sem, vesele božične praznike, čestitke ob Dnevu ^rnostojnosti in srečno Novo leto 1995 !

1994 / XXVIII številka 26 Velenje,
'0- december ^ator Gorenja
Gorenjčani imamo perspektivo
Obdobje dramatičnih sprememb v družbi in gospodarstvu se počasi izteka. Gorenje je to obdobje močno zaznamovalo, toda zmogli smo moči, in nadomestili izgubo trgov ter uspeli konsolidirati poslovanje. Oživitev evropskega in svetovnega gospodarstva v letu 1994 nam ponuja možnost popolne ozdravitve.
Po večletnem zniževanju števila zaposlenih z veseljem ugotavljamo, da zaposlujemo nove sodelavce, kljub temu ostaja še vedno problem strukturne prezaposlenosti in tu bomo morali začeto delo nadaljevati. Prodajno geslo "Količine za vsako ceno” smo zamenjali z geslom “Kvalitetni izdelki za pravo ceno". Ost naporov ni več usmerjena k iskanju novih kupcev, temveč v ekonomiziranju in optimiranju proizvodnje in prodaje.
Proces lastninjenja ima v Gorenju pomembno mesto. Veliko smo naredili pri pripravi programa in predvidevamo, da bomo zaključili proces do sredine prihodnjega leta. V Gorenju smo vseskozi mnenja, da samo olastninjenje ne prinaša veliko. Trdo smo delali doslej in tako bomo morali delati tudi v prihodnje, zato bomo lahko brez bojazni sprejeli nove lastnike. Končno čutimo v veliki meri Gorenje kot naše, kar smo dokazali v akciji zbiranja certifikatov.
Kaj lahko rečemo za leto 1995 ? Bo leto preizkušnje, predvsem pa priložnosti. Od nas bo odvisno, koliko jih bomo hoteli in znali izkoristiti in s tem zagotoviti dobro poslovanje Gorenja, vsem nam pa dostojnejše življenje.
Vsem sodelavkam in sodelavcem Gorenja čestitam ob Dnevu samostojnosti in želim Vesele praznike in srečno, predvsem pa zdravo novo leto 1995. Vse drugo si bomo, tako kot doslej, ustvarili sami. ^ #	s/
Jože Sh predsednil Gorenje
k.
sdniK poslovodnega odbora
Program ’95
Več na 2. in 3. strani.
Novoletna
nagrada
Poslovodni odbor Gorenja Gospodinjski aparati je sprejel odločitev, da se delavcem Gorenja Gospodinjski aparati izplača novoletna nagrada v višini 12.000 tolarjev. Nagrado v tej višini bodo prejeli delavci, ki so v delovnem razmerju v Gorenju Gospodinjski aparati celotno letošnje leto. Delavcem, ki so se zaposlili kasneje, se bo nagrada obračunala glede na število izpolnjenih mesecev delovne dobe v tem letu v Gorenju Gospodinjski aparati in sicer po 1000 tolarjev na mesec delovne dobe. Do nagrade niso upravičeni delavci, ki so se zaposlili šele v mesecu decembru in delavci, ki niso več v delovnem razmerju. Nagrado bomo dobili izplačano na tekoči račun ali hranilno knjižico zadnji delovni dan v tem letu.
Nova generacija na poti v Evropo
Nova generacija ima Univerzalno kontrolo stabilnosti, ki zagotavlja popolno mirovanje tudi pri manjših polnitvah in onemogoča slabo razporeditev perila pri centrifugiranju.
Zagotavlja pa tudi optimalen učinek ožemanja. Tri ritme mencanja, ki omogočajo popolno nego perila glede na vrsto perila in izbran pralni program, saj omogočajo pranje od neobčutljivih do najbolj delikatnih tkanin, neodvisno od umazanosti ter vrste in količine pralnega sredstva.
Intervalno centrifugo, ki
jo imajo vgrajeni pralni stroji z visokimi obrati. Pri tej se izžema dobršen del vode iz perila že pred končno centrifugo. Ker ožema v intervalih, se perilo dobro ožme in minimalno zmečka. Po vsakem intervalu pa se ponovno zrahlja. Zaradi počasnega "soft" prehoda v visoke obrate je še dodatno zmanjšano lepljenje perila na steno bobna Torej perilo je dobro ožeto, pa kljub temu zrahljano.
Gumb za dodatno izpiranje,
da lahko perilo dodatno izpiramo po lastni presoji, česar se bodo razveselili predvsem tisti z občutljivejšo kožo.
To so le nekatere izmed novosti.
Predstavljajte si nekaj elegantnega, učinkovitega, a vendar nežnega.
Pred vami je pralni stroj Gorenje iz nove generacije, kije nasledila vse odlike • dobrih Gorenjevih strojev, tudi ohišje iz pocinkane pločevine in kad iz nerjavne pločevine, in jih oplemenitila z novo linijo, novimi pralnimi programi in pri tem postala še varčnejša in prijaznejša ne le do okolja, temveč tudi do gospodinj in gospodinjcev. Kaj je tisto, kar novo generacijo pralnih strojev loči od prejšnje, zasnovane pred skoraj dvajsetimi leti? Izg led zagotovo, ta postaja v borbi za tržne deleže v Evropi vse pomembnejši. Zasnovali so ga v našem Industrijskem oblikovanju in sledi vsem evropskim trendom. Pralni stroji iz nove generacije imajo tudi večja vrata, z levim ali desnim odpiranjem (tega drugi proizvajalci ne poznajo), nižjo čelno ploščo in nenazadnje nov programator z novimi pralnimi programi. Ti programi zadovoljujejo vse kakovostne norme, povezane z varstvom okolja, od majhne porabe vode in pralnih praškov do varčnosti z energijo. Pri strojih z več obratih je nova centrifuga, ki za razliko od klasične ožema v intervalih Število obratov zvišuje postopoma, med intervali pa perilo zrahlja, (kot je prikazano na risbi). Ožemanje je sicer daljše, zato pa bolj učinkovito in prijaznejše do perila.
Oprano perilo lahko posušimo v sušilniku, ki prav
tako spreminja svojo podobo, in likanje za večino perila praktično odpade. To je le nekaj od odlik nove generacije, na katere nas je opozoril vodja razvoja PPA Jože Lah in o katerih bomo še pisali. Kaj bi si še lahko želeli?
Sodobno zasnovane komponente zanesljivih dobaviteljev zagotavljajo dober izdelek. Tako dober kot so bili dosedanji, ki v mnogih gospodinjstvih perejo že 15 in več let. "Slabega izdelka tudi zastonj nihče noče," pravi Franc Kosec, direktor programa Pralno-pomivalni aparati. "Treba je zadovoljiti pričakovanja kupcev. To so spoznali vsi delavci Pralno-pomivalnih aparatov." Morda prav zato tolikšna zagnanost pri uresničevanju projekta nove generacije pralnih strojev, ki je bil do testne in nulte serije pripeljan v borih osmih mesecih. V zasnovi in izpeljavi projekta, ki seveda še ni povsem končan, je sodelovalo veliko delavcev. Že v razvoju Pralno-pomivalni h aparatov se lahko pohvalijo z močno, visoko izobraženo ekipo mladih strokovnjakov. Njim so se pridružili še številni drugi, od tistih v Trženju, prototipni delavnici do onih v investicijah, nabavi, skupnem razvoju, programu HZA, CAD-CAM centru. Gorenju Orodjarna in še bi lahko naštevali ter pri tem tvegali, kot pravi direktor programa, da koga po krivici prezremo.
