze, kjer je v petek potekala rek-torska konferenca, so vse univerze podprle Pahorja, sklenile so tudi, da se bodo trudile pri lobiranju. (STA) Film: nagrade režiserskega ceha Ameriški ceh režiserjev (DGA) je za najboljšega med kolegi razglasil 52-letnega Dannyja Boylea za film »Slumdog Millionaire«. Razglasitev je bila v noči na nedeljo v Los Angele-su. Film nadaljuje zmagoslavno pot skozi sezono podeljevanja hollywo-odskih nagrad, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Boyleu so tako zrasle možnosti za oskarja. Britanski režiser Boyle je v filmu obdelal zgodbo o dečku iz indijskih slumov. V ožjem izboru za nagrado DGA so bili še režiserji Christopher Nolan za film »Dark Knight« (Vitez teme), David Fincher za »The Curious Case of Benjamin Button« (Nenavadni primer Benjamina Buttona), Ron Howard »Frost/Nixon« (Frost/Nixon) in Gus Van Sant za »Milk« (Milk). »Slumdog Millionaire« (Revni milijonar) je nedavno prejel štiri zlate globuse, med temi zlati globus za režijo, nagrado igralskega ceha za skupinsko igro, ima pa tudi deset nominacij za oskarja. Nagrade režiserskega ceha veljajo za zanesljive znanilce oskarjev. Te bodo letos podelili 22. februarja. Od leta 1949 se le šest izbrancev DGA ni potrdilo s kipci za režijo, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Smolo je imel nazadnje režiser Rob Marshall, ki je prejel priznanje kolegov za Chicago (2002), pri oskarjih pa je padel skozi, tisto leto ga je prejel Roman Polanski za Pianista. Letos so nomi-nirani režiserji Boyle, Fincher, Howard, Van Sant in Stephen Daldry. Izraelski animirani Valček z Baširjem je dobil nagrado DGA za najboljši dokumentarec. Film je producirala nemška producentska hiša Razor Film iz Berlina, na podelitvi zlatih globusov je bil nagrajen kot najboljši tuji film. (STA) 28 Torek, 3. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR / GOSPODARSTVO - Letošnjega januarja so jih prodali 1571.418, lanskega 233.771 Prodaja avtomobilov v enem letu padla za 32% Fiat rahlo izboljšal svoj delež - Vlada pripravlja spodbude za oživitev trga SACCONI »V Evropi prost pretok delavcev« Maurizio Sacconi RIM - »Prost pretok delavcev je med temeljnimi načeli Evropske unije. Tega ne sme nihče postaviti pod vprašaj, ker to pomeni postaviti pod vprašaj sam schengenski sporazum«. To je včeraj poudaril italijanski minister za delo in welfare Maurizio Sacconi v zvezi s stavkami angleških delavcev, ki protestirajo, češ da jim italijanski kolegi odvzemajo delo. Angleški delavci protestirajo proti zaposlenim v nekem italijanskem podjetju s Sicilije, ki je dobilo delo v zakup v rafineriji Lindsey Oil družbe Total na območju Lincolnshire. Stavke angleških delavcev je že ožigosal angleški premier Gordon Brown in jih označil za »ne-branljive«, včeraj pa je na tiskovni konferenci skupaj s kitajskim premierom Wenom Jiabaom ocenil, da je njihov protest škodljiv oz. bo imel nasproten učinek. Da so spontane stavke »nebranljive«, je včeraj naglasil tudi italijanski zunanji minister Franco Frattini. Ta se je nanašal prav na Brownove besede in dodal, da je EU celina prostega pretoka delavcev, in torej italijanskih v Angliji in angleških v Italiji. Skupni trg je bogastvo za vse države EU, je ocenil glasnik evropske komisije in dodal, da vpliva blagodejno na zaposlovanje. Upoštevanje recipročnosti je poleg Frattini-ja zahteval tudi generalni tajnik sindikata Cgil Guglielmo Epifani, ki je obenem poudaril, da »je treba delavce pustiti v miru«. RIM - Letošnjega januarja je prodaja avtomobilov v Italiji padla za 32,64 odstotka v primerjavi z letom poprej. Minuli mesec so namreč v Italiji registrirali 157.418 novih avtomobilov, medtem ko so jih lanskega januarja 233.711. Tako je sporočilo ministrstvo za prevoze, ki je v svoji noti za tisk pristavilo, da so letošnjega januarja zabeležili 369.051 kupoprodaj rabljenih vozil, se pravi 17,24 odstotka manj kot januarja 2008. Tako nizkega števila prodaj v Italiji ne pomnijo vse od januarja 1983, tako strmega padca prodaj pa vse od decembra 1993. Delež grupe Fiat na italijanskem avtomobilskem trgu se je v teku enega leta rahlo povečal. Letošnjega januarja je namreč znašal 32,07 odstotka, medtem ko je januarja 2008 znašal 31,44 odstotka. V enem letu se je prodaja avtomobilov tu-rinske grupe vsekakor zmanjšala za 31,32 odstotka. Bolje sta se na italijanskem trgu odrezala Ford in Volkswagen, ki sta v enem letu zmanjšali prodajo svojih vozil za 24,29 oziroma 26 odstotka, slabše pa Peugeot (-33,64), Opel (-41,49), Citroen (43,08) in Toyota (-53,18). Kot znano, italijanska vlada ta čas pripravlja ukrepe v podporo avtomobilskemu sektorju. Kaže, da bo uvedla spodbudo 1.500 evrov za zamenjavo starega vozila z novim, manj ones-nažujočim. Premier Silvio Berlusconi je včeraj zatrdil, da je vlada doslej skupno namenila 40 milijard evrov za prebroditev gospodarske krize. »Skupno z evropskimi sredstvi pa bo v ta namen do 80 milijard evrov na razpolago,« je pristavil. KRIMINAL - Srhljiv dogodek ožigosal tudi predsednik Napolitano Pretepli in sežgali klošarja, ■ ■ • • • V V*|l v •• da bi si privoščili »močno emocijo« KALABRIJA - Konec leta 2005 so ubili podpredsednika deželnega sveta Štiri obsodbe na dosmrtno ječo zaradi umora Francesca Fortugna LOCRI - Porotno sodišče iz Locrija je včeraj izreklo štiri obsodbe na dosmrtno ječo zaradi umora nekdanjega podpredsednika deželnega sveta iz Kalabrije Francesca Fortugna, ki je bil ustreljen 16. oktobra leta 2005. Na dosmrtno ječo so bili obsojeni Alessandro Marciano in njegov sin Giuseppe, ki sta po ugotovitvi protimafijske direkcije DIA iz Reggio Calabrie naročila umor, Salvatore Ritorto, ki je s petimi streli iz pištole usmrtil Fortugna, ter njegov pajdaš Domenico Audino. Na sorazmerno manjši kazni sta bila pod obtožbo mafijskega združevanja obsojena Vincenzo Cordi, ki bo moral sedeti v ječi 12 let, in Carmelo Dessi, ki ga je doletela 8-letna zaporna kazen. Fortugna je na osnovi preiskav ubila ena sama oseba, in sicer Ritorto. Ta je ustrelil Fortugna pred palačo Nieddu, kjer so bile takrat primarne volitve Unije, do palače pa ga je po mnenju javnega tožilstva pospremil Giuseppe Marciano. Preiskovalci so vsekakor od samega začetka izključili možnost, da je šlo za »politični« umor. Porotno sodišče je v bistvu osvojilo vse zahteve javnega tožilstva z izjemo obtožbe mafijskega združevanja. Tega sta bila oče in sin Marciano oproščena. Branju obsodbe je na lokalnem sodišču sledila tudi For-tugnova vdova (in zdajšnja poslanka Demokratske stranke) Maria Grazia Lagana skupaj s sinom Giuseppejem in hčerko Anno. »Storjen je bil velik korak naprej,« je ocenila vdova in povabila pristojne oblasti, naj nadaljujejo s preiskavami. Laganajeva je še poudarila, da je za obsodbo poskrbelo porotno sodišče, in to je za Kalabrijo pomemben znak. Francesco Fortugno Klop na železniški postaji Nettuno blizu Rima, na kateri je spal klošar ANSA RIM - »Iskali smo močno emocijo.