759. štev. V Ljubljani, torek dne 27. januarja 1914. i,e o H s. Posimerm štev. wDneva“ stane 6 vin ; ravno toliko p 'samezna številka „Bodeče Nežew. »DAN“ Izhaja vsaki dan stfutr«]; tndl oh nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo Ima humoristično prilogo „BODEČA NEŽA". Za ljubljanske narotnike •tane »Dan* s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1'70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike »tune »Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*60 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina ae pošilja e: npravništvn. ::: Telefon številka 118. b: Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „B°deča Neža“. Posamezna :tev. „Dn v.»“ stane 6 vin.; r.vno toliko posamezni številka »Bodeče Neže“. Sst Uredništvo in upravništvo: :j Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrnnkirana pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vrača o. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana m zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-»: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: «: Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::s s:: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". .r E Za Koroškim — Kranjsko in Primorje! zemlji slovenski, predragi deželi, , si jo ljubil presrčno ves čas, v kateri so naši očetje sloveli, Katera zdaj ima grob komaj za nasl Prešen — Andreju Smoletu. Na drugem rnestu našega lista smo opozorili naše merodajne kroge na veliko nevarnost, ki nam Novencem preti po delovanju nemškega bojnega društva »Siidmark«. Ilo društvo je za naše narodno pocestno stanje tem nevarnejše, ker ima ne samo v svojem imenu, ampak tudi v istini prave nemške denarne »Marke« na razpolaganje. To društvo vabi v svoji izdani .brošuri (2. izdaja!) ves nemški na-v slovenskem materinem jeziku!! lužno - planinskih in kraških (naših!) pokrajin in pa — in to je glavno, tržaškega ozemlja. t * kot najdalje na sever segajoče pristanišče Jadranskega moria le za Veliko Germanljo desno, Hamburg pa levo krilo v fronti proti slovansko — ruskemu ozemlju! — Na ta nemški cilj smotreč bomo botem lahko razumeli, zakaj cela Nemčija z nekako mrzlično in konse-kventno delavnostjo nstopa svoj zrna Pohod (na trgovskem pozo-i, J proti jugo - izhodu. — Nemčija n !e tr.i.sPred»ie »straže«. N mumjo, Bolgarijo, Grčijo — in če-jrtega dobi v knezu Wiedu kot knezu novorojene Albanije! In da je slikase popolnejša, ima nemški cesar Viljem II. še svoj tuskulum »Ahile-flon« na otoku Krfu! — , ,.v^se to smo hoteli povedati za uoijse razumevanje naslednjih vrst. Znano Je, da so bil! Slovenci na Koroškem zaprti in kaznovani samo ca to. kar so ne zualoč! nemščine zahtevali na železnicah voznega lista 1— v slovenskem, maternem jeziku!! Sedaj pa pride neki P. Pogatsch-bigg (sle!) v graškem »Tagblattu« r?vj ex In bridko toži radi: »lindeutsebes hi der Marine.« Priznava, da je tržaška luka nastala deloma po nemških davkih, a Tržačan je ne kažejo nikake hvaležnosti za to. V Nemcu tli baje nekaka jneutešljiva želja (Drang) po južnih krajih! Pritožuje se, da Je Nemec — popotnik ves srečen, če vidi »modro nebo« in »solnčn! Jug«, pri tem pa čisto pozabi, da ga tam »doli vse Iz srca sovraži«. Akoravno se vozi v 1, razredu .50% nemških potnikov, se ne vzame nobenega ozira na znanje nemščine. Na nemški odgovor se dobi na parnikih našega »Lloyda« stereotipni Izgovor: »non capisco!« — »Vzgojitev nemškega naraščaja pri naši trgovski marinarki je naloga, katera je z našo? (čigavo?) misijo, pot do Jadrana nemštvu krčiti In obdržati — tesno zvezana!« Slabše, kakor na zapadu Istrije, so razmere na vzhodni obali tega polotoka, kjer se poleg laškega šopiri še bolj sovražni živelj slovenski, kateri sega celo daleč doli po Dalmaciji. — Ako bodo Nemci pokazali zobe Italijanom, potem bodo imeli ti še le spoštovanje do gospodujočega Nemca in bodo spoznali skupno nevarnost, kola jima preti od Slovanov! Zato pa zagrizeni uradnik zahteva: »Ne le večinoma »mednarodno« misleč krčmar po raznih morskih kopališčih, ampak tudi nemški kapitan, nemški komisar, in nemški agent nam Je Nemcem nujno potreben, ako hočemo tudi na jugu svoj vpliv raztegniti. Ce hočemo biti merodajni v pristaniških krajih z okolico, moramo imeti tudi vplivno besedo na morskem gibljivem življu, koji obdaja te morske pokrajine!