Vsekakor jih je družil skupen cilj, opraviti delo profesionalno in tako zagotoviti uspeh.
INTERVALNA CENTRIFUGA

CIST. , UTCn.uetNA 'JK *» * H. K 0NČN.«i| nfcf.A,
D
Niso določali, kdo mora kaj ' narediti, ampak spraševali, kdo zna to najboljše _	!
narediti. Izbirali so najboljše o< in najcenejše ideje.Sevedao ni šlo povsem brez težav, s H so bili pri tem odvisni tudi °aT
dobaviteljev. Pralni stroj se s
tavlja namreč več kot 40U ^ delov. Prav zato so ures- ,1 ničevanje projekta izkons i -z
tudi za njihovo tipizacijo in 3i
obenem poenostavili P°s lovanje.
Pralnim strojem nove generacije s 400 in 600 obrati se bodo v , „ prihodnjem letu pridružili pralni stroji z 800 in 1000 obrati v minuti. Zanje, P°	1
sedah tehničnega vodjo	s
Franja Kaiserja že pridobivajo tudi testne ,
znake, obvezne za prod J (.
na trgu Evropske skupno5 in mednarodne certifiko ■ j
la
.'en
H
Sr
io
tei
:bor pa bodo razširili tud1 a pralne stroje s 1500 'brati, kijih danes prodajajo le najboljši, ovsem naj bi na proiz-odnjo nove generacije irešli leta 1996, ko bi Tenehali izdelovati storo leneracijo. Do takrat po , ■ 'osta obe proizvodnji, ko , T •rovi vodja obrata rmon s ranko Sevčnikar, tekli ^ emoteno vzporedno-lelotna paleta pralnih , Jrojev nove generacije o is 'Od blagovno znamko korenje in Gorenje Nob" r ;sse prvič predstavljeno 5 ližajočem se sejmu Pe'e j J Bhnike, največjem 95.^
zvrstnem v Evropi, koi" ^
korenje, ki 60 odstotkov c Talnih strojev na tujem ' roda pod lastno blag0'; , r
namko, z novo generdCJ \
3mo še krepi svojo pn’50 Sl ost v 36 državah, zlasti mčiji, Franciji in Skan-
smciji, rranciji in ■ ... naviji, Avstriji in Avstrdlij N
domačem trgu, kjer , irenje več kot 80% d® sS )daji pralnih strojev, P ralnim strojem WA g0bdoi, ve generacije predsto |q/i:
1^1	K1"- ih
istnih prodajnih centri'1 v predprazničnih dne • ^
ter
ttal

—
^ oblikah in sodobnih oblikovalskih tokovih
<aj,svetu je nastalo obdobje 3li- Poimenovanega 'ostmodernizma. Torej se še bdobje modernizma s ta jojo racionalnostjo, ravnimi sajtudi togimi oblikami, odnika novemu. In v es- ostmodernizmu je vredno
0	ženiti spodbujevanje sativnega razmišljanja, ki
M !zrcali v mehkejših oblikah,
1	arhitekturi morda vračanje r stebrom, v različnih in-
ljstrijah k mehkejšimi lam. Skratka, nekaj Vega se dogaja in v tej bije treba slediti elemen-e n, ki jih poznamo pod iz-bom "SOFT LINE".
36-1 uvod je poenostavljen 6skus predstavitve novih
smeri tudi na področju oblikovanja gospodinjskih aparatov, kakor je na kratko predstavil nove oblikovalske tokove strokovni vodja oblikovanja v Gorenju Gospodinjski aparati Janez Smerdelj.
Tako so v Gorenjevem oddelku oblikovanja izdelali prvi model novih pralnih strojev, ki imajo vse značilnosti tega novega stila. Kot model je bil pralni stroj nove, torej povsem nove generacije, predstavljen na sejmu v Kolnu 1993 in po trditvah Janeza Smerdelja izredno dobro sprejet, za kar so že tedaj poželi pohvale. Prvemu je sledil drugi model
in danes so pralni stroji nove generacije v redni proizvodnji.
Kot nekakšna avtorja celovite zunanje podobe lahko omenimo za prvi model (NG 1) Antona Kolobarja, za drugega (NG 2) pa Janeza Smerdelja, vendar tega ne moremo jemati dobesedno. Kajti tudi pri oblikovanju pralnih strojev se stapljajo izkušnje iz drugih programov, od drugih izdelkov. Vendar namen je vselej in povsod enak: s skupnimi močmi in sodelovanjem do uspehov!
hj
i° bložba v humanizacijo in produktivnost dela
wpna vrednost projekta, ki bje vodil Tone Dovšak,
'aša 2 milijona 200 tisoč Miških mark.
3 Proizvodnjo nove beračije pralnih strojev je ;|° namreč potrebno <6urediti nekatera teh-Ološka postrojenja. Naj-Miembnejša in tudi f Gjvečja naložba je bila, po ,z-sedah vodje tehnologije Pralno-pomivaJni h 'boratih Ivana Čakša, linija Jtočkanje sprednje stene 3 Na. Zaradi nove konstrukte zasnove sprednje sne se je spremenil tudi 1 Ostopek lakiranja in nato t montaža pralnega c r°ja. Gre za številne ’ Omembe, ki sicer niso zahvale večja vlaganja, je b vanje, kot pravi vodja 1 ^nologije, vključeno veliko 3 !°vativnosti. 'Večja todobitev je posodobitev
|( o/no-pom/va/n/ aparati so ftinn zvestim kupcem p>ripravili ^ebno novoletno darilo: pral-Mp/ nove generacije, ki ^tieni nov velik razvojni korak, X>terim se spreminja celotna ™&ta pralnih strojev Gorenja.
klasičnega traku, kjer del let-vastega transporterja zamenjujemo s taktnimi transporterji." Vse to je tudi po besedah Danila Skarlov-nika, vodje surovinskega obrata, vodilo v večjo humanizacijo dela v proizvodnji. Poleg tega pa iz-
boljšuje produktivnost. Le-ta se bo še izboljšala, ko bo načrtovana investicija zaključena, se pravi, ko bo nova linija vključena v proizvodni proces.
V	Pralno-pomivalnih aparatih so v juniju 1984 izdelali 1530 pralnih strojev na dan. Vsak delavec je naredil 1,66 pralnega stroja.
V	letošnjem decembru pa so vsak dan izdelali 1126 pralnih strojev ali vsak delavec 2,65 pralnega stroja.
Temu rečemo produktivnost.
Štiri leta potem, ko so se 1960. leta v svetu pojavili prvi pralni stroji z vodoravnim vrtenjem bobna, je njihovo proizvodnjo napovedalo tudi Gorenje. V polje ob Prvi hali so ponovno zaorali gradbeni stroji in že oktobra 1965je stekel tekoči trak, na katerem so sestavili prvih 5.600 pralnih strojev in potem vsako leto več in več.
Vse do 7.000.000 pralnega stroja, ki smo ga s tekočega traku vzeli 1.marca 1991. Že prihodnje leto bomo to številko zaokrožili na 8.000.000
Spoštovane članice in člani, sodelavke in sodelavci!
Zopet je naokrog leto, ki bo šlo hitro v pozabo, kljub temu, da je bilo po vsebini pestro in za delavce Gorenja pomembno. Izbojevane so bile pomembne zmage zlasti na področju večjega zagotavljanja socialne varnosti in uveljavljanja kolektivnih pogodb. Danes pa je že v zaključni fazi tudi projekt lastninjenja, ki bo odločilno vplival na položaj delavcev in nadaljnji razvoj Gorenja.