« Tako je 16-letni F.S. pojasnil, zakaj je v nedeljo ob 4. uri ponoči skupno z 19-letnim Gianluco C. in z 28-letnim Francescom B. pretepel in sežgal 35-letnega indijskega klošarja, ki je spal na klopci na železniški postaji Nettuno blizu Rima. Žrtev tega grozljivega pogroma zdaj leži v bolnišnici Sant'Eugenio v Rimu. Sicer ni v življenjski nevarnosti, ima pa opekline na 40 odstotkih telesne površine. Karabinjerji so trojico hudodelcev prijeli že v nedeljo, izhajajoč iz podatkov, ki jim jih je posredoval sam klošar. Gre za sinove delavskih družin brez stalne zaposlitve, ki so svoje dneve pogosto zapravljali s pitjem in uživanjem mamil. Tako je bilo tudi v noči med soboto in nedeljo. Toda alkohol in mamila niso bila dovolj, hoteli so si privoščiti res »močno emocijo«. In tako so klošarja najprej pretepli, potem pa ga oblili z bencinom in sežgali. Okrutno dejanje so odločno obsodili predstavniki najrazličnejših političnih sil. Včeraj se je zaskrbljeno oglasil sam predsednik republike Giorgio Napolitano. »Priča smo srhljivim dogodkom, ki jih ne smemo več obravnavati ločeno, ampak kot alarmantne simptome naraščajočih tendenc. Zato pozivam vse, ki imajo institucionalne, kulturne in vzgojne odgovornosti, naj se odločno zavzamejo za ustavitev ksenofobnih, rasističnih in nasilnih pojavov,« je poudaril Napolitano. Maroni: Do priseljencev moramo biti hudobni RIM - Za uspešno kljubovanje ilegalnemu priseljevanju moramo biti hudobni in odločni pri izvajanju zakonodaje. To je včeraj poudaril notranji minister Roberto Maroni, sicer vidni predstavnik Severne lige, na nekem posvetu v Avellinu, na katerem je v bistvu odgovoril na nedavne kritične izjave nekdanjega notranjega ministra Giuseppeja Pisanuja. Ta je priseljevanje označil kot fenomen, ki bo pogojeval gospodarske in družbene procese v prihodnjih sto letih. Zato po njegovih besedah priseljevanja ne smemo obravnavati na osnovi »kramljanja v padanskih gostilnah«. Val šokantnih kritik nad radikalko Bernardinijevo RIM - Obtožba predstavnice radikalne stranke Rite Bernardini, češ da so policisti pretepli Ro-munce, ki so posilili mlado dekle v kraju Guidonia pri Rimu, je izzvala val ogorčenih in šokantnih kritik mnogih italijanskih državljanov. Še zlasti prek interneta so se pojavile številne izjave, da so policisti ravnali pravilno in da bi morala Bernardinijeva milo povedano raje pomisliti, kaj bi storila, ko bi bila sama posiljena. Ber-nardinijeva je s tem v zvezi povedala, da ni nudila solidarnosti Romuncem, ampak da je obsodila ravnanje, ki si ga javne institucije ne smejo privoščiti. Beppe Grillo 7. zvezda v svetovnem spletu NEW YORK - Beppe Grillo je med najsvetlejšimi zvezdami na internetu. Po mnenju urednikov ameriške revije Forbes je namreč blog italijanskega komika med najbolj obiskanimi v svetu in je Grillo v tem smislu zasedel 7. mesto na svetovni ravni. Na seznamu 25 »zvezd«, ki ga je revija izdelala že tretje leto zapored, je tako kot lani na prvem mestu blog hollywoodskega zvezdnika Pereza Hiltona. Temu sledita ustanovitelj bloga Tecnocrunch Michael Arrington in na tretjem mestu ustanovitelj spletne strani Digg Kevin Rose. Pri sestavljanju lestvice vsekakor niso vzeli v po-štev Marca Zuckengerba, ustanovitelja slovite spletne skupnosti Facebook. Vest je nadvse razveselila Grilla, po mnenju katerega »to dokazuje, da smo živi kot še nikdar prej«. In to brez ogromnih naložb, kot je tipično za nekatere, je dodal, ampak s pomočjo 4-5 oseb, ki se jim je zato prisrčno zahvalil. Disneyjeve »princeske« v spektaklu na ledu MILAN - V milanskem Palashar-pu bo 18. marca premiera Dis-neyjevega spektakla na ledu, v katerem bodo prvič v živo združene junakinje iz Disneyjevih pravljic -princeska Jasmine, Pepelka, mala morska deklica Ariel, Trnuljčica, Mulan, Snegulčica in lepotica Belle. Predstava bo sledila lanski uspešnici Disney Live! Čarobni šov miška Mikija. Disneyjeve junakinje na drsalkah bodo nastopile v predstavi z naslovom Disney na ledu predstavlja princeske, ki bo pripovedovala o čarobnem spoju upanja in ljubezni, ki privede do zmagoslavja dobrega nad slabim. Najbolj vznemirljivi trenutki iz zgodb Disneyjevih "princesk", ki gledalce spremljajo že več kot sedem desetletij, se bodo prepletli v čarobno izkušnjo. Vila Zvončica se bo pojavila v posebni vlogi in občinstvo vpletla v romantično slavje ljubezni, piše na spletni strani milanskega prizorišča Palasharp. Premieri 18. marca bodo sledile ponovitve 19., 20., 21. in 22. marca. / ŠPORT Torek, 3. februarja 2009 29 EVROPA - Letošnja zima je ena najhladnejših v zadnjem obdobju Dobršen del Evrope pod nenavadno snežno odejo ____v Sneg povzročil kaos v Londonu - Težave tudi v Franciji, Belgiji, Italiji in Španiji LONDON/PARIZ/RIM - Dele Velike Britanije je v nedeljo zvečer zajelo močno sneženje, ki povzroča veliko težav v prometu. Zaradi snega so morali za nekaj časa zapreti londonski letališči Gatwick in City, letališče Heathrow je včeraj ostalo zaprto vse do 17. ure po lokalnem času, v samem Londonu pa je bil pravi prometni kaos. Zasnežena vozna steza je bila na letališču Heathrow usodna za letalo ciprskega prevoznika Cyprus Airways, ki je s steze zdrsnilo potem, ko je po pristanku peljalo proti letališki stavbi. V nesreči ni bilo poškodovanih, saj se je letalo v snežnem metežu premikalo zelo počasi. Letališče so po nesreči zaprli, saj je bilo vzletno in pristajalno stezo zaradi močnega sneženja praktično nemogoče sproti čistiti, letališče pa je včeraj ostalo zaprto do 17. ure po lokalnem času. Zaradi sneženja, ki je bilo najmočnejše v zadnjih 18 letih, so bile motene tudi železniške povezave med Londonom in jugom države ter mestni promet v britanski prestolnici. V Londonu zaradi snega na ulicah niso vozili avtobusi, zaprtih je bilo tudi nekaj prog podzemne železnice, na drugih pa je prihajalo do zamud. Zaprli so tudi