39
Slovanski popotnik.
* Od slovečega Jožefa Wencig-a, šolskega svetnika in vodja češke realne šole v Pragi, ki po roda Nemec, pa v pismenstvu češkem popolnoma znajden, je že lepo število staročeskih in novočeskih bnkev v nemški jezik prestavil, prišle ste zopet na svetlo dve imenitni knižici, namreč: wStudienuber Rit ter Thomas von Štitne". Ein Beitrag zureuropaischenCulturgeschichte. Leipzig*. Verlag v. L. Wiedemann. 1856, in druga poznejša: „Kranze a as dem bohmischen Dichter-garten". Bei L. Wiedemann in Leipzig.
Ako se Nemci v sedanji dobi čedalje bolj ozirajo na slovanske literature in zlasti na češko, če ne silnemu nemškemu slovstvu primerno , vendar marsikaki drugi literaturi manjših evropejskih narodov enako, gotovo je k temu zelo pripomogel neutrudljivi prestavljavec Wencig, ki od leta 1830, kterega je med ljudi dal pervo delo: 3JSlawische Volkslieder" (Halle), leto za letom soznanja rojake svoje z žlahnimi cvetlicami iz češkega slovstvenega polja, in njegove prestave, kakor nam je zuano po izreku mož, ki jim gre sodba v tem, derže se natanko izvirnih spisov in so pisane v gladki, prijetni nemščini. Te predstva odlikujejo tudi gori omenjeni knigi. Perva obsega po čeških spisih popis življenja in presojo bukev slavnega Tomaža Š ti t ne ga, ki je že pred 500 leti v čisti jedernati češčini razne bogoslovne vprašanja razkladal prav po katoliško, s pristavkom nekterih njegovih manjših spisov; v drugi pa podaja nemškemu občinstvu vence iz poezij (že pokojnih J pervakov češkega pesmeuištva: Janeza Kolarja („Sla-vinahči") in Franca Ladislava Ceiakovskega. Spodobi se sicer, bi djali, prebrisanemu Slovencu, da slovstvene dela"tirugih Slovanov prebira v izvirnem jeziku, toda iz-verstna prestava v nemški jezik priporoča se sama kakor dober pomoček pri tem.
^ Na Dunaji je prišla na svitlo kniga pod naslovom: „Primjeri serpsko-slave nskega jezika; sastavio ih Vuk Stef. Karadžič" s cirilskimi pismenkami, v naj veči osmerki na 80 straneh; cena ji je 1 gold. srebra. — Kaj da je zapopadek knige, vsak lahko iz naslova povzame. Obsežek knige je: spredaj na polovici pole ima 9 rokopisov (fak- simile): v oddelku L: predgovor: II.: primere iz cerkvenih knig: III.: pobožne pripovedke: IV.: pisali kako so serpski pred 150 leti: V.: še nekaj; VI.: kaj je na per-vem listu, kaže namreč, kje o tem ali unem rokopisu govori v knigi. — Kdor se je kolikaj oziral na polji slovanskega slovstva ter si po sili ni oči tišal, mu gotovo ni ime gosp. Vuk Štef. Karadžičevo neznano, kteri visoko učenost kakor v mnozih poprejšnih delih tudi v tej knigi razodeva. Znamenit je učeni mož na polji serbskega slovstva posebno zato, ker je on pot, ktero je Dositej serb-skim pisateljem s svojim basnimi in drugimi deli pokazal, tako rekoč poteptal in ogladil, in ž njim smemo novo dobo v serbskem slovstvu začeti. Spomin hvaležnosti si je postavi! tudi s popravljenimi čerkami  — „a svoji ga ne pri-
40
mise" — vendar je  gotovo, da pred ali pozneje se morajo Serbje  mu udati, ako   nočejo odgovora vsemu svetu dolžni ostati,   ali pa reci, ,,da imamo oči, pa nočemo yviditiu. — Vsakemu izobraženemu Slovencu priporočamo izverstno delo.