Ob izteku tega leta želimo vam in vašim najbližjim vesele božične praznike in zdravo ter srečno in uspeha polno novo leto.
predsednik SKEIPS Gorenje Branko Amon in predsednik SKEI Gorenje GA, Emil Krušič
Delovni zaključek leta
Samo eno priložnost imaš narediti dober prvi vtis. Tega se zavedajo tudi v Gorenju Industrijski opremi, kjer so z ureditvijo prostorov, novimi prospekti, panojem dobrodošlice, odnosom do strank, skratka z urejeno celostno podobo, poskrbeli za primeren okvir dela in poslovnih stikov.
In tega imajo zaenkrat precej. V oddelku Galvana Kuhalnih aparatov tečejo zadnji dnevi poskusnega obratovanja velike avtomatizirane linije za izdelavo mrež, do konca leta morajo zaključiti še dva projekta za Gorenje: zbirni transporter na koncu montažne linije za Kuhalne aparate in transportni sistem na liniji za termoskrčljivo folijo v Hladilnikih. Montaža je predvidena med novoletnimi prazniki. Tik pred
118 sodelavcev trenutno uspešno rešuje naročila, dobrodošli pa bi bili novi visoko usposobljeni tehnični kadri za delo v projektivi in na vodenju projektov. Naredili so preskok iz klasičnega konstruiranja v računalniško podprto konstruiranje. V uvajanju je CAD-CAM program, to je direktna povezava med projektivo in proizvodnjo pri tridimenzionalni strojni obdelavi. Zaradi sodelovanja s tujimi partnerji pa tudi za uspešno sledenje razvoju tehnologije je nujno potrebno znanje tujih jezikov. Kar tretjina sodelavcev obiskuje tečaje tujih jezikov.
Direktor Gorenja INDOR, Rihard Grudnik, z zadovoljstvom ugotavlja, da se recesija izteka in da so pred njimi številna nova naročila. V tem trenutku si
predajo je stroj za ravnanje lokov za RLV Velenje. Uspešni pa so tudi pri izvozu. Za avstrijsko firmo Andritz so izdelali stroje v rekordnem času enega meseca, v teh dneh pa odpremljajo del opreme za tovarno opeke v Rusiji preko firme iz Avstrije Vogel&Noot.
Finančni rezultat je v okviru plana, leto bodo zaključili pozitivno. Izpolnili so vse plane za to leto, tudi plače so uskladili s kolektivno pogodbo in nivojem v sistemu Gorenja. Vse to ne bi bilo možno brez angažiranega in kvalitetnega dela vseh zaposlenih.
prizadevajo za pridobitev številnih večjih projektov. Razgovori o tesnejšem poslovno tehničnem sodelovanju potekajo z nemškima firmama Krauss Maffei in Abus. Konkurenčnost dosegajo s kvaliteto, predvsem pa s kratkimi roki. To pa prinaša težave. Proizvodnja je unikatna, kar pomeni, da je treba pridobiti tudi vso dokumentacijo in sproti nabavljati opremo. Trenutno porabijo preveč energije glede na učinek. Potrebna bo boljša koordinacija med oddelki, bolj optimalno razdeliti razpoložljivi čas, ki je vedno
krajši, boljša organizacija procesa in strateške povezave z nekaj večjimi dobavitelji.
In kako naprej? Želijo pridobiti prostore prašne lakirnice KA, saj jih nujno potrebujejo za kompletiranje in preiz-kušanje strojev. Njihov cilj J® povečevati obseg poslovanja z vključevanjem pogodbenih in partnerskih ^ firm doma in v tujini.
n
dv ( s, < c
Tečaji tujih jezikov ;
t
Novo leto, nov izzivi Ce želite sproščeno, v prijetnem okolju in zanimivi družbi preizkusiti svoje sposobnosti, pridružite se >< nam. V januarju načrtujem tečaj nemške in angleške
konverzacije z osvežitvijo ^
slovnice in s poudarkom n li poslovnem jeziku, novih frazah, uporabnem in aktualnem besedišču.
Angleški jezik, konverzacija l.del 17. do 19.1.1995 in | 31.1. do. 2.2.1995 drugi det- x
odi prof. Amy Ferko. , emška konverzacija, ^ d 12. do 14.1.1995 in drug el od 26. do 28.1.1995. odi prof. Klavdija Kosma 'ba tečaja sta 42-urna. er je na voljo le še nekaj rostih mest, pohitite s rijavo. Informacije lahka obite pri gospe Robidov1-il. 855-461 ali 853-23L inTe a 270.
ijave sprejemamo le da januarja 1995 na naslov obraževalni center, ■orenie d.o.o.. Velenje-
t
Smeh ni greh
Japonec in Slovenec se ^ ^
pogovarjata, koliko kdo ou .. dela. "Delam osem ur na da -pravi Japonec, "štiri ure zas®-^ ui dve uri za gospodarja in d v	g
za Japonsko." "Tudi jaz delam štiri ure na dan zase," pojasn Slovenec, "za gospodarja n delam, ker ga nimam, da o m delal dve uri za Japonsko, m i r pa še na misel ne pride." m
		m			
lego sicer še ni, vi pa gotovo že razmišljate o zimskem oddihu. V Gorenju Turizem Vam vnujamo najprej domača smučišča. Posebej Vas opozarjamo na cenejše januarske in šmarske termine, naše plačilne ugodnosti pa tako poznate, zato Vas nanje ne bomo osebe/ opozarjali. Poglejte v kot na podstrešju. Tja ste spomladi odložili svoje smuči.					
^dišalo bo po snegu!					
Kj/objekt/	NAMESTITEV	STORITEV	CENE V DEM/ 7- DNEVNI ARANŽMA		
'VTEGORIJA			26.12.-02.01.	DATUMI 02.01.-18.02. do 26.12.,	18.02.-04.03.
partmaji				po 04.03.	
‘Orenje	1 /6,TV,TWCK	NAJEM	450	320	400
na recepciji! Lastne prevleke za posteljnino, brisače. Lastno čiščenje!					
kj/OBJEKT/	NAMESTITEV	STORITEV	CENE V DEM/ 7- DNEVNI ARANŽMA		
'^EGORIJA			26.12.-02.01.	DATUMI 02.01.-18.02. do 26.12., po 04.03.	18.02.-04.03.
kartmaji					
trenje partmaji 'dom	1 /4,TV,TWCK	NAJEM	450	320	400
	1 /4TV,TWCK	NAJEM	450	320	400
dartmaji Pijanska dnka	1/4,TV,TWCK	NAJEM	450	395	500
da recepciji! Lastne prevleke za posteljnino, brisače. Lastno čiščenje!					