del avtocestnega obroča okoli Londona. O težavah zaradi sneženja in poledice so včeraj poročali tudi iz Francije. Odpovedati so morali tretjino poletov s pariškega letališča Roissy-Charles-De-Gaule, oviran pa je bil tudi cestni promet v Parizu in okolici. Francoski letalski prevoznik Air France KLM je zaradi težav s snegom tako odpovedal na desetine poletov, pri večini ostalih letov pa je prihajalo do dveurnih zamud. O močnem sneženju so poročali tudi iz Belgije, kjer naj bi bila pod snežno odejo celotna država, sneženje pa je povzročalo težave predvsem v prometu. V včerajšnji jutranji prometni konici so tako zabeležili več prometnih zastojev v skupni dolžini 408 kilometrov. Težave so bile tudi v železniškem prometu. Zimsko vreme povzroča težave tudi v Italiji. Sever države je zajelo močno sneženje, kot drugje po Evropi pa tudi tu sneg največ težav povzroča v prometu. Zaradi snega in ledu je promet oviran na več kot 800 kilometrih severnoitalijanskega avtocestnega omrežja, na letališčih v Milanu in Bergamu pa so morali odpovedati že več poletov. Zaradi močnih padavin in vetra so popolnoma zaprli tudi pristanišče v Genovi. Na jugu države se soočajo z močnim deževjem. To je konec tedna povzročilo poplave na več območjih, ki so med drugim terjale tudi tri smrtne žrtve. Medtem iz španske Malage poročajo o silovitem neurju, ki so ga spremljali močni vetrovi. Te je španska meteorološka agencija opisala kot tornado, saj je vrtin-čast veter pihal s hitrostjo do 180 kilometrov na uro. Veter je ruval drevesa, prevračal avtomobile in odnašal reklamne panoje. V neurju je bilo ranjenih 25 oseb, večina zaradi ureznin z razbitim steklom, ki ga je močan veter raznašal po mestu. Neurju naj bi v nekaterih delih Španije po napovedih vremenoslovcev v prihodnjih dneh sledilo sneženje. O močnem sneženju in deževju poročajo tudi iz severnega in osrednjega dela Maroka. Slabo vreme, ki je državo zajelo konec tedna, je povzročilo številne poplave, več gorskih vasi ob vznožju gorovja Atlas pa je zaradi večje količine snega povsem odrezanih od sveta. Vremeno-slovci napovedujejo, da se bo slabo vreme v tej severnoafriški državi nadaljevalo še vsaj do sobote, na območju Atlasa pa pričakujejo tudi nove snežne padavine. (STA) Londonski javni prevozi so bili včeraj ohromljeni ANSA VELIKA BRITANIJA - Ob zaključku daljše evropske turneje Protestnik v Cambridgeu vrgel čevelj v kitajskega premiera Wen Jiabao ANSA LONDON - Med predavanjem kitajskega premiera Wen Jiabaa na britanski univerzi Cambridge se je včeraj zgodil incident, ko je protestnik proti njemu zalučal čevelj. "To je škandal," je zavpil protestnik, ki je Wena sicer zgrešil, zatem pa so ga varnostniki odstranili iz dvorane, kjer je govoril Wen ob koncu petdnevne turneje po Evropi. "Ta diktator je tu. Kako lahko poslušate laži, ki jih pripoveduje in mu niti ne nasprotujete," je zavpil mlajši protestnik. "Kako se lahko univerza sramoti s tem diktatorjem," je dodal. Po prekinitvi zaradi incidenta, v katerem ga je čevelj zgrešil za meter, je kitajski premier Wen povedal, da gre za podlo dejanje, ki ne more stati na poti prijateljstva med Kitajsko in Veliko Britanijo. Na te besede se je občinstvo, med katerim so bili, kot kaže, večinoma kitajski študenti, odzvalo z aplavzom. Wen je po dogodku nadaljeval svoj govor in na koncu odgovarjal še na vprašanja. Wenov incident s čevljem odmeva potem, ko se je podoben dogodek decembra lani med obiskom v Iraku pripetil nekdanjemu ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu. Med novinarsko konferenco v Bagdadu je namreč iraški novinar proti Bushu zalučal svoja čevlja. Wen se je poprej srečal z britanskim premierom Gordo-nom Brownom. Z obiskom v Veliki Britaniji je končal petdnevno evropsko turnejo, med katero je obiskal Švico, Nemčijo, Španijo in sedež Evropske unije v Bruslju. (STA) Nova islandska premierka predstavila svojo vlado REYKJAVIK - Nova islandska premierka Johanna Sigurdardottir je v nedeljo predstavila svojo vlado, ki bo po njenih besedah takoj poskušala izkopati državo iz globoke gospodarske krize. "Danes me je predsednik prosil, naj končam oblikovanje vlade, ki je bilo uspešno. Ta vlada bo temeljila na novih družbenih vrednotah," je izjavila. 66-letna socialdemokratka Johanna Si-gurdardottir je prva ženska na pre-mierskem položaju v Islandiji in prva vodja vlade na svetu, ki je javno priznala homoseksualno usmeritev. Novo manjšinsko vlado sestavljajo socialdemokrati in Levi-Zeleni, nasledila pa bo dosedanjo vlado premiera Geira Haardeja, ki je odstopila 26. januarja po več mesecih protestov zaradi gospodarske krize. Dalajlama v bolnišnici zaradi preščipnjenega živca NEW DELHI - Tibetanskega duhovnega voditelja dalajlamo so včeraj prepeljali v bolnišnico v New Delhiju, ker je tožil zaradi bolečin v rokah. Njegov tiskovni predstavnik Tenzin Takhla je povedal, da so 73-letnega dalajlamo v bolnišnico Apollo v New Delhiju prepeljali iz Dharamsale, kjer živi v izgnanstvu. Takhla je kasneje sporočil, da ima da-lajlama preščipnjen živec, kar se je, kot je pojasnil, verjetno zgodilo med nenadnim gibom in napačno držo. "Da-lajlama je bil odpuščen iz bolnišnice in bo jemal zdravila, morda pa bo moral nositi ovratnik. Vse je dobro in v torek se vračamo v Dharamsalo," je dodal. Peterle na obisku pri Putinu o medstrankarski kooperaciji MOSKVA/STRASBOURG - Evropski poslanec Lojze Peterle se je včeraj kot podpredsednik Evropske ljudske stranke (EPP/NSi) skupaj s predsednikom Evropske ljudske stranke Wilfriedom Martensom v Moskvi srečal z ruskim premierom Vladimirjem Putinom. Tema pogovora pa je bilo prihodnje sodelovanje med EPP in Putinovo stranko Enotna Rusija. Peterle je na srečanju predstavil izkušnjo Nove Slovenije v EPP in dejal, da si veliko vrednot in načel že delimo ter se zavzel za poglobitev medsebojne komunikacije. "Če želimo doseči dolgoročno partnerstvo med EU in Rusijo, moramo poglobiti tudi medsebojno sodelovanje strank v EU in Rusiji," je dejal Peterle. Kot so še sporočili iz Peterletove poslanske pisarne, se je evropski poslanec v vlogi podpredsednika EPP v nedeljo v moskovski katedrali Kristusa Odre-šenika udeležil tudi slovesnosti ob usto-ličenju metropolita Kirila za novega patriarha Ruske pravoslavne cerkve. (STA) RUSIJA - Predsednik Medvedjev se je na nedeljski slovesnosti zavzel za »intenziven in trden dialog« Kiril ustoličen za patriarha ruske