« — Tako poziva avstrijski, aktivni uradnik na zavojevanje slovenskega Juga po Nemcih. Mi smo storili svojo časnikarsko dolžnost ter s tem opozorili naše odgovorne kroge, da ne bode obveljala žalostna rimska prislovica: sero medicina paratur! In zato tudi kličemo: Videant consules! — Spectator. Nabrežina, če hočemo razumevati preobrat kamenarske obrti v Nabrežini, to je, nazadovanje tujih podjetnikov, moramo se spominjati na pretekla leta nazaj in tedaj bo še le mocoCe dobitf laseh odgovor na vprašanje: kako je to mogoče in kdo to pospešuje! Brez posebnih dodatkov naj tiam bode dovoljeno Izreči svoje mnenje. Železniška proga južne železnice Nabrežina - Gorica razdeljuje na polovico skoro vse večje in glavne kamenolome v Nabrežini. Ti kame-nolomi kakor znano so last občine, ^a gotovi čas pa, in pod gotovimi pogoji odškodnine, prepuste se v najem podjetnikom slovenske in italijanske narodnosti. Isti kamenolomi so oddaljeni od glavne postaje Nabrežina tričetrt ure. Nekateri več. ne kateri tudi manj. Iz tega je razvidno, da je dostavljanje mramorja na postajo, združeno z velikimi stroški in trudom za obrtnike te stroke. Če pa LIST F. K to. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) čem, ki je stanovalPnatsprot k[ivover' bila kmalu postala ponevla laz bi vražnica svete CerkveF?r °ma so* liita devetdnevnica v Cact"10 teme_ Magloriju me more ge oprati**?1”11 ^smrtnega greha...« ‘ teKa Dočim se je godilo vse to v Sen-Deni. pa je dospela kočija z S no de Pjen in njeno hčerjo b:ez na-potja do Memskega dvorca in zdrl drala na mračno, žalostno dvorišče, kjer je rastla izmed tlaka zelena trava. Vrata dvorca so se zaprla. Oficir je velel ženskama, naj (stopita iz voza. Ivana se je ozrla z naglim pogledom. Ker pa se je hala v tem hipu samo ločitve od svoje hčere, ki jo je ^tiskala k sebi neprenehoma, ni niti Ppszila. kamor so jo bili privedli, kaj malo podobna leči. Dvorec le bil turoben — to je Toda najturobnejša hiša, ako Jo ^imerjaš z najveselejšo ječo. ima vedno nekaj prijaznega in pošte- nega, Česar ne kaže ječa, pa če hi bilo življenje še tako udobno in lahko. Stiskaje se druga k drujp, sta sledili ženski oficirju, ki ju je odvedel v prvo nadstropje. Obstal je tam pred nekimi vrati in se poklonil, rekoč: »Izvolite stopiti tu noter; moja naloga je dovršena, in upam, da nisem storil ničesar, kar bi moglo nakopati mi vašo jezo.« Ivana de Pjen je pokimala z glavo in zaprla vrata. Kakor hitro sta vstopili, so zaklenili vrata za njima. Slišali sta škripanje ključa. Zdaj sta bili zares jetnici. Toda še vedno je Čutila Ivana v dobro, da se ne nahajata v ječi. hiin ?°,ba’ kamor so Ju bili zaprli, je Ji Je na um h? I F'!1 sne1i- in PrKlo najbrže dva portret? V tCh °kviriih vrata. Vodila soTspalnic^ako?? katere je bila druga spalnica. T0 te bilo vse. u ,e Imeli sta torej tri prostorne sobe za stanovanje: okna so gledala na dvorčevo dvorišče. Mrež na teh oknih ni bilo. Lujza J6 pristopila k enemu in opazila na dvorišču, ki Je bilo prav- pri tem tudi vemo, kaj Je za industrijo vreden hiter prevoz, ne more nas iznenaditl dejstvo, da so že pred 10 do 15 leti vsi podjetniki se zedinili ter na ravnateljstvo c. kr. juž. žel. na Dunaju vložili prošnjo, da bi ista — ako se ne varam, z denarno pomočjo občine — dovolila napravo postojanke »Rampo« za nakladanje mramorja v centru kamenolomov, to je, na postaji »Bivlo«. Podjetniki so računali s tem, da bi prihranili dosti časa in denarja ter tem uspešnejše pobijali konkurenco onih, ki konkurirajo z nabrežinskim podjetjem in so si resno prizadevali doseči to »rampo«. Da je bil namen dober ne-le za podjetnike, ampak tudi za splošnost, o tem ne more nihče dvomiti. S tem bi se bilo pridobilo več dela v naš kraj, kar je velikega pomena, če pomislimo, da je od na-brežinske obrti vživala udobnejše in sigurnejše življenje malone polovica ljudstva celega Krasa. C. in kr. priv. Južna železnica ni ugodila tej prošnji. Pa kako naj dočakamo to od južne železnice, ko so vsi podjetniki na imenovani postaji, če so hoteli rešiti zdrave kosti, morali sami postaviti stopnice. — Postaja »Bivio« stoji v precej globokem prerezu in popotnik mora 10 do- 20 stopnic navzdol. V onem času pa ni bilo stopnic, bili smo prisiljeni kar plesati po pečinah na postajo. Ko so pa podjetniki in občina svarili o tej nevarnosti, ter zahtevali stopnice, je ravnateljstvo južne železnice kratko malo odgovorilo, da ugodi tej želji pod pogojem, da dajo prosilci za to potrebne stopnice in potem da bode vse v redu. Želji tega velikodušja se Je ugodilo. Tako smo po dobroti podjetnikov dobili te znamenite stopnice. Tako je družba, ki je tekom časg od te obrti služila milijone, brezobzirno