Kj/OBJEKT/	NAMESTITEV	STORITEV	CENE V DEM/ 7- DNEVNI ARANŽMA		
^tegorija			26.12.-02.01.	DATUMI 02.01.-18.02.	18.02.-04.03.
			do 26.12.,	po 04.03.	
dortmaji					
'dom partmaji dom	1 /4,TV,TWCK	NAJEM	511	450	470
	1 /6,TV,TWCK	NAJEM	715	580	630
partmaji Pijanska dnka	1/4,TV,TWCK	NAJEM		520	570
^artmaji peks	1/4,TV,TWCK	NAJEM		350	400
'da recepciji! Lastne prevleke za posteljnino, brisače. Lastno čiščenje! App JUTEKSse					
Jdaja 3 km pod Roglo, ob cesti.					1
KRAJ/OBJEKT/ NAMESTITEV STORITEV CENE V DEM/ 7- DNEVNI ARANŽMA
KATEGORIJA Hotel Larix	1/2,TWC	POL	24.12.-06.01. 555	DATUMI 14.01.-03.02. 04.03.-31.03. 339	07.01.	-13.0T 04.02.	-03.03. 424
Hotel Prisank	1/2,TWC	POL	508	300	370
Garni Hotel	1/2,TWC	POL	485	277	347
Hotel Slavec	1/2,TWC	POL	416	254	323
Hotel Slavec	1/2.THV	POL	324	231	262
Apartmaji					
Razor	l/2-3,TWCK	NAJEM	770	462	540
Apartmaji					
Razor	1/4,TWCK	NAJEM	1000	616	693
Apartmaji					
Razor	l/5-6,TWCK	NAJEM	1155	693	847
TT na recepciji! Otroška posteljica stane 6 DEM/dan. Otroci od 2. do 7. leta imajo 50% popusta, otroci od 7. do 12. leta imajo 30% popusta.
Odrasla oseba v 1/2 sobi ima 20% popusta. Doplačilo za PP in silvestrovanje!
KRAJ/OBJEKT/ NAMESTITEV STORITEV CENE V DEM/7-DNEVNI ARANŽMA
KATEGORIJA			26.12.-02.01.	DATUMI 02.01.-18.02. do 26.12., po 04.03.	18.02.-04.03
Apartmaji Novista	1/3.TVVCK	NAJEM		390	412
Apartmaji Novista	1/4,TWCK	NAJEM		500	546
Apartmaji Novista	1/5,TWCK	NAJEM		640	680
TT na recepciji! Otroška posteljica stane 6 DEM/dan. Otroci od 2. do 7. leta imajo 50% popusta, otroci od 7. do 12. leta imajo 30% popusta.
Odrasla oseba v 1/2 sobi ima 20% popusta. Doplačilo za PP in silvestrovanje!
KRAJ/OBJEKT/	NAMESTITEV	STORITEV	CENE V DEM/ 7- DNEVNI ARANŽMA		
KATEGORIJA			24.12.-02.01.	DATUMI 02.01.-18.02. do 24.12., po 04.03.	18.02.-04.03
Apartmaji Novista	1/4,TWCK	NAJEM		500	525
Apartmaji Novista	1/5,TWCK	NAJEM		660	685
TT plačate ob prijavil
KRAJ/OBJEKT/ NAMESTITEV STORITEV CENE V DEM/7-DNEVNI ARANŽMA KATEGORIJA	DATUMI
24.12.-06.01.	07.01.-17.02.	18.02.-24.0T
do 24.12., po 24.03.
zasebni
apartmaji 1/3,TWCK NAJEM 660	500	600
e
zasebni apartmaji	1 /4,TWCK (1 spalnica)	NAJEM	780	565	640
zasebni apartmaji	1/4,TWCK (2 spalnici)	NAJEM	885	645	710
zasebni apartmaji	1/5,TWCK	NAJEM	990	725	805
zasebni apartmaji	1/6,TWCK (2 spalnici)	NAJEM	1095	805	900
zasebni apartmaji	1 /6,TWCK (3 spalnice)	NAJEM	1200	890	980
IT plačate na recepciji!					
KRAJ/OBJEKT/	NAMESTITEV	STORITEV	CENE V DEM/ 7- DNEVNI ARANŽMA		
Kategorija				DATUMI 24.12.-02.01.	do 23.12. 03.01.-30.06.
penzion stare	1/2JVVC 1. kategorija	NZ		320	250
Doplačilo za polpenzion 13 DEM. TTje 2 DEM.
Cene vključujejo 7-dnevne označene storitve in predstavljajo vrednost aranžmaja za Osebo v dvoposteljni sobi, oziroma najem objekta. Izražene so v DEM, plačljive pa v tolarski Protivrednosti, ki se izračuna na dan pričetka aranžmaja po prodajnem menjalniškem tečaju LB Velenje. 5% davek je v ceni.
Vse aranžmaje je nožno odplačati po sistemu 3 in več.
D plačilo v treh obrokih -1. obrok pred pričetkom aranžmaja in dva v zaporednih Mesečnih obrokih po zaključku aranžmaja
k) plačilo v več obrokih - več zaporednih mesečnih obrokov pred pričetkom aranžmaja in dva zaporedna mesečna obroka po zaključku aranžmaja
3) v okviru sistema obrestno avansiranie - obrestna predplačila in kredit za odplačilo dolga (za število obrokov seje možno dogovoriti)
splošni pogoji
Zahtevajte jih ob prijavi, saj so na voljo na prodajnem in vseh informacijskih mestih.
Zavarovanje
lahko se zavarujete za primer odpovedi zaradi višje sile, vrednost zavarovanja pa znaša 1-58% vrednosti aranžmaja.
Pijave spejemamo v Gorenju Turizem d.o.o.. Partizanska 12,63320 Velenje vsak delovni dan od 7 do 15 ure! Prijave sprejemajo tudi naši pooblaščeni predstavniki.
telefoni: 063/854 976
853 321 interna 953 telefax: 063/854 676
lEGENDA označb
NAJEM - najem objekta, POL - polpenzion, NZ - nočitev z zajtrkom, TWC - soba s toplo in hladno vodo, ETWČ - soba, kjer sta prha in wc v etaži, K - opremljena kuhinja, TV - televizor, V2 .. 1/6 - število ležišč v sobi
Ostalo slovenska in tuja smučišča v naslednjem Informatorju!
gorenje Gospodinjski aparati	TERMINSKI KOLEDAR 1995
JANUAR					FEBRUAR					MAREC					APRIL					MAJ					JUNIJ				
DAN	DAT.	TER.	T.E.		DAN	DAT.	TER.	T.E.		DAN	DAT.	TER.	T.E.		DAN	DAT.	TER.	T.E.		DAN	DAT.	TER.	T.E.		DAN	DAT.	TER.	T.E.	
NE	1	001	0		SR	1	032			SR	1	060			SO	1	091			PO	1	121	P		A E	1	152		
PO	2	002	P		A E	2	033			A E	2	061			NE	2	092	N		TO	2	122	P		PE	2	153		
TO	3	003			PE	3	034			PE	3	062			PO	3	093			SR	3	123			so	3	154	R	
SR	4	004			SO	4	035	R-		SO	4	063	R	9	TO	4	094			A E	4	124			NE	4	155	O	
A E	5	005			NE	5	036	N	5	NE	5	064	N		SR	5	095		13	PE	5	125		17	PO	5	156		
PE	6	006		1	PO	6	037			PO	6	065			AE	6	096			so	6	126	R		TO	6	157		
SO	7	007	R		TO	7	038			TO	7	066			PE	7	097			NE	7	127	N		SR	7	158		
NE	8	008	N		SR	8	039	P		SR	8	067			SO	8	098	R*		PO	8	128			A E	8	159		
PO	9	009			A E	9	040			A E	9	068			NE	9	099	N		TO	9	129			PE	9	160		
TO	10	010			PE	10	041			PE	10	069			PO	10	100		14	SR	10	130			SO	10	161	R	
SR	11	011			SO	11	042	R		SO	11	070	R		TO	11	101			A E	11	131			NE	11	162	N	
* E	12	012			NE	12	043	N	6	NE	12	071	N		SR	12	102			PE	12	132			PO	12	163		
PE	13	013			PO	13	044			PO	13	072		10	A E	13	103			so	13	133	R		TO	13	164		22
SO	14	014	R	2	TO	14	045			TO	14	073			PE	14	104			NE	14	134	N	18	SR	14	165		
NE	15	015	N		SR	15	046			SR	15	074			so	15	105	R		PO	15	135			A E	15	166		
PO	16	016			A E	16	047			A E	16	075			NE	16	106	o		TO	16	136			PE	16	167		
TO	17	017			PE	17	048			PE	17	076			PO	17	107	p	15	SR	17	137			so	17	168	R	
SR	18	018			SO	18	049	R		so	18	077	R		TO	18	108			A E	18	138			NE	18	169	N	
A E	19	019			NE	19	050	N	7	NE	19	078	N		SR	19	109			PE	19	139			PO	19	170		
PE	20	020			PO	20	051			PO	20	079			A E	20	110			so	20	140	R		TO	20	171		
so	21	021	R	3	TO	21	052			TO	21	080			PE	21	111			NE	21	141	N	19	SR	21	172		23
NE	22	022	N		SR	22	053			SR	22	081			so	22	112	R		PO	22	142			A E	22	173		
PO	23	023			* E	23	054			A E	23	082			NE	23	113	N		TO	23	143			PE	23	174		
TO	24	024			PE	24	055			PE	24	083			PO	24	114			SR	24	144			SO	24	175	R	
SR	25	025			SO	25	056	R	8	so	25	084	R		TO	25	115			A E	25	145			NE	25	176	o	
* E	26	026			NE	26	057	N		NE	26	085	N		SR	26	116		16	PE	26	146			PO	26	177		
PE	27	027		4	PO	27	058			PO	27	086			A E	27	117	P		SO	27	147	R		TO	27	178		24
SO	28	028	R		TO	28	059			TO	28	087		12	PE	28	118	R		NE	28	148	N	20	SR	28	179		
NE	29	029	N							SR	29	088			so	29	119	R		PO	29	149			A E	29	180		
PO	30	030								A E	30	089			NE	30	120	N		TO	30	150			PE	30	181		
TO	31	031	•							PE	31	090								SR	31	151							
20 delovnih dni 1 praznik 1 delovni dan -prenos v februar				168 ‘8 ur	19 delovnih dni 1 praznik 1 delovni dan -prenos iz januarja				168 ur	22 delovnih dni 1 delovni dan -prenos v april				176 *8 ur	18 delovnih dni 2 praznika 1 delovni dan -prenos iz marca				168 ur	20 delovnih dni 2 praznika 1 delovni dan -prenos v julij				176 *8 ur	22 delovnih dni				176 ur
LEGENDA: T.E. = terminska enota, R = prosti dan, N = nedelja, P = praznik z nadom. OD, O = praznik brez nadom. OD, * = prenos
JULIJ					AVGUST					SEPTEMBER					OKTOBER					NOVEMBER					DECEMBER				
DAN	DAT.	TER.	T.E.		DAN	DAT.	TER.	T.E.		DAN	DAT.	TER.	T.E.		DAN	DAT.	TER.	T.E.		DAN	DAT.	TER.	T.E.		DAN	DAT.	TER.	T.E.	
so	1	182	R*		TO	1	213	D		PE	1	244			NE	1	274	N		SR	1	305	P		PE	1	335		
NE	2	183	N		SR	2	214	D		SO	2	245	R*		PO	2	275			A E	2	306			SO	2	336	R	
PO	3	184			A E	3	215	D		NE	3	246	N		TO	3	276			PE	3	307			NE	3	337	N	
TO	4	185			PE	4	216	D	9Q	PO	4	247			SR	4	277		37	SO	4	308	R		PO	4	338		
SR	5	186			SO	5	217	R		TO	5	248		33	A E	5	278			NE	5	309	N	41	TO	5	339		45
A E	6	187		25	NE	6	218	N		SR	6	249			PE	6	279			PO	6	310			SR	6	340		
PE	7	188			PO	7	219	D		A E	7	250			SO	7	280			TO	7	311			A E	7	341		
so	8	189	R		TO	8	220	D		PE	8	251			NE	8	281	N		SR	8	312			PE	8	342		
NE	9	190	N		SR	9	221			so	9	252	R		PO	9	282			A E	9	313			SO	9	343	R	
PO	10	191			A E	10	222			NE	10	253	N		TO	10	283			PE	10	314			NE	10	344	N	
TO	11	192			PE	11	223			PO	11	254			SR	11	284		38	SO	11	315	R		PO	11	345		
SR	12	193		26	SO	12	224			TO	12	255			AE	12	285			NE	12	316	N		TO	12	346		
A E	13	194			NE	13	225	N	30	SR	13	256		34	PE	13	286			PO	13	317		42	SR	13	347		46
PE	14	195			PO	14	226	R		A E	14	257			SO	14	287	R		TO	14	318			A E	14	348		
so	15	196	R		TO	15	227	P		PE	15	258			NE	15	288	N		SR	15	319			PE	15	349		
NE	16	197	N		SR	16	228			SO	16	259	R		PO	16	289			A E	16	320			SO	16	350	R	
PO	17	198			A E	17	229			NE	17	260	N		TO	17	290			PE	17	321			NE	17	351	N	
TO	18	199			PE	18	230			PO	18	261			SR	18	291		39	SO	18	322	R		PO	18	352		
SR	19	200		27	SO	19	231	R		TO	19	262			A E	19	292			NE	19	323	N		TO	19	353		
A E	20	201			NE	20	232	N		SR	20	263		35	PE	20	293			PO	20	324		43	SR	20	354		47
PE	21	202			PO	21	233		31	A E	21	264			SO	21	294	R		TO	21	325			A E	21	355		
so	22	203	R		TO	22	234			PE	22	265			NE	22	295	N		SR	22	326			PE	22	356		
NE	23	204	N		SR	23	235			SO	23	266	R		PO	23	296			A E	23	327			SO	23	357	R	
PO	24	205	D		A E	24	236			NE	24	267	N		TO	24	297			PE	24	328			NE	24	358	N	
TO	25	206	D		PE	25	237			PO	25	268			SR	25	298			SO	25	329	R		PO	25	359	p	
SR	26	207	D		SO	26	238	R		TO	26	269			AE	26	299			NE	26	330	N		TO	26	360	p	
AE	27	208	D	28	NE	27	239	N		SR	27	270		36	PE	27	300		40	PO	27	331		44	SR	27	361	D	48
PE	28	209	D		PO	28	240		32	A E	28	271			SO	28	301	R		TO	28	332			A E	28	362	D	
so	29	210	R		TO	29	241			PE	29	272			NE	29	302	N		SR	29	333			PE	29	363	D	
NE	30	211	N		SR	30	242			SO	30	273	R		PO	30	303	R		A E	30	334			SO	30	364	R	
PO	31	212	D		AE	31	243	*							TO	31	304	P							NE	31	365	N	
15 delovnih dni 6 dni kol. dop. 1 delovni dan -prenos iz maja				176 ur	15 delovnih dni 6 dni kol. dop. 1 praznik 1 delovni dan -prenos v september				176 •8 ur	21 delovnih dni 1 delovni dan -prenos iz avgusta				176 ur	21	delovnih dni 1 praznik			176 ur	21 delovnih dni 1 praznik				176 ur	16 delovnih dni 3 dni kol. dop. 2 praznika				168 ur
LEGENDA: T.E. = terminska enota, R = prosti dan, N = nedelja, D = kolektivni dopust, P = praznik z nadom. OD, O = praznik brez nadom. OD, * = prenos
Priloga 4
b delu leto hitreje mine
tesje, da ob delu čas jiitreje mine. Najsi bo to dan, ^lesec ali leto. Ali pa kar Udi desetletje. Eno, dve ali Ji. Za našimi sogovorniki 'red iztekom leta so tri plod-d desetletja dela v Goren-i. Čeprav bežni pogovori,
"o vendarle so se v njih za enutek vrnili v tista prva 'ta Gorenja, ko so bili storži temeljiti koraki na lastni 'oti: od preselitve iz starih Jdniških prostorov v nove 'tostore na današnji lokaciji »orenja Gospodinjski 'Parati.
Pže Zidarn se je izučil baškega poklica in 7. 'Puarja 1964 prišel na delo Gorenje. "Za mojstra na 'ontažnem traku sem bil Uran po štirinajstih dneh 'sla, kmalu pa smo se tudi ' preselili v lastne tovarne prostore. Zato se tistih Usov tudi najbolj spomin-'m. Dopoldne smo bili na ^tu na starem šahtu, opoldne pa smo preko njiv 'dtelovadili" k novi tovarni. 'rejali smo okolico, seveda plačila. Vsak si je hotel s 'm delom zagotoviti delov-0 mesto." In je minilo teh 'deset, skoraj enaintrideset ;t kot bi trenil, bi lahko ženili ob kratkem srečanju z (°2etom Zidarnom, ki je ^nes skrbnik opreme v pogromu Pralno-pomivalni karati. Pred tem je bil '°jster v dodelavi surovin-Jsga oddelka pralnih jr°jev, svoje izkušnje pa si je dopolnil leta 1967 tudi na s|<aj tedenski delovni praksi 'talijanski tovarni Zanussi.
'to 1994 si bo zapomnil .^adi domačih dogodkov, Ujprej poroka sina, nato 'istvo vnuka. In v želje? "Da lse Gorenje še bolj utrdilo,"
je bil Jožetov kratek odgovor.
Andrej Pačnik se je v Gorenju zaposlil 15. oktobra 1963 in mu ostal zvest do danes. Delati je začel na Liku Šoštanj, nato nadaljeval v em-balažnici, nekaj časa pri
popravilu polizdelkov štedilnikov ter razrezu pločevine, kjer je bil tudi skladiščnik.
Leta 1975 je prišel v skladišče Vzdrževanja in še danes je v istem skladišču komisionar. "Materiala je veliko, dela še več, od prevzemanja in izdaje materiala, pa tudi raztovarjanja, kar je včasih fizično precej naporno delo. Vendar se v kolektivu med seboj dobro razumemo in je tukaj delati kar prijetno. Zato si želim, da bi tako tudi ostalo." V zadnjem letu je Andreja Pačnika začela pestiti obraba hrbtenice. Da si v novem letu najbolj želi zdravja, o tem ni dvoma.
Miroslav Grimšič se je spomladi leta 1964 v Gorenju zaposlil kot strojni tehnik na osnovi razpisa v tedanjem osrednjem slovenskem časniku. Začelje delati kot planer emajlirnice v pripravi dela, seveda še na starem rudniškem jašku. Nato je postal obratovodja žičnega oddelka Galvane, v nekaj zadnjih letih pa dela v standardizaciji Skupnih razvojnih dejavnostih. V oddelku šifracije skrbijo za števičenja novih izdelkov, spremljanje standardov in urejanje ostale dokumentacije. "V teh tridesetih letih sem se navezal na tovarno. Zagotovljeno sem imel materialno osnovo, najprej tudi stanovanje in nato še dokaj ugodne pogoje za
gradnjo hiše. Kakorkoli je bilo, je bilo v Gorenju dokaj dobro. Sošolci v konkurenčnih podjetjih so danes na slabšem, čeprav so me včasih prekašali. Za določene čase v Gorenju si ne bi mogel želeti boljšega. Dela je bilo dovolj in leta so hitro minila."
Marija Šmon se ob okrogli življenjski obletnici, za katero pravimo, da se človek sreča z Abrahamom, rada spominja tistih prvih začetkov dela v Gorenju. Čeprav je imela za seboj tudi že nekaj delovnih izkušenj in leto dni šolanja na administrativni šoli v Celju, je morala prvih deset dni dela v Gorenju delati zastonj. "Da smo se izkazale, če smo dovolj pridne. Tudi v svojih oblekah smo morale tiste prve dni delati."
Marija Šmon je začela delati pri Škarjah, pri razrezu pločevine in v surovinskem obratu, pri stiskalnicah v programu Kuhalni aparati, smo jo srečali tudi sedaj. Po tridesetih letih dela ima za seboj veliko izkušenj in spoznanj. "Res mi ni všeč, da so danes manj pozorni do nas, malo starejših sodelavk. Morda nas premalo upoštevajo. Veliko smo naredili. Mladim smo marsikaj pripravili, vse imajo postlano. Saj ni nič drugače, kot je bilo včasih. Normo moraš izpolniti."
Poslej brez 5% bonusa
Po novih splošnih pogojih prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v letu 1995 ne bomo mogli več uveljavljati pravice do 5% bonusa. Ta popust so lahko doslej uveljavljali tisti, ki v preteklem letu niso bili pri zdravniku.
Manca Košir v Knjigarni Kulturnica
Dr. Manca Košir bo gostja v Knjigarni Kulturnica v četrtek, 22. decembra, ob 19. uri. O knjigi Moč brezpogojne ljubezni in še o čem se bo z njo pogovarjala Tatjana Novinšek. Pokrovitelj srečanja je Gorenje.
Velenjski kulturniki v Zagrebu
V	sredo, 21. decembra, se bodo velenjski kulturniki (likovniki, glasbeniki in literati) predstavili v Slovenskem kulturnem domu v Zagrebu. Organizator prireditve pod sponzorstvom Gorenja v Zagrebu je Gorenje Kulturnica.
Praznična prodajna razstava
V	galeriji Knjižnice Velenje je do konca leta odprta prodajna razstava slik, grafik in skulptur po dostopnih cenah.
H.J.
Naši sodelavci
Z uredništvom Informatorja so v tem letu sodelovali še Mateja Brezovnik, Zlata Golja, Marko Jeraj, Marijana Klemenšek, Tomaž Kolar, Branka Lesjak, Matjaž Marovt, Štefan Motvoz, Jože Meh, Alojz Meterc, Milena Pavčnik, Manca Potočnik, Milena Pirnat-Bahun, Vojko Prelovšek, Vida Robida, Emil Rojc, Janez Sterkuš, Franc Tamše, Jožica Zaverla in naj nam bo oproščeno, če smo koga nehote prezrli. Vsem iskrena hvala.
Informator ne nastane čez noč, pa tudi dva človeka In pol ga ne moreta spisati, še manj natisniti in odpremiti. Da bi vas obvestili, vam povedali kaj novega, vas kdaj pa kdaj razjezili ali razveselili, potrebujemo sodelavce. Mnogi med njimi se niti z imenom in priimkom, kaj šele na fotografiji ne pojavijo na straneh našega časopisa. Odločili smo se, da vam nekaj teh sodelavcev predstavimo. Povprašali smo jih, kaj si želijo prihodnje leto v službi, kajti doma, vemo, si vsi želimo zdravja, sreče in kar je še takšnih dobrih stvari.
|i	
	
	m
k (j	
	
j? /7 ^	1
Janez Pušnik dela v Gorenju že deseto leto in vodi delo Gorenja Turizem, ki se je razvilo iz delavskega turzima. S sistemom namenskega varčevanja omogoča mnogim ne le dopustovanja, ampak tudi potovanja. "Želim si stabilne pogoje gospodarjenja, svobodno podjetništvo, dobro sodelovanje s partnerji.
V okviru prodajnih centrov bi radi razširili informativna prodajna mesta za program Gorenja Turizem, da bi s tem zagotovili večjo prisotnost na trgu."
Mira Šumah je v Gorenju 15 let, našim bralcem pa se skriva za eno najbolj branih rubrik Malica. Vrsto let nam Marija, ki je vodja samopostrežne restavracije, skupaj s sodelavkam piše jedilnik. Kaj
si želi v novem letu? "Mislim, da je pomembno, da imaš delo, da vladajo v kolektivu dobri medsebojni odnosi, predvsem pa si želim, da bi bile naše stranke zadovoljne."
Miran Napotnik, v Gorenju je začel pred sedmimi let, sedaj v Gorenju IPC skrbi za računalniško grafično oblikovanje vseh mogočih in nemogočih stvari, med njimi tudi Informatorja. Na vratih svoje pisarne ima napisano: "Veseli smo, ko prihajate, in ko odhajate." To namreč pomeni, da je delo opravljeno. "Želim si dodatne opreme, predvsem hardvera, da bi dosegli še višji kakovostni in kvantitativni nivo pri izdelavi publikacij in vsega ostalega, ki pri nas nastaja. Tako bi se tudi mi delno razbremenili." To mu želimo tudi vsi, ki se nenehno menjujemo pri njegovi mizi in zase mislimo, da smo edini.
Albina Prevolnik, v Gorenju ji teče že 29. leto, v Gorenju IPC, v katerem po njenem vlada odlično vzdušje, pa dela že od njegove ustanovitve. Dobro leto in pol je njeno delovno mesto v Tiskarni, kjer vodi delo skupine. Njena je skrb, da teče delo nemoteno od začetka, ko je razpisan nalog, do konca, ko je treba navodila, razne obrazce ali Informator odpremiti. "Želim si, da bi
tudi prihodnje leto v redu \ poslovali, da bi zaposlovali ; zanesljive delavce, ki z ve- c seljem opravljajo svojo delo fi
in seveda si želim, da bi bili i,
vsi v kolektivu zadovoljni." r
ski tehnik v tedanjem Chrorn ; metalu , že več kot 15 let . pa skrbi za rekreacijo deiav' J cev. Sam je vnet in strasten ^ šahist, a najdemo ga tudi , na lestvicah drugih športov in v drugih ekipah. Nas obvešča o odigranih tek- j mah, dobrih uvrstitvah in os ■ vojenih pokalih. "Želim si, da j bi bilo čimveč delavcev j zadovoljnih z našim delorn in, da bi se jih še več vkljuce valo v različne oblike šport- , ne rekreacije. Rad bi, da bi rekreacija zaživela kot nekoč, čeprav vem, da je zanjo na voljo manj denar-ja."
Stanislava Pangeršič se
vseh 7 let,, kolikor dela v Gorenju, ukvarja s kulturo. ’ zadnja tri leta pa vodi Gorenje Kultura. Ima tisoč J zamisli, kako ljudem približati kulturo, ki ni le obisk gledališke predstave ^ ali nakup knjige.	‘
"Želinn si, da bi znanje po5' talo vrednota, da bi pr@v' ladale človeške vrline kot ^ sta poštenost, humanost, > skratka, da bi mi bilo lep° l med ljudmi."	L
ti? lir
--■lin..m... ..■■■....■lil.m.........
Brigita Bukovec: Rada imam otroke
Na X. novoletnem teku Sorenja, ki je bil letos 10. decembra za pokal Unior 5 iurizma v Zrečah, je 'odelovalo 312 tekačev iz tirih držav.
Organizatorji, člani Tekaške ekcije Gorenje, so pripravili Pester spored tekov kar v 26 tarostnih kategorijah, Unior 'urižem je najboljšim podelil 'ograde in kolajne, v Ternah Zreče pa so ideleženci imeli na voljo lopanje v termalnem 'azenu.
| teku na 10 km sta • tnagala zakonca Živko iz n- rbovelj, ki sta tudi tokrat skla za ime Gorenja in - ieeboka. Med najboljšimi skači iz Nove Gorice, Sev-lice, Trbovelj, Velenja, bdencev, Lenarta in hugih krajev Slovenije ter felgije, Avstrije in Hrvaške so i- Ulične uvrstitve dosegli tudi r 'stali tekači Gorenja, bsebej velja omeniti še 'avdušenje belgijskih at-3-1
požična večerja
Prekajena šunka s hrenom Holsteinski zrezek, kuhan krompir, mlad grah in korenje, beluši,
motovilec v solati
Vroča jabolka s cimetovim
sladoledom
'Kava
blsteinski zrezek
b 4 osebe:
’4 telečje zrezke po 150 g,
'1 žlička soli,
sveže zmlet bel poper,
3 žlice moke,
'1 stepeno jajce,
'85 g drobtin,
2-3 žlici masla,
b dekoracijo:
'4 pečena jajca,
'8 sardelnih filetov,
'kapre
Oprava:
Aezke tanko potolčemo, •Plimo in popramo. Poval-bnrio jih v moki, jajcu in drob-bah. V ponvi raztopimo
letov, ki so na novoletni tek prišli kot gostje Slovenskih železnic. V svojih izjavah niso skoparili s pohvalami nad dobro organizacijo teka, vselej pa so omenjali tudi dobro hrano, odlično vino in gostoljubje Slovencev. "Če nas boste povabili, pridemo naslednje leto prav gotovo!"
maslo. Zrezke pečemo ob zmernem segrevanju približno 3-4 minute na vsaki strani. Pazimo, da se ne zapečejo preveč.
Vzamemo jih iz ponve in shranimo na toplem, jajca spečemo na oko. Zrezke zložimo na ogret krožnik, vsakega obložimo s pečenim jajcem in okrasimo s sardelami in kaprami.
Vroča jabolka s cimetovim sladoledom
Za 4 osebe:
-6 jabolk,
-	75 g masla,
-	85 g sladkorja v prahu,
-	300 ml sladke smetane,
-2 rumenjaka,
-	2 žlici sladkorja v prahu,
-	4 žlice zmletega cimeta.
Pripravimo sladoled. Smetano stepamo in ji primešamo rumenjake, sladkor in cimet. Kremo damo za približno 3 ure v zamrzovalnik, da se strdi. Jabolka olupimo, jim
Skupaj z otroki je na štartnem mestu v Zrečah bila tudi Brigita Bukovec. Na povabilo organizatorja je prišla v Zreče prav zaradi njih. "Rada imam otroke," je dejala ob slovesni otvoritvi X. novoletnega teka Gorenja najhitrejša Slovenka.
hj
odstranimo pečke in jih narežemo na enako velike krhlje. V ponvi raztopimo maslo. Dodamo sladkor in jabolčne krhlje ter zelo počasi kuhamo, da se zmehča. Jabolka postrežemo vroča s sladoledom, ki ga potresemo s ščepcem cimeta.
Dober tek!
Mira Šumah
Vsem zaposlenim v Gorenju pa želijo vesele praznike in uspešno leto 1995!
Delavci Gorenja Gostinstvo.
S"«*
; M
Brigita Bukovec skupaj z najmlajšimi na X. novoletnem teku Gorenja 10. decembra v Zrečah
Šahisti Gorenja 6. v državi
V Mariboru je bilo v soboto, 3.decembra 4. delavsko ekipno prvenstvo Slovenije v šahu. Tekmovanja se je udeležilo 21 ekip s kakovostnimi igralci. Tako so na prvenstvu med drugimi igrali mednarodni šahovski mojster, šest mojstrov FIDE in kar 26 mojstrskih kandidatov. Premočno so zmagali šahisti Rudnika Velenje, naša ekipa SKEI Gorenje, za katero so igrali Milan Matko, Drago Kristan, Milan Goršek in Vogler Peter, pa je bila odlična šesta.
Smeh ni greh!
•	“Koliko ljudi dela v vašem podjetju?" “Približno tretjina. "
•	Vodja opominja uslužbenca zaradi stalnega zamujanja. Uslužbenec se razburi: “To, da zamujam pet minut, ste opazili, tega, da grem vedno pol ure prej domov, pa niste!"
•	Klemen pride prvič na delo v nov kolektiv in začne iskati deščico 30x40 centimetrov. Delovodja to opazi in mu pomaga pri iskanju. Direktor, ki pride na jutranji ogled oddelka, vidi njuno prizadevanje, pa pomaga iskati deščico še on. Ob osmih mora direktor na sestanek, Klemen in delovodja pa iščeta deščico naprej. Njima se pridružijo še drugi delavci. Ob devetih iščejo deščico že vsi delavci na oddelku. Ob pol desetih reče Klemen: “Zdajle je malica. Nič se
ni treba razburjati, če nismo našli deščice. Bom pa med malico sedel kar na opeki."
V	Gorenju Gospodinjski aparati prehajamo v obratih programa HZA na novo tehnologijo, ki sioni na uporabi ciktopentana. S tem so se zaostrite zahteve glede požarnega varstva in zato moramo v Gorenju povečati število gasilcev v naši gasilski enoti. Zaradi tega Gorenje Servis, Sektor skupnih splošnih zadev
OBJAVLJA
prosto delovno mesto GASILEC (6 mest).
Za delovno mesto lahko kandidirajo kandidati, ki
-	imajo IV. stopnjo strokovne izobrazbe (KV) tehniške smeri
-	imajo vozniški izpit B (po možnosti tudi C) kategorije
-	so stari do 30 let
-	so v dobri psihofizični kondiciji
-	imajo stalno prebivališče v oddaljenosti do 10 km od Gorenja
-	so aktivni člani prostovoljnega gasilskega društva
Kandidati morajo izpolnjevati tudi splošne pogoje v skladu z Zakonom o gasilstvu.
Prednost bodo imeli kandidati zaposleni v Gorenju GA.
Izbrani kandidati bodo na stroške podjetja poslani na strokovno dopolnilno šolanje za poklicnega gasilca.
Vlogo z navedbo izpolnjevanja pogojev pošljite do 7. 1. 1995 na naslov:
Kadrovska služba Gorenje Gospodinjski aparati Partizanska 12 63320 Velenje
V	vlogi posebej navedite svoje dosedanje usposabljanje in izkušnje s področja gasilstva. Vlogi priložite potrdilo o nekaznovanosti oz. da niste v kazenskem postopku.
Za informacije v zvezi s tem razpisom se lahko obrnete tudi na Marinko Prosenjak v Kadrovski službi Gorenja GA (interna 155) ali pa na Martina Pečečnika, vodjo gasilske enote v Gorenju Servis (interna 221). Kandidati, ki izpolnjujejo osnovne pogoje bodo povabljeni na razgovor, opraviti pa bodo morali tudi ustrezne preizkuse.
V spomin Marija Ferme
Vselej je težko najti prave besede ob izgubi sodelavca, prijatelja. Marija Ferme je prišla med nas pred dvaindvajsetimi leti. S polno mero volje in marljivostjo je izpolnjevala svoje delovne naloge in še več. Ničesar ji ni bilo narediti pretežko, čeprav ni bilo ravno njeno delo. Molče je sprejemala naloge, ki smo jih ji nalagali. Niti slutili nismo, da
so jo pestile težave, bolezen. Nikoli nam ni potožila svojih težav, mi pa smo bili slepi zanje. Zato je tudi vest, da je bila neozdravljivo bolna, toliko bolj ranila tudi naša srca. Ne moremo doumeti, da je nas tako nepričakovano zapustila. Usoda je Mimi odtrgala od delovnega mesta, ki je ostalo
prazno in nemo. Tudi družina, mož Dušan in sinova Mitja in Dani, so jo izgubili tako nenadoma. Usoda je spet pretrgala premlado nit življenja, komaj dobro začrtano pot.
Sodelavci Gorenja Servis
Fanika Pogladič
Na Miklavžev dan bi praznovala svoj enainpetdeseti rojstni dan, a žal, tik pred tem nas je pretresla žalostna vest, da nas je zaradi zahrbtne bolezni naša Fanika za vedno zapustila. Fanika je prišla v naš kolektiv Nabave pred tridesetimi leti, se z nami veselila in žalostila. Lahko smo ji zaupali zahtevna dela, bila je vestna in razumevajoča do nas vseh, bila je skrbna do nas skoraj tako kot do svoje družine. Rada seje po kratki upokojitvi vračala v naš kolektiv, z
nami delila veselje, med nas je prinašala zaupanje in toplino.
V naših srcih bo ostal lep spomin na našo drago Fani.
Sodelavci Nabave Gorenje GA
Zahvale
Ob izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem Vzdrževanja za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pomoč.
Franc Praprotnik z družino
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice Fanike Pogladič se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem Nabave Gorenja GA ter ostalim, ki ste izrazili sožalje, darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Mož Herman ter sinova
Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem Logistike za darovano cvetje in izrečeno sožalje.
Doroteja Ceh
Malica
Menu I	Menu II
ČE 22.12.94 Mešano meso, fižolova solata Štajerska bržola, kruhovi cmoki, PE 23.12.94 Dunajski zrezek, francoska solata
zelena solata
Ocvrti lignji, majonezni kromP
TO 03.01.95 Kranjska klobasa, kisla repa. zabeljen fižol
SR 04.01.95 Pleskavica, dušen riž, zelena solata s krompirjem
ČE 05.01.95 Piščančji zrezek, slan krompir, rdeča pesa
PE 06.01.95 Lovska bržola, kruhovi cmoki, zeljna solata s krompirjem
S007.01.95 Mesni sir, fižolova solata, pecivo
Segedinar, zabeljen krompin jabolko	,
Piščančje nabodalo, džuvec. zeljna solata s krompirjem fcl Cvetačna musaka, zelena so
Ocvrti sir, zelenjavna solata
INFORMATOR,	Grafična priprava, tisk in odprem^
Časopis za obveščanje delavcev Gorenja.	Gorenje IP
Urejajoidipl. novinar Božena Gorjan, Hinko Jerčič, Dagmar Vrtačnik.
Izhaja štirinajstdnevno.
Naklada 4.400 izvodov.