pravoslavne cerkve ob prisotnosti najvišjih oblasti in mnogih gostov MOSKVA - V katedrali Kristusa odrešenika v Moskvi so v nedeljo v navzočnosti 4000 povabljencev metropolita Smolenska in Kaliningrada Kirila ustoličili za patriarha ruskega pravoslavne cerkve. Med udeleženci slovesnosti, ki so jo neposredno predvajali po televiziji, sta bila tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in premier Vladimir Putin. Kiril je patriarh Moskve in vse Rusije, kar je njegov naziv, uradno postal, ko je zbor pravoslavnih dostojanstvenikov v zlatih oblačilih trikrat vzkliknilo »aksios«, kar v grščini pomeni »vreden je«. Kiril, ki je bil za patriarha izvoljen v torek, si je nekaj minut pred tem nadel obleko patriarha, metropolita Kijeva in Minska pa sta ga v skladu z običaji trikrat posedla na prestol pravoslavne cerkve. Slovesnost so v mogočni katedrali v središču Moskve spremljali številni verniki, predstavniki drugih religiji in politični veljaki. Med udeleženci je bil kot podpredsednik Ev- ropske ljudske stranke tudi slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle, ki se potem včeraj v Moskvi tudi srečal s Putinom. Ruski premier in predsednik sta bila v cerkvi v spremstvu soprog. Ob koncu slovesnosti je Medvedjev tudi nagovoril zbrane in se zavzel za »intenziven in trden dialog« z novim patriarhom ruske pravoslavne cerkve. Kot je menil, je ustoličenje Kirila »dogodek, ki prinaša novo dobo v razvoju pravoslavja v naših državi in nove možnosti za trden in intenziven dialog med cerkvijo in državo«. Poudaril je tudi, da je njegova naloga »braniti kanonske meje« ruske pravoslavne cerkve v nekdanjih sovjetskih republikah, pri čemer naj bi imel v mislih Ukrajino. Pravoslavci v Ukrajini so namreč razdeljeni med pripadnike cerkve, ki je v pristojnosti moskovskega patriarha-ta, ter dvema odpadniškima cerkvama - kijevskim patriarhatom in manjšo av-tokefalno cerkvijo. Poleg tega so v Patriarh Kiril in predsednik Medvedjev Ukrajini navzoči tudi privrženci uniat-ske cerkve, ki jih pravoslavci razume- jo za »izdajalce«, ker so se leta 1596 pridružili katolicizmu. 62-letni Kiril, ki je bil ustoličen kot 16. patriarh ruske pravoslavne cerkve, je na položaju nasledil decembra lani umrlega Alekseja II. Že po njegovi smrti je začasno vodil rusko pravoslavno cerkev. V torek je bil na položaj izvoljen v prvem krogu glasovanja v splošnem zboru ruske pravoslavne cerkve. Za mesto patriarha se je sicer potegoval še metropolit Kliment, beloruski metropolit Filaret pa se je tik pred glasovanjem umaknil in podprl Kirila. Patriarhu Alekseju II., ki je umrl 5. decembra lani, star 79 let, je po več desetletjih represije nekdanje Sovjetske zveze uspelo ponovno vzpostaviti avtoriteto ruske pravoslavne cerkve. Veljal je za osebo s karizmo, ki ga je odlikovalo prijazno izražanje in moralna avtoriteta med milijoni ruskih vernikov. Njegovo vlogo v mednarodni areni je zaznamoval predvsem hladen odnos do katoličanov. Kiril, ki si je kot vodja oddelka za zunanje zadeve pri ruski pravoslavni cerkvi v preteklosti ustvaril velik vpliv in številna poznanstva v cerkvah po vsem svetu, je po eni strani sporna osebnost, še posebej za konservativ-nejše predstavnike ruske cerkve. Po drugi strani naj bi zanj navijal sam ruski predsednik Medvedjev, ki si želi sprave s katoliško cerkvijo. Pred tokratnim izborom novega patriarha, prvem pa razpadu Sovjetske zveze, je bila v Rusiji prava medijska gonja proti Kirilu in Klimentu. Kirilu so mediji očitali zlorabe v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je bila ruska pravoslavna cerkev oproščena davka na alkohol in cigarete. Kirilovi privrženci so medtem konservativnega metropolita Klimen-ta obtoževali, da je v koncil ruske pravoslavne cerkve, ki je volil novega patriarha, namestil svoje ljudi in da je preveč prijazen do katoličanov. Nobeden od metropolitov obtožb ni komentiral. (STA) 3 0 Torek, 3. februarja 2009 PRIREDITVE / 8. FEBRUAR - Proslave ob dnevu slovenske kulture Po Sloveniji več slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku Slovenski kulturni praznik, 8. februar, bo kot običajno odmeval po vsej državi. Državna proslava s podelitvijo Prešernovih nagrad bo spet v Ljubljani, kjer prav tako ne bo manjkal tradicionalni recital Prešernove poezije pred njegovim spomenikom na Tromostovju. Slovesnosti se bodo vrstile ves teden, ena večjih bo tudi pri poetovem obeležju v Vrbi. Osrednja državna slovesnost na predvečer praznika bo v prestolnici spet po enem letu, lani je bila namreč v Mariboru. Za razliko od zadnjih let bo javnost šele takrat izvedela imena dobitnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Da bodo ostali skrivnost do zadnjega, se je odločil novi upravni odbor Prešernovega sklada, ki si je proslavo zamislil kot poklon pomladi. Na samo obletnico pesnikove smrti bo Združenje dramskih umetnikov Slovenije točno opoldne pred Prešernovim spomenikom v središču Ljubljane izvedlo tradicionalni recital Prešernove poezije. Na njem običajno okrog 20 dramskih umetnikov iz vseh gledališč interpretira Prešernove pesmi po lastnem izboru. Prešernovemu dnevu se bodo že uro pred tem odzvali v knjigarni Konzorcij, tokrat pod naslovom Igram, režiram, prevajam, restavriram, raziskujem, komponiram... pišem. Gostili bodo namreč tiste pesnike, romanopisce, noveliste, ki ustvarjajo tudi na drugih umetnostnih področjih. V Prešernovi rojstni vasi Vrbi bodo praznik obeleževali ves dan, osrednja prireditev s kulturnim programom pa bo ob 13. uri. Slavnostni govornik bo predsednik republike Danilo Türk. V Kranju, kjer je Prešeren preživel zadnja leta življenja in je tudi pokopan, bo tamkajšnji zavod za turizem pripravil tradicionalni Prešernov semenj. Na ulicah mesta bodo, kot obljubljajo na svoji spletni strani, »ponovno pričarali nostalgijo iz Prešernovih časov z raznolikim kulturnim programom in predstavitvijo oblačil iz 19. stoletja«. Prireditev se bo v starem delu Kranja moč udeležiti od 10. ure dalje. Na več kot 40 stojnicah na Maistrovem trgu, Prešernovi ulici in Glavnem trgu se bodo predstavili izdelovalci domače ter umetnostne obrti, po celotnem starem delu bo odmevala glasba iz lajn, saj bo potekal festival lajnarjev, odprt bo sejem starin. Na Maistrovem trgu se bodo mudili številni godčevski sestavi in folklorne skupine z glasbo in oblačili iz Prešernovega časa. V Kranjski hiši bodo obiskovalcem oblikovali pričeske iz 19. stoletja, na Glavnem trgu pred vodnjakom bodo učenci in dijaki, po želji pa tudi mimoidoči, recitirali Prešernove pesmi, udeležence na trgu bo pozdravil lik Franceta Prešerna, ki bo obiskal še Blasnikovo tiskarno, ki bo tiskala cenzurirani del Zdravljice. Ze na predvečer kulturnega praznika se bodo pesniku poklonili kranjski pevski zbori, v kanjonu Kokre pa bodo prvič izvedli predstavo Povodni mož, ki jo bodo gledalci lahko spremljali z mostu nad Kokro. Prireditve ob kulturnem prazniku se bodo vrstile ves teden po številnih slovenskih krajih, med drugim v Mariboru, Celju, Novi Gorici, Kopru, Portorožu, Slovenj Gradcu, Ormožu, Črni na Koroškem, Zagorju, Slovenskih Konjicah, Škofji Loki, na Ptuju. Nekatere občine so slovesne akademije združile s podelitvijo občinskih nagrad za dosežke v kulturi. Ljubljana pa bo priča še enemu dogodku. V kulturno umetniškem društvu, ki nosi pesnikovo ime, se bo 4. februarja začel 16. pesniški festival Trnovski terceti, največje pesniško srečanje v prestolnici. Trajal bo tri večere, vsak večer bodo nastopili trije pesniki. (STA) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Joseph Conrad: »L'Agente segreto« / Režija: Marco Sciaccaluga. Nastopajo: Alice Arcuri, Gianluca Gobbi. Urnik: jutri, 4. ob 20.30, v četrtek, 5. ob 16.00 in 20.30, v petek, 6. in v soboto, 7. ob 20.30 ter v nedeljo, 8. februarja ob 16.00. TRŽIČ Občinska dvorana V petek, 6. in v soboto, 7. februarja ob 20.45 / »La badante«, CTB Teatro Stabile di Brescia, tekst in režija Cesare Lievi. Nastopajo: Ludovica Modugno, Emanuele Carucci Viterbi, Leonardo De Colle, Paola Di Meglio in Giusep-pina Turra. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V petek, 6. februarja ob 20.00 / Špas teater Mengeš: »Hrup za odrom«. OTLICA NAD AJDOVŠČINO Kulturni dom V nedeljo, 8. februarja ob 17.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 3. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Jutri, 4. februarja ob 11.00 in 18.00 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Sca-pinove zvijače«. V četrtek, 5. februarja ob 18.00 / Ajs-hil: »Oresteja«. V petek, 6. februarja ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Tri sestre«. Gostuje Slovaško narodno gledališče Bratislava. V soboto, 7. februarja ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V ponedeljek, 9. februarja ob 19.30 / Terry Johnson: »Diplomiranec«. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče Celje. V torek, 10. in v sredo, 11. ob 18.00, v četrtek, 12. ob 17.00 in v soboto, 14. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. Mala drama Danes, 3. februarja ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnine or We Are The Nation On The Best Location«, gostuje Rozinteater. V četrtek, 5. februarja ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V petek, 6. in v soboto, 7. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V torek, 10. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 3. februarja ob 12.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. Jutri, 4. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V četrtek, 5. februarja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V soboto, 7. februarja ob 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. V torek, 10. in v sredo, 11. ob 19.30, v četrtek, 12. ob 20.00 in v soboto, 14. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. V petek, 13. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. Mala scena Jutri, 4. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V četrtek, 5. februarja ob 18.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina »Hagada«. V petek, 6. februarja ob 19.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V soboto, 7. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Celinka: »Lili - razglednice futuristične ljubezni«. V torek, 10. in v sredo, 11. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V četrtek, 12. februarja ob 20.00 / Miha Mazzini: »Let v Rim«. V petek, 13. februarja ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V soboto, 14. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Šentjakobsko gledališče V petek, 6. in v soboto, 7. februarja ob 19.30 / A. Jaoui, J.-P. Bacri: »Družinska zadeva«, (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V četrtek, 5. februarja ob 17.00 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. V ponedeljek, 9. in v torek, 10. februarja ob 17.00 / J. Austin - J.Jory: »Prevzetnost in pristranost«.Romanti-čna komedija v režiji Z. Šedelbauerja. V sredo, 11. februarja ob 19.30 / A. Ni-colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. V petek, 13. februarja ob 11.00 / W. Allen: »Bog«, (komedija), režija in priredba Gašper Tič. Cankarjev dom Heiner Müller: »Macbeth«, Štihova dvorana / Nastopajo: Mini teater, CD, Novo kazalište Zagreb in ZeKaEm. Re- žija: Ivica Buljan. Urnik: od petka, 6. do nedelje, 8. februarja ob 20.00. William Shakespeare: »Vihar«, Gallusova dvorana / Nastopajo: Slovensko mladinsko gledališče, SNG Drama Maribor, CD, SSG Trst. Režija: Vito Taufer. Urnik: danes, 3. februarja ob 11.00. V petek, 13. in v soboto, 14. februarja ob 20.00, Dvorana Duše Počkaj / Koncept in režija: Irena Tomažin. Ustvarjalca in izvajalca: Primož Bezjak in Irena Tomažin. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Verdi: »Aida«. Nastopa ansambel gledališča Verdi. Dirigent: Nello Santi. Urnik: danes, 3. februarja ob 19.30. Dvorana de Banfield - Tripcovich »Tetraktys« / Baletna predstava na Haendlejevo glasbo. Urnik: jutri, 4. februarja ob 10.30 in 21.00, v četrtek, 5. februarja ob 10.30 in v petek, 6. februarja ob 10.30 in 21.00. GORICA Kulturni dom V petek, 6. februarja ob 19.00 / »Mala Prešernova proslava 2009«, koncert Mladinskega simfoničnega orkestra Novo Mesto. Vstop prost. V torek, 10. februarja ob 20.45 / "Across the border 2009", koncert »An-tidotum Tarantualae« iz Apulije - po-klon kantavtorju Matteju Salvatoreju. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 10. februarja ob 20.45 / Steven Isserlis - violončelo in Olli Mustonen - klavir. SLOVENIJA SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 9. februarja ob 20.00 / Koncert ob slovenskem kulturnem prazniku: Jure Tori - harmonika in Ewald Oberlaitner - kontrabas. LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 8., v torek, 10. in v nedeljo, 14. februarja ob 19.30 / Ob 30-letni-ci glasbenega delovanja, Zoran Predin: Jubilejni tris za zaljubljene. V sredo, 11. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Iveta Apkalna - orgle. V četrtek, 12. in v petek, 13. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Ari Rasilainen. Solistka: Hisako Kava-mura - klavir. Šentjakobsko gledališče V soboto, 14. februarja ob 19.30 / J. Jacobs - Roza: »Briljantina«, (muzikal), režija in koreografija Mojca Horvat. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Peterlinova dvorana, (Ul. Donizetti 3): do 9. februarja je odprta razstava »Od linotypa do računalnika«. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 17.00. Stavba nekdanjega šolskega skrbništva, (Ul Santi Martiri 3): do 15. februarja bo na ogled razstava o Brunu Pincherleju. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Galerija Rettori Tribbio 2: do 13. februarja bo pod naslovom »Un intimità preziosa« razstavljal slikar Tiziano Lombardini. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija na ogled je razstava Mateja Susiča Zimska idila. NABREZINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. SKD Igo Gruden: do 15. februarja bo na ogled osebna razstava »Skrivnosti Krasa« Claudie Raza. Ogled je možen ob sobotah od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 16. februarja je na ogled skupinska razstava del nastalih na mednarodni likovni koloniji Monošter 2007 na Madžarskem. Razstavljali bodo Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cervi Kervischer (Italija), Csuta Gyor-gy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Kalajdžiski (Slovenija), Ka-racsony Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska). Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 18. uro ter v večernih urah med prireditvami. "Gorica se spominja" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481-535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904 VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najd- be stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. HRPELJE Kulturni dom: do 9. februarja je razstava slik likovnega krožka Hrpelje - Kozina, ki deluje v okviru Društva likovnih pedagogov Primorja. SEŽANA MC podlaga: do 28. februarja je na ogled razstava »Bienale male laične ilustracije«. Kosovelova knjižnica: od petka, 6. februarja bo na ogled likovna razstava Marjana Miklavca. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Kulturni dom: v petek, 6. februarja, ob 19. uri bo odprtje fotografske razstave Rajka Bizjaka Zvezdni prah - inkarna-cija. Umetnika bo predstavi Vladimir P. Štefanec. Razstava bo na ogled do 27. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: do 2. februarja bo na ogled fotografska razstava Oskarja Moleka »Andske sledi in vtisi«. CERKNO Cerkljanski muzej: od 5. februarja do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javor-nika do Porezna«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Cankarjev dom, Galerija CD: do 15. februarja na ogled "8. slovenski bienale ilustracije (SBI)" »Podoba knjige ... knjiga podob ...«. Pregled dveletne produkcije slovenskih ilustratorjev vseh generacij. / RADIO IN TV SPORED Torek, 3. februarja 2009 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po Sloveniji -Ptice iz gline 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV -Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in M. Cucuzza) 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 17.00 Dnevnik, sledi Gospodarstvo 14.10 Nanizanka: Exodus: il sogno di Ada 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.15, 0.55 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Dimmi la verita' 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Costume e societa, sledi Zdravje 13.55 Val d'Isere: SP v alpskem smučanju, super VLS (Ž) 14.15 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Law & Order 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Resničnostni show: X Factor 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: L'ispettore Coliandro (i. G. Morelli, G. Soleri) 23.00 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 23.15 Dokumentarec: Un paese chiamato Po 0.15 Glasba: Premio Tenco 2008 V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Dnevnik - Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 12.55 Val d'Isere: SP v alpskem smučanju, super VLS (Ž) 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.15 Variete: Trebisonda 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.00 Aktualno: Speciale Tg3 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Ballaro' 23.20 Variete: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Un mondo a colori 7.05 8.05 9.00 10.10 10.30 11.30 11.40 12.40 13.30 14.05 15.00 15.55 18.35 18.55 20.20 21.10 23.55 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nan.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: My Life 2 Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli- no Film: I Comanceros (western, ZDA '61, r. M. Curtiz, i. J. Wayne, S. Whitman) Nad.: Tempesta d'amore 21.55 Dnevnik - vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Destini incrociati (dram., ZDA, '99, r. S. Pollack, i. H. Ford, K. S. Thomas) Film: The Big White (kom., ZDA, igrata Robin William, Holly Hunter) 2.05 Dnevnik, pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Aktualno: Mattino cinque 10.00 Tg 5 - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratel-lo 14.10 Nan.. Cento Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: R.I.S. 5 - Delitti imperfetti 23.30 Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) O Italia 1 6.15 6.35 9.00 9.30 10.20 11.20 12.15 12.25 14.30 15.00 15.50 16.40 18.30 19.50 20.30 21.10 23.35 1.25 Nan.: Still standing 13.40, 17.10 Risanke Nan.: Hope & Faith Nan.: Ally McBeal Nan.: E alla fine arriva mamma! Nan.: Piu' forte ragazzi Aktualno: Secondo voi Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 19.30 Risanke: Simpsonovi Nan.: Paso adelante Nan.: Smallville Nan.: Drake & Josh 22.05 Dnevnik in vremenska napoved Camera café Kviz: La ruota della fortuna Film: 2 single a nozze (kom., ZDA '05, r. D. Dobkin, i. O. Wilson, V. Vaughn) Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno Športne vesti ^ Tele 4 9.00 10.35 12.00 12.50 13.50 14.30 15.00 15.25 17.00 19.00 20.00 20.10 20.30 21.00 21.30 22.55 23.30 Aktualno: L'eta' non conta Nan.: Don Matteo 6 Kratke vesti Expo' Mittel School Aktualno: Nel baule dei tempi Palco, gli eventi in TV Videomotori Dokumentarec o naravi Risanke Attenti al cuoco Speciale Premio Nonino 2009 Ritmo in tour Deželni dnevnik Aktualno: Di roccia e di cielo Film: Legami di sangue (dram., '89, r. P. Masterson, i. G. Giannini, J. Roberts, D. Hopper) Aktualno: La Trieste che ci crede Košarka: Basket Snaidero UD vs. Montegranaro La 7 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Klasična glasba 8.10 Pregled tiska LA 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Aktualno: Due minuti un libro 10.20 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Film: Due settimane in un' altra cit-ta' (dram., ZDA, '61, i. K. Douglas) 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Cold Squad 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Relic Hunter 23.40 Nan.: Sex and the City 0.10 Nan.: Dirt 1.10 Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Na potep po spominu 9.25 Odd. za otroke: Ela Peroci 9.35 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 10.00 Igrana nan.: S soncem v očeh 10.15 Bukvožer 10.20 Sramota (pon.) 10.25 Zgodbe iz školjke 11.05 Poljudoznan. odd.: Fu Long, mali veliki panda 11.55 Večerni gost (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 ARS 360 (pon.) 13.40 Opus (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan: Nekoč je bilo ... življenje 16.10 Potplatopis 16.30 Knjiga mene briga (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Nad.: Fina gospa 18.00 Žrebanje Astra 18.10 Risanke 18.25 Nad.: Strasti 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dok.: Slovenija gre naprej 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Sedem obdobij rocka 23.55 Prava ideja! (pon.) 0.20 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 03.02.1991 (pon.) 0.35 Dnevnik 1.10 Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 6.30 0.15 Zabavni infokanal 7.40 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 03.02.1991 (pon.) 7.55 Izvirni (pon.) 8.25 NLP (pon.) 11.15 Glasbeni spomini (pon.) 12.45 16.55 Val d'Isere: SP v alpskih disciplinah, super VLS (Ž) 14.25 Bleščica (pon.) 15.00 Studio City (pon.) 16.00 Glasnik 16.25 Mostovi-Hidak 17.50 20.35 SP v alpskem smučanju 18.00 Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Ob 100-letnici rojstva Boga Le- skovica 20.00 Muzikajeto 20.30 Globus 21.00 Prava ideja! 21.30 Nad.: Dediščina Evrope 23.20 Vrhunci angl. nogometne lige Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.15 21.30 22.15 22.45 23.15 0.00 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Fanzine (mladinska oddaja) Sredozemlje Artevisione Meridiani Val d'Isere: SP, superveleslalom (Ž) Izostritev Vremenska napoved 1.00 Primorska kronika 22.00, 23.45 Vsedanes - TV dnevnik Šport Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje Slovenski magazin Dok. oddaja Q - trendovska oddaja Potopisi Biker Explorer Istra in... Čezmejna Tv TDD - (Tv dnevnik v slovenskem jeziku) Tv Primorka 11.00 12.00, 23.30 Videostrani 11.30 23.00 Dnevnik in vremenska napoved 16.10 Rally Monte carlo (4. hitrostna preizkušnja) 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Mladi o mladih 18.45 Zdravstvena preventiva: alkohol (pon.) 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 19.55 Epp 20.00 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 20.20 Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Turizem in mi 22.00 Asova gibanica 22.30 Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka; 8.40 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.50 Pristopne oddaje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Srečko Kosovel, človek v magičnem kvadratu; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Zvok in čas; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otro-štvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 18. vzporednik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Arsov logos; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.3018.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.0015.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 3. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg fjlAJUUi.l topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1020 1020 1010 1000 1010 O gradec -1/2 tolmeč o -1/3 videm o 4/10 o pordenon 5/9 trbiž o -1/1 celovec o -1/1 o -2/0 kranjska g. hihS O tržič 0/2 O kranj o-1/1 s. gradec celje 0/2 O maribor 0/-tv 0/2 m. sobota o 0/3 7/10 4/7 čedad o /^5/9 ■ iCk o >yy _ ckj ljubljana gorica n o n. gorica 1/3 n. mesto 1/3 gorica o „„ postojna o o 0/2 --- _ kočevje ^ - . o portorož o - ^ - črnomelj 5/9,— ' '' reka opatija - uj ptuj O zagreb 2/4 O oumag poreč ö pazin o LJ ^NAPOVED ZA DANES Nad vso deželo bo oblačno z obilnim do močnim deževjem. V visokogorju bo sneženje obilno nad približno 700 m v Alpah, v Predalpah pa nad približno 1200 m. Proti večeru bodo padavine šibkejše in bolj razširjene. Ob obali bo pihal močan vzhodnik, v nižavju pa zmeren severovzhodnik. Danes bo sprva oblačno z občasnimi padavinami, po nižinah bo sneg postopno prehajal v dež. Popoldne se bo v vzhodnih krajih ponekod delno zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 2, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od 0 do 3, na Primorskem do 9 stopinj C. Ciklon, ki se nahaja nad Veliko Britanijo, nam prinaša ju- Nad osrednjim Sredozemljem in zahodno Evropo je ci-gozahodne tokove, ti bodo v torek zelo vlažni, v sredo pa klonsko območje. Z jugovzhodnimi vetrovi nad naše nekoliko bolj suhi v višjih plasteh ozračja. kraje priteka nekoliko toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 17.14 Dolžina dneva 9.50 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.34 in zatone ob 1.28 A PLIMOVANJE Danes: ob 3.01 najvišje 33 cm najvišje 5 cm, ob 21.36 Jutri: ob 4.33 najvišje 30 cm ob višje 16 cm. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. V noči na sredo bo obremenitev prehodno oslabela. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ MORJE Morje mirno, temperatura morja 8,7 stopinje C. ob 11.32 najnižje -29 cm ob 20.30 najnižje 5 cm. 15.52 najnižje -40 cm ob 20.20 naj- SNEZNE RAZMERE (v cm) Kanin.................690 Piancavallo..........370 Vogel.................320 Forni di Sopra........250 Kranjska Gora........135 Zoncolan............290 Krvavec..............285 Trbiž..................350 Cerkno...............170 Na Žlebeh ...........450 Rogla.................185 Mokrine..............300 Mariborsko Pohorje . .190 Podklošter...........225 Civetta...............260 Bad Kleinkirchheim . .180 ( ^ O* O gradec -1/3 „ celovec o -1/2 o ¿5 tržič -1/4 o kranj o-1/3 s. gradec tolmeč o trbiž o _ m 1/s 2/5 o -2/2 "l/d 2/5 kranjska g, celje 1/5 O čedad o ^ kranj /^-v5 videm o j^510 o ^^ u ljubljana o pordenon goric„ n on. gorica 1/4 n. mesto 1/5 gor!ca o „,„ postojna o maribor cQ,0/4 ptuj O m. sobota o0/4 ^ zagreb 2/6 O 5/10 ■7/11 4/8 o 1/4 kočevje N° - o j" črnomelj o umag opatija q pazin o reka (NAPOVED ZAJUTRI V sredo bo spremenljivo do oblačno, najverjetneje brez V sredo bo spremenljivo oblačno in večinoma suho vreme. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER dežja. Še bo pihala zmerna burja. V četrtek bo zapihal jugozahodni veter, v zahodni Sloveniji bo občasno deževalo. Topleje bo. dopis iz parza - Kultura živi tudi v predmestjih Cafe Culturel v St. Denisu St. Denis je predmestje na severu Pariza, ki ni ravno na dobrem glasu. Vprašajte Parižana, kaj si misli o tem predelu, in gotovo bo odgovoril, da gre za gnezdo sršenov. St. Denis je sinonim pustih blokov, kriminala, mrčesa na robu družbe. Toda mnogi Parižani obiskujejo pisane tržnice St. Denisa in drugih »banlieues«... Kaj so ta predmestja, ki jih vsi črnijo, toda mnogi obiskujejo? Res je, da gre tudi za gete, kjer je veliko kriminala, toda periferije še zdaleč niso samo to. Tokrat je St. Denis priklical pozornost medijev zaradi kulture, in sicer zaradi lokala Cafe culturel Brahima La-hrecheja. Pred desetimi leti je Brahim odprl Cafe Culturel, ki pa ni bil samo kavarna za kavico, ampak je nudil (in nudi) tudi razstave ter koncerte (rock, folk, fado, predvsem pa slam). Z leti je ta lokal postal pomembno zbirališče in kulturno središče. Sicer pa Cafe Culturel ni izjema, takšnih kulturnih kavarn je vedno več. Gre za popolno novost? Niti ne. Lahko bi jih primerjali z nočnimi lokali Harlema, kjer se je razvijal jazz, s Cafe-concerts razširjenih na vzhodu Pariza v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja ali z lokali na Monmartreu... Nekoč se je hodilo na Monmartre za šanson, danes se gre v Cafe Culturel na slam. Kaj pa slam pravzaprav je? Slam se je rodil v 80. letih in gre za recitirano poezijo z ali brez glasbe. »Slam« bi lahko prevedli kot »klofuta« (angleški »sleng«): gre za moč besed, ki prevzamejo gledalca, ki vzbudijo občutke in zavest. Pravi slam naj bi bil improviziran, toda kot pri rapu ni več/vedno tako. Sicer to sploh ni važno: glavno je sporočilo. Slam tudi dokazuje, da je poezija še kako živa in da ni monopol »umetnikov v zlati kletki«. Pesnik govori publiki. Te kavarne oziroma nočni lokali so tudi za mnoge odskočna deska: v Cafe Culturel je nastopal slammer Grand Corps Malade, s katerim se je ta žanr razširil po Evropi. Ali so ti Cafe Culturel oaze sredi kriminala in mrčesa? Sploh ne. V St. Denisu ter drugih predmestjih se odvijajo mnogi festivali: festival grafitov v Ba-gnolet, plesni festival v Suresnes, trenutno je v teku v Val-de Marne filmski festival posvečen otrokom itd. V »ban-lieues« je kulturno življenje še kako bogato. V St. Denisu stoji tudi znamenita gotska katedrala, ki priča, da periferije niso samo anonimni bloki. (Periferija so večkrat mesta, ki je Pariz počasi požrl; mesta z zgodovino, s svojimi znameni-tostimi.) Od kod torej ta slab glas predmestij? Nekateri menijo, da je to zasluga Desno znamenita katedrala v St. Denisu; spodaj levo in desno utrinka iz večera v Cafe Culturel medijev, ki stalno iščejo (negativno) Novico in zanemarijo ostalo. Na tej nikogaršnji zemlji živijo predvsem potomci priseljencev, ki kljub temu da so Francozi, ostajajo državljani B kategorije. Kriminal? Lahko bi rekli, da je to posledica brezposelnosti in zapuščenosti s strani države. Glede stereotipov in diskriminacij je še veliko dela. S predmestji je nenazadnje povezana politika naseljevanja zadnjih let, ki je ljudi potisnila iz centrov mesta; slednji naj bi bili posvečeni uradom in spomenikom. (To se še dogaja v Parizu, kjer se zaradi norih stanarin vedno več ljudi umika v predmestje.) Toda srce mesta so ljudje in z njimi odhajajo vse aktivnosti. Stvari se spreminjajo, družba se spreminja, toda sprejemanje novosti zahteva kar nekaj časa. Npr. ugotovitev, da Francozi niso le potomci Karla Velikega. Da slam sodi v sodobno poezijo. Ne pozabimo, da se je tudi na Harlem in jazz nekoč gledalo z viška. Ah! Mi- mogrede. V mnogih kulturnih kavarnah se bolj kot kavo pije metin čaj. Ko bi hoteli kaj več izvedeti o Cafe Culturel, si lahko ogledate spletno stran http://cafeculturel.org. Jana Radovič raziskava Evropski moški in neljuba domača opravila PARIZ - Evropski moški priznavajo, da se z vsemi močmi izogibajo likanja, čiščenja stranišč, pranja perila in menjavnja posteljnine, kaže raziskava, ki jo je tržno-raziskovalna družba Ipsos izvedla v štirih evropskih državah - Španiji, Franciji, Italiji in Veliki Britaniji. Skoraj dve tretjini vprašanih moških (63 odstotkov) priznava, da se pošteno zmrdujejo ob omembi likanja ali to gospodinjsko opravilo celo na celi črti zavračajo. Še manj evropskim moškim diši čiščenje sanitarij, saj to častno opravilo zavrača ali s pošteno kislim obrazom opravlja 67 odstotkov vprašanih moških. Do pranja in razvrščanja perila ter menjavanja posteljnine ima moralne zadržke 61 odstotkov vprašanih moških, prav tako pa jih ni očaralo pomivanje tal, ki ne navdušuje 59 odstotkov vprašanih pripadnikov močnejšega spola. Najmanj navdušeni gospo-dinjci so sicer Italijani. Ženske še v večji meri zaznavajo nepripravljenost moških za ta opravila. Po mnenju pripadnic nežnejšega spola se tako kar 80 odstotkov moških brani likanja, 72 odstotkov jih stranišče uporablja zgolj za opravljanje dnevnih potreb, 68 odstotkov pa jih košaro za perilo uporablja zgolj za trening košarke. To pa ne pomeni, da so moški v gospodinjstvu povsem nekoristni. Kar 74 odstotkov jih tako priznava, da brez pripomb odnašajo smeti, 67 odstotkov jih redno nakupuje, 56 odstotkov jih ustvarja mojstrovine za štedilnikom, 53 odstotkov pa jih pomiva posodo. Večinsko mnenje žensk je, da je breme gospodinjskih opravil na njihovih plečih, saj jih tako pravi 73 odstotkov. Moški pa tudi niso brez značaja, saj jih 59 odstotkov priznava, da bi po hiši morali postoriti več. (STA)