odgovorila, domačinom. Slovencem, oziroma Italijanom. Umazano roko v stran in nastopimo z rokavicami, kavalirsko za — Nemce! Tako je mislila in nastopila južna železnica v času, ko je po neprevidnosti slovenskega kapitala naj-izdatnejši kamenolom »Cava Romana« prešel v roke Nemcev. Malo potem pridobila je »Cava Romana« od Južne železnice neprecenljivo udobnost, da danes teče železniški tir naravnost v srce kamenoloma, ter redno vsacega dne izvaža že naloženi mramor. Obenem pa Južna železnica dobavlja za tire potrebni grušč iz istega kamenoloma, ter da podjetju priliko poplačati stroške za prevoz mramorja. Tako je »Cava Romani« dana prilika sistematiški in gotovo uničiti obrtnike - podjetnike domačine, kar je pa tudi gotova smrt našega domačega delavstva in vsega, kar je zve- zano z življenjem istega. In to smo vsi, kolikor nas je. Kako je vse to mogoče ? Po hvale vredni skrbi vlade, ki našemu ljudstvu ni dala potrebnih strokovnih šol, ostali bodo naši ljudje brez dela, ali k večjemu potrebovalo se jih bo za najtežja in najmanj plačana dela. Vsak čuti s svojimi. Nihče pa ne tako, kakor Nemec za Nemce. Obenem pa ti imajo strokovno in risarsko popolno naobrazbo, in impor-tiralo se bode Švabe, ker na severu pomanjkuje kruha. Želeli bi, da ne bo tako. Znaki pa kažejo vse kaj druzega. Vztrajni, delavni in dobri gospodarji, podjetniki, domačini so prisiljeni z vsemi sredstvi in žrtvami bojevati se s »Cavo Romano«, no, žal, uspehi so nevidni. Nekateri podjetniki, da bi pospešili hitrost v obratu obrti, so naročili avtomobile in — čujte! Sam »rdeči princ« na glavnem trgu v Trstu se je ropota avtomobilov preplašil, In zahteval, da morajo kolesa bit iz — gume, ker je nevarnost, da tako težki avtomobili z železnimi kolesi pokvarijo državno lastnino, državno cesto! — Tu se res vidi, koliko razumevanja in koliko smisla za pospeševanje obrti in državnega bogastva imajo ljudje tam — na namestništvu. Kameleon — pardon! Kamenolom, grušč, teža pa kolesa iz gume!! No. ta zahteva je pač več kakor — pametna. Tisoč kron je vredno tako kolo. Zapelje naj ga enkrat v kamenolom in kolo je prerezano in nerabno. Kako naj napreduje in dela potem naš človek!? Take pomisleke navajali so podjetniki v protestu proti tej odredbi in nič ni pomagalo. In danes, kakor pred petdesetimi leti, vlečejo naprej obložene vozove potrpežljivi voli. Tako si pomagajo Slovenci in Italijani. Nemci seveda imajo na razpolago — železniški tir — saj so Nemci. Torej, s pomočjo vseh naših nasprotnikov se nas tlači k tlom, dočim se pomaga do nadvlade in gospod-stva — Nemcem. Kakšna je razlika, pravica in posledica za nas! In to je le mali del žalostne slike v okvirju vidnega propadanja domačega človeka in domače obrti pri nas. Štaiersko. Maribor. (K vprašanju sloven. studenške ljudske šole.) Kot smo že večkrat omenili, hodi vprašanje slovenske C. M. ljudske šole v Studencih pri Mariboru svoj večen narodni križev pot. v prvi vrsti zato, ker je tamošnji občinski upravi pod vodstvom znanega občinskega predstojnika, velikega »Nemca« dr. Juritscha dovoljeno vsakoršno kršenje postavnih določb. Mnogo je seveda tudi krivo naše nedosledno politično, javno zastopstvo, ki ni imelo doslej še časa, posvetiti stvari ono pozornost, ki ji gre. Na ohč. zboru podružnic D. C. M. je stavil dr. VI. Sernec predlog, naj bi se podružnice obrnile do vseh avtonomnih slovenskih zastopstev s prošnjo, da v isti meri vračajo nem-čurjem, kot ti ravnajo z nami. O tem apelu smo govorili že na drugem mestu. Ker pa nismo optimisti, se pri znani slovenski nedoslednosti seveda ne zanašamo na ta naš apel preveč. Vsekakor pa je to naše šolsko vprašanje tolikšne važnosti, da vlada zanje zanimanje pač v vseh slojih in krogih našega mesta. Važnost tega vprašanja še lahko poglobimo, saj je narodnopolitičnega značaja. Zato bi se nam zdelo umestno, sklicati pod firmo našega političnega društva »Maribor« — hkratu z vsemi ostalimi društvi — tozadeven shod. Sestavile naj bi se tozadevno v poštev prihajajoče resolucije, ki bi se jih naj nato podalo merodajnim faktorjem, kot tudi vladam, čas je, da že enkrat pričnemo tudi tozadevno z zunanjimi sredstvi in javnim pritiskom. In za kaj tacega bi pač bil Javen shod v našem Nar. domu najprimernejše sredstvo. Klerikalci in — Clrilmetodarija. Veliki klerikalni narodnjakarji so si izmislili novo, infamno gonjo. Kot znano, ustanovila se je pred par tedni za južno okolico Maribora nova podružnica D. C. M. v Hočah. To je klerikalne »Slovence« zelo zbodlo. Zadnji »Slovenski Gospodar« kar bruha v svoji obnemogli jezi proti novi podružnici in še prav posebno proti postajenačelniku v Hočah, gospodu Jerašu. Je to lopovstvo, kot si je večje ne moremo misliti in gotovo vredno klerikalnih »slovenskih« mladeničev kroja in kova »Gospodarjevih« sotrudnikov. Tim nesramnejša Je vsa gonja, ker jo prireja duhovniški, slovenski list, ki se v zadnjem času udinja docela »štajercijanstvu« in to v času, ko se z vsemi močmi borimo mariborski Slovenci za rešitev slovenskega šolskega vprašanja v Studencu in Mariboru. Značilni pa so taki napadi tudi za narodnjaštvo dr. Korošca, ki menda nima več niti toliko moči in avtoritete, da bi si izprosil in prepovedal, da mu ljudje kakor Zehot — bljelo v lastne zobe... Ali pa se to morda dogaja z dr. Koroščevo osebno vednostjo? Morda?! Za ta slučaj povemo javnosti par stvari, ki jih klerikalci gotovo ne bodo veseli; najmanj pa seveda dr. Korošec! Gradec. (Podiviati hlapec.) Pri gostilničarju Remschmiedu je bil zaposlen hlapec N. Remschmied ima poleg gostilničarske tudi še vozniško kar še prazno, dvoje stražnikov, iz-preliajajočih se s haleparto v roki. Ivano de Pjen je popadel strah, ki je rastel nevzdržno. Bolj ko je opažala, da je ta ječa prav za prav razkošno stanovanje, bolj se je grozila nad tajnostjo te aretacije. Vrnila se je v prvo sobo in se spustila v naslanjač. »Pismo!« je vzkliknila Lujza in pokazala s prstom na papir, ki Je ležal na mizi. Pograbila ga le z rokami, drhtečimi od razburjenja, in Čitala: »Jetnicam se ni bati ničesar žalega. Ako želita karkoli, nai samo pozvonita; zvonec stoji poleg tega pisma. V postrežbo jima je dodeljena hišna, ki priteče na prvo znamenje. Ta ženska bode stregla letnicama pri njunih obedih. Po vseh okolnostih smeta upati, da ho trajalo to jetništ-vo samo nekaj dni.« »Kaj pomeni vse to!« je zamrmrala Lujza. »Srečo imava, mamica: vse kaže. da nisva v pravi ječi!« »Tisočkrat laglje bi mi bilo pri srcu, da sva zares v državnem zaporu.« »Kaj pravite, mamica! Zdi se, da nama nočejo zlega.« Ivana je zmajala z glavo, kakor bi hotela pregnati strašne sumnje, ki so Jo obhajale. »Počakajva, dete moje, počakajva. Kmalu izveva, kal nama ie misli- i—mm ti o vsem tem. Dotlej pa ti imam zaupati nekaj važnega.« »Kar povejte, mamica.« je dejala Lujza in prisedla k Ivani. »Za onega mladega kavalirja gre, dete moje.« Lujza je zardela. »Torej je resnica, da ga ljubiš!« je vzkliknila Ivana bolestno. Lujza je povesila glavo. Mati je molčala nekaj minut, kakor da se zdaj obotavlja govoriti. »Zdaj veva njegovo ime,« je povzela počasi. »Da. Povedala nama ga je gospa Magelona. Vitez de Pardajan mu je ime.« Lujza je izrekla to ime s tolikšno nežnostjo, da je Ivana vztrepetala. »»Vitez de Pardajan!« je zamrmrala potrto. »Mati! Mati!« je vzkliknila Lujza. »Zdi se v resnici, da vam to ime ni neznano in da vam povzroča skrito bolest, ki si je ne morem razložiti. Da, da. gotovo le tako! Ze prej, ko Je izrekla to ime gospa Magelona, vam Je ušel krik, poln tesnobe — morda tudi groze poln ... Onesvestili ste se. mamica! In ko ste se zavedli, sem vas izpraševala zaman... Oh! vsa trepečem ... Zdi se. d mi le izvedeti nekaj strašnega!...« »Da... strašnega!« Je povzela Ivana maščevalno, kakor da odgovarja sama sebi: »O. govorite, mati!« »Potrebno je, dete moje, hčerka moja oboževana... potrebno je v tvojo rešitev ...« »Strah me prijemlje, mati...« »Poslušaj. Lujza moja. Ko si se narodila, je bila prestala tvoja mati že mnogo nesreč. Strašne katastrofe so Jo bile zadele. Lujza, da ni bilo tebe — tvoja mati bi bila umrla od bolečine in obupa. Nikdar ne boš mogla razumeti, kako sem te ljubila.« »Mati, treba mi vas je le pogledati, pa čutim to!« je rekla Lujza trepetaje. »Dete drago!... Da, ljubila sem te, kakor te ljubim današnji dan. Ljubila sem te bolj od same sebe in bolj od vsega na svetu: saj sem te ljubila bolj od njega!...« »Njega!...« »Soproga mojega ... tvojega očeta...« »Ah, mati! Nikoli mi niste hoteli povedati njegovega imena!« »Danes ga izveš! Prišla je ura. Tvojemu očetu, Lujza, ie ime ...« , Prekinila se je trepetaje, kakor da Je vstala pred nio mahoma vsa preteklost njene ljubezni. »Povejte, mamica!« je viknila Lujza. »Franc de Monmoransi!« Je dihnila Ivana. Lujza Je kriknila s šibkim glasom. (Dalje.) obrt. N. Je bil zaposlen navadno pri poljedelskih delih, kar pa mu ni ugajalo. Te dni je njegov gospodar vz-preje! novega hlapca za vozarjenje. N. se Je v četrtek zvečer najpreje napil. potem pa, prišedši v hlev. kjer je novi hlapec trdno spal. nadenj sprožil več ostrih strelov. K sreči pa se mu le vsled pijanosti roka močno tresla in k roglje so zgrešile cilj. N. se je nato skril v nek kozolec, kjer so ga pa kmalu našli in odgnali v zapore deželne sodnije. Gradec. (Ravs sc prične.) V petek zvečer so priredili volilci I. občin, razreda protestni shod zaradi izvolitve socialnodemokratičnega podžupana. Shod Je imel lice čisto pripfo-stega Ščtivanja. Zdelo se je, da se je sešel ves graški »mob«, a ne graška, tol! ponosna nemška Inteligenca. Zgodib se je celo, da je ta inteligenca preprečila s kričanjem in rjovenjem govor predsednika kluba zastopništva uradnikovo v občin, svetu. Če bo graška socialna demokracija vedela izvajati konsekvence, bo s primerno agitacijo lahko občutno škodovala meščanstvu. Maribor. (Nova vojašnica.) Neka} časa sem kroži po mestu vest, da sb bavi vojna uprava z mislijo, zgraditi tu novo vojašnico. Namenjena bi bila novemu pijonirskemu bataljonu. Zanimivo pri vsem je, da zaideva vojaška uprava, da se ta vojašnica zgradi na občinske stroške. Taka vojašnica bi veljala okroglo en jnifilbn kron. Mestna občina je doslej zgradila topničarsko vojašnico. Obresti za izposojeni kapital pri tej vojašnici znašajo letno 60.532 K, erar pft plača samo 49.990 K letne najemnine! Popravilni Stroški, plin, voda itd. daje pri tej vojašnici mestni občini 26.000 K redne izgube vsako leto! Isto bi bilo pri novi vojašnici. Mestni davkoplačevalci imajo že zadostno brethen in si gotovo ne žele novih. Vojaška uprava naj stori kar hoče; pusti pa naj pri miru že itak skoro bankrotno občino. Trbovlje. (V vodo je padel.) Pričetkom tega meseca je več delavcev popravljalo most preko Trbo-veljce, med drugimi tudi 481etni delavec Anton Rus. ki je stal na novo položenih deskah, a hi pazil na to, da tramovje za njim ni bilo prekrito. Ko si je hotel za trenutek oddahniti, je stopil za korak nazaj in pade! v globino 12 metrov v potok, ter obležal. Ko SO ga izvlekli, je hnel vse polno težkih ran. med drugimi tudi eno na hrbtenjači. Ker se mu Je stanjte vedno slabšalo, so ga prepeljali v jlubljan-sko deželno bolnico. 8fieg in mraz. Snežni zameti se y posameznih krajih nadaljujejo, zadale dni minolega tedna Je pritisnil tudi Izredno hud mraz, ki je zlasti na Ptujskem polju dosegel 20, da celo vH5 stopitt!*pod ničlo! Kaj tacega pomnijo komaj najstarejši ljudje. V mestih. Obdanih z gorovjem, je bilo v nočeh mraza 16 do 17 stopinj in črez 'dan 10 do 12 stopinj. Sedaj so dnevi sicer solnčni, a brez toplote. Cesarski manevri bodo letos na Slov. štalerskem. Sodeloval bo graški, zagrebški in bližnji mažarski vojni zbor. Manevri bodo najbrže južno od Ptuja proti Halozam. Rogaški slatini, Brežicam, Bizeljskemu in ob Savi. Balkanske hom atije niso torej oštade brez posledic. Zdaj se pojdejo še vojaki igrat »Srbe in Avstrijce«! Celje. (Ponesrečen železničar.) Delavec Jože Plamik iz Celja je nakladal premog na voz poleg nekega stroja na postaji Zidanmost. Nenadoma je nanj zapeljal od zadaj drug strol. Plamik je zgubil ravnotežje in padel. Hkratu pa se Je usul premog nani In ga pokopal. Plamik je težko ranjen. Bukovje pri Brežicah. (Konjska smrt.) Neki Hrvat Hinko Frger je že deli ČOsa vznemirjal konjska sejmišča po Kranjskem in Hrvaškem. Novomeško okrožno sodišče je izdalo za njim celo tiralnico, česar se pa Frger ni ustrašil in kradel konje, kjer Je te videl kakšen rep. Vselej le zgi-nfl PO vsaki novi vragoliji kot kafra In vse zasledovanje Je bilo brezuspešno. Sedaj so pa orožniki zvedeli, da neki kmet. Andrej Molari. kar na de-bfclo prodaja v Bukovju konje. Hišna preiskava pri Molanu je pokazala, da ta s Frgerjem ni bil le v »kupčijskih« zvezah, marveč, da je za tatvine tudi vedel in dal Frgerju stanovanje. Fr-gerja so zaprli: on kot Molan se bosta morala sodniisko zagovariati. Maribor. (Požar.) V noči na nedeljo. proti eni uri zjutraj, je pričelo biti plat zvona. Vsled debele megle se dolgo ni vedelo, kje gori. Gorelo Je v Schillerjevi ulici. Škode ni baje tolfko. kolikoršno je bilo splošno razburjenje. ^ - -- Goriško. Kakšna pohvala. Znano je. da je gorički škof izdal posebno prepoved tor. er »Gorico« in »Primorski list«. ker sta mu premalo klerikalna. Zdaj se pa »Novi Čas« baha, da ga je pohvalil ljubljanski Škof. To pa to — taka pohvala pa res kaj zaleže. »Novi čas« in Bonaventura sta drug drugega vredna. Mi Kraševci ne maramo ne enega, ne drugega — ampak imamo rajše »Dan«. Dutovlje. Piše se nam: Dosedaj Je v naši vasi prodaja! »Dan« trgovec g. Širca. Ko pa je šla njegova žena k spovedi, ji je trebušnik v spovednici zažugal, da ji ne bo dal odveze, ako se bo v trgovini prodajal »Dan«. Dasi je mož naprednjak, se Je moral udati. Zadnje volitve pa so dokazale, da je v Dutovljah tri četrtine naprednjakov in le ena četrtina kimovcev. Zato. smo bili prav nezadovoljni, ko smo videli, da se Je g. Širca udal. Sedaj prodaja »Dan« g. Ukmar, ki gn vsem priporočamo. — Prijatelj »Dneva«. Slovenska dramatika. Vsem rodoljubom In denarnim zavodom Širom slovenske domovine! »Dajte nam repertoarja I« kličejo slovenska dramatična društva, »ker sicer ne moremo delovati!« Odkar Je prenehala izhajati slovenska Talija, Je nastala na polju naše dramatike resnično nevarna stagnacija. Iz nje se preti razviti —- zlasti, ker ljubljansko gledališče tte deluje redno — kulturna kriza, ki bi lahko zadala dramatičnim društvom smrtni udarec. Splošno porabnih in učinkovitih izvirnih domačih iger se pri Slovencih napiše in natisne ničevno malo, a tudi prevaja se pri nas razmeroma jako pičlo, letos pa skoro sploh nič. Ravno ljubljansko gledališče, matica vseh naših malih odrov, posluje le omejeno in še mOra samo zatekati k starini in najstarejšim igram. Pa tudi, ako bi vspga tega ne bilo, je nemogoče delati naprej s samimi rokopisi. Rokopis je navadno samo eden, ki se dobi le težko, ker ga nobeno društvo ne posodi rado, a izposojevanje je tudi drago ter zvezano z raznimi težkočami. Zato si društva ne morejo sestaviti repertoarja. Odpasti mora po slovenskih deželah nešteto predstav, ki bi se popolnoma lahko izvršile in nudile ljudstvu narodno in kulturno zabavo, ker ravno ni na razpolago dovolj prikladnih iger. Da odpomorejo tem žalostnim kulturnim razmeram in zlasti da zagotove redno izdajanje Tallje, so osnovala že obstoječa dramatična društva fcZvezo dramatičnih društev« z namenom dvigniti dramatiko na Slovenskem na tisto višino, ki jo imajo drugi, nam sorodni narodi. Na češkem n. pr. deluje taka Zveza jako uspešno, zato pa imajo Čehi tudi že skoro V vsaki vasi svojo dvorano z lepim Odrom. S skupnimi močmi nameravamo doseči oni cilj, ki ga posamezniki ne zmorejo. Odkrito priznavamo, da je težka naloga, ki smo si jo naložili, toda neizvedljiva ni, ako najdemo pri najširši slovenski Javnosti ono oporo, ki jo zasluži Zveza, kakor eno najvažnejših slovenskih kulturnih podjetij. Slovenci žrtvujemo ravno za svojo dramatiko mnogo premalo. Mecena za slovensko dramo sploh ni! Vsa dramatična društva se zato S svojimi maloštevilnimi člani prav trdo bore za svoj obstanek. Poskusiti hočemo torej še sami zadnje sredstvo. Zatekamo se v javnost, obračamo se do vseh slovenskih denarnih zavodov, obračamo se do vseh požrtvovalnih narodnih mecenov z uljudno prošnjo, da nam priskočijo na pomoč! V kratkem namerava Zveza dramtičnih društev pričeti z rednim izdajanjem Talije ter hoče izdajo tako pospešiti, da izide do začetka prihodnje sezone vsaj 5—6 iger. Za bodoče nameravamo izdajati Talijo vsak mesec. Zato pa potrebuje Zveza denarjal Treba ji je nujno neke osnovne glavnice, ki naj zajamči stalnost Talije. S tem, da izide samo par zvezkov, potem pa morda Talija zopet zaspi, ni doseženo nič drugega, kakor da izgube pogum še oni, ki se danes resno in brez sebičnosti trud-dijo ustvariti nekaj obče koristnega in stalnega. Uljudno tedaj prosimo vse slovenske denarne zavode in posamezne rodoljubne mecene, da pristopijo k Zvezi dramatičnih društev kot ustanovniki z zneskom 200 K ali vsaj kot podporniki z zneskom 20 K za vselej. Znesek se more plačati tudi v 4 obrokih. Bodite perpričani, da ta denar ni izgubljen, ampak da obrodi stoteren sad na polju narodne prosvete. Imena ustanovnikov in podpornikov objavimo svoječasno v slovenskih dnevnikih. Vse pošiljatve naj se naslovljajo na: Zvezo dramatičnih društev v Ljubljani, Mestni trg 17./II. Za Zvezo dramatičnih društev Fran Govekar, mag. komisar, predsednik. — Oton Župančič, mag. arhivar, podpredsednik. — Josip Brce, profesor, tajnik. — Danilo Šanlja, mag. revi-dent, blagajnik. — Za Kranjsko: Ja- kob Splcar, Jesenice. —- Za Primorsko - Trst: Dr. Šemrov, Trst, — Za Idrijo: Engelbert Gangl. — Za Štajersko: Ivan Kejžar, Maribor; Avgust Lukačič, Maribor; Franc Mravljak, Celje; Miloš Stibler, Celje. Dnevni pregled. Pod pruskim Jarmom, »češke Slovo« piše: Nemška misel je bila potolčena pred letom pri Kirkkilisu, padla Je na planjavah pred Kumano-vem; nemška trozveza je bila pobita tudi v Epiru in na Egejskem morju; nemški marš* na vshod Je bil preprečen in Francija se Je že veselila, kakor tudi mi Čehi, ki smo mislili, da velike zmage slovanskega orožja na jugu odprejo naposled oči tudi zaslepljeni Avstriji in da tudi pri nas pride k preporodu in do zmage slovanske misli. In danes po letu? Francoz Albert de Mun piše: »Od Nemca hujskan se pripravlja jarek na povračilo in na veliko začudenje se pripravlja ravno s pomočjo denarjev ene francoske banke in z angleško pomočjo, da bi se na škodo varovancev Francije in Anglije polastil vlade nad morjem. Bolgar podaja Turku roko v pomoč . . . Srbija Je zaprta v svojih mejah brez izhoda; Albanija, umetno Otvorjena, omejuje Srbijo in tvori vedni vzrok za vojno. In kje Je Evropa? Evropa je pod prusko hegemonijo. V Carigradu se Je naselila Nemčija, naselila na istih tleh. kjer preje Rusija ni dovolila, da bi se naselil Bolgar ali Grk, sploh ni-kdo. In glej: Nemcem je Rusija dovolila. Na Bosporu je postavila Nemčija svojo stražo, stražo, po kateri je hrepenela Anglija ter jo proglaševala za življensko neobhodnost. In tudi Anglija Je privolila. Nemčija lie ogro-žuje s Svojo močjo samo Francijo, temveč ravnotežje Evrope in svetovni mir.« Vsi koraki Nemčije kažejo na to, da se pripravlja dosledno na oznanjeni boj, na spopad med Slovanstvom in Germanstvom. Turek ni zadovoljen. Turški listi so začeli prav nesramno napadati trozvezo. List »Tasvir i Efkiar« je prinesel podobe trozveznih vladarjev in veleposlanikov z zaničljivimi opazkami in napari proti velesilam trozveze. Posebno so Turki nezadovoljni z odgovorom trozveze na angleški predlog glede Egejskih otokov. Ta odgovor le uničil v Carigradu vso upe, stavljene na trozvezo. Turški narod — pravi list — mora priti do prepričanja, da so vsi upi na Evropo enaki upom v zdravilno moč najhujših strupov. Predpust In dalmatinska vlada. Uradni šimel je znan: Dogodilo se je, da je sodišče razsodilo, da mora dojilja dojiti 19letnega mladeniča. (Proces o tej zadevi Je namreč trajal 19 let.) Sodišča so že razsodila o domovinski pravici oseb deset let mrtvih in pokopanih In tako dalje. Rekord v takšnih modrostih je pa dosegla dalmatinska vlada. V Zadru je umrl dalmatinski rodoljub knez Borelli, opora vseh Srbo-hrvatskih teženj. Pogreba se je hotelo udeležiti tudi dalmatinsko Sokolstvo. Dalmatinska vlada pa tega ni pripustila, in sicer vsled tega razloga, ker Sokolstvo svoje udeležbe ni naznanilo tri dni preje. Če bi bilo hotelo Sokolstvo svojo udeležbo pri pogrebu kneza Borellija naznaniti tri dni preje, tedaj bi Jo bilo moralo naznaniti še pred njegovo smrtjo. In takšne modrosti se kujejo v deželnih palačah; in potem Še ti ljudje hočejo spoštovanja in drugih rodoljubnih čednosti. Ža vice skrbi torej tudi deželna vlada. Vsem Slovencem m skoraj gotovo tudi klerikalnim poslancem Je znano, da je Savinjska dolina slovenska in da v nji žive sami Slovenci, razen par privandrancev. ki tu odjedajo Slovencem kruh. In vendar se na železniških postajah kličejo imena samo nemško — ravno tako v Celju, kjer je vsak dan na stotine slovenskih ljudi. Ubogi kmet, ki plača vožnjo, lahko na ta način presliši svojo postalo in mora čakati drugega vlaka. AH so naši ljudje res samo za to na svetu, da nemčurje rede. Sveta pravica zahteva, da se kTičeio slovenska krajevna imena slovensko. To velja tudi za poslance. Klerikalna trma In »značajnost«. AH res menite, da Je v klerikalnem taboru taka edinost, kot se ti ljudje z njo ponašajo? Ni dolgo tega, kar le bil klerikalni štab pri našem očetu Stembur ju. ki so se potom svojega zeta oženili z napredno stranko, kar jim seveda tudi nese. In tega zeta. ki Je novomeški občinski odbornik, se je drzni! dr. Ažman.’ ravnatelj ljudske kuhinie, proti sklepu mestnega odbora odkloniti kot zastopnika županstva. Pri imenovani priliki pa se je drznil celo dr. Ažman očetu Stemburju in obenem poslancu S L. S. dajati neke nauke o klerikalni disciplini. Ali Ažman ni računil s teni. da so kandijski župan birt, praktičen mož. da tega dvojnega ponižanja ne bodo prenesli. Zdaj se pa javno šepeče po mestu, da so oče Stembur nagnali g. zeta. naj preskrbi, da bodo ljudski kuhinji namenjeni denar dobili študentje za obleko, klerikalna trma naj pa dela pokoro! Kandijski župan bo za klerikalce hud bič. ki’so si ga sami spletli, mi pa odkrito čestitamo stranki za takega značajne-ža. No, pa saj ni edinec v stranki te baže! Stembur je Novomesto glede železniške postaje kruto oškodoval za vso prihodnjost in to pred vsem z ozirom na svoj klerikalni, nenasitni žep. A z isto ravnodušnostjo zadavi klerikalca, če mu ni po godu. Govori se. da misli dr. Ažman s prihodnjim letom zapreti »Ljudsko kuhinjo«, in g. Stembur bodo Imeli eno zaslugo več. In vendar so klerikalni in liberalni backi pri njem kuhani in pečeni. Dr. Kandijot. Iz deželnega odbora. Iz zadnje umetniške razstave se nakupijo po ena slika Jakopičeva (Spomini). Str-nenova (Mišica na vrtu), Klemenčičeva (Cerkveni interieur), Koželjeva (Kaprice) in Zupančičeva (Puščava pri Sv. Joštu) za skupno nabavno ceno 2430 kron. Ukrene se tudi primerno. da se galerija slik v muzeju hitreje otvori. — Zgradba vodovoda Stari trg in okolica v Beli Krajini se odda najnižjemu ponudniku, tvrdki Pettulto in Wurmb na Dunaju za 124.229 K. — Odobri se osnutek poslovnika za cestne odbore in cestarje. — V kmetijski svet se izvolita kot zastopnika dežele komerčni svetnik Povše in deželni odbornik grof Bar-bo (namestnik). — Peticija ljubljanske mestne občine za prispevek k stroškom velikih javnih del in ona Slovenskega planinskega društva za izredno podporo se odstopi deželnemu zboru. Istotako načrt zdravstvenega zakona in zakona o obrtno-na-daljevalnih šolah. — Prošnja učite-Ijev-ft-ekventantov risarskega tečaja na c. kr. državni obrtni šoli, naj bi se stroški njihovih supietttov prevzeli na normalnoŠolski zaklad, se odkloni. — Deželna vlada se brani izposlovati 50 % državni prispevek za uravnavo deželne ceste Črnomelj-Vinica, dokler se v nemškem tekstu ime Vinica ne nadomesti z nemškim Wei-nitz! — Živinorejski zadrugi v Mo-šatii se dovoli 800 K podpore za mostno tehtnico. — Dogovor vipavske občine z volvi Im et-arlem zaradi zgradbe vojašnice s potrebščinami 210.000 K se ne odobri ter se pogoje za občino potrdi. — Gasilno društvo v PreČini (novo) dobi podporo 918 K, no v Podpeči pa 250 kron. — Na interpelacijo deželnega odbornika dr. 'Trillerja obljubi poročevalec,, da se sklep ljubljanskega občinskega sveta o nakladi na žgane pijače predloži že v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru, glede Kregar-Štefetovih pritožb zoper neki proračun pa trdi, da mora še čakati na razna pojasnila deželne revizijske komisije. Iz Brežic. Na pustno nedeljo, dne 22. svečana t. !.. priredi naš Sokol veliko maškarado s sodelovanjem vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 53 iz Zagreba. Veselični odsek pod znano spretnim vodstvom našega aranžerja br. Holyja že marljivo dela priprave, tako da smemo pričakovati res nekaj posebnega. Vabila se bodo v kratkem začela razpošiljati. Slov. del. izobraževalno In pevsko društvo »Sava« na Savi pri Jesenicah priredi dne 1. svečana t. 1. v salonu pri Jelenu na Savi svoj običajni predpustni plesni venček. Kakor vsako leto. tako se bode tudi letos odbor potrudil, da bode za zabavo kar najbolje preskrbljeno. Zatorej vabimo vse prijatelje društva in petja, ter prosimo vsa napredna društva. da sprejmejo to v znanje. Ako se bo društvo, ki stoji na Čelu narodne in stanovske zavesti, podpiralo od slav. občinstva in druzih društev, bo mogel pevski zbor. ki se je povzpel že na precejšnjo višino, v bodoče dajati še več zabavnih večerov in predstav, kakor mu je bilo pa dosedaj mogoče. Društvo se nahaja v lepem razvoju. treba mu je pa dati tudi primerne podpore. Na svidenje torej v nedeljo dne 1. svečana t. 1. ob 7. uri zvečer v Jelenovi dvorani na Savi, kjer sč bo rajalo do ranega iutra. Dne 1. marca 1914 ob 9. url do-noldne priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu. Mlino št 3. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili, in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlo-že pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katera je koleka prosta. Pristojbina znaša 6 K. oprostnina pa 5 K. — Vajenci nečlani obrtne zadruge plačalo 12 K pristojbine. Odbor »Dol. pev. dr. v Novem, mestu« se le na občnem zboru dne 23. lanimrja 1914 sectav!l sipOoče: predsednik; Maks Klodič vitez pl. Sabladoski; podpredsednik: Ivan To-poriš; blagajnik: Al. LuŠin: tajnik; Karl Turk; arhivar:: gdč. Skale Slava: odbornika: gg. Toporiševa in dr. Krautova: namestnika: Jos Win-discher ml.. Viktor Kobe; pregledovalci računov Janko Dovjak, A Pau-ser, dr. Vašič. Slovensko planinsko društvo naznanja, da njegovo glasilo »Planinski Vestnik« zaradi stavke tiskarjev še ni moglo iziti. Čim bo tiskarski spor poravnan, izdal se bode skupen zvezek v obsegu toliko številk, kolikor jih bo dotlej zapadlo. V tern skupnem zvezku bodo izšli vsi za-stanki in vse vesti in objave, v kolikor jih tok časa ni prehitel Člani naj blagovolijo zamudo oprostiti. — Odbor. Grozen slučaj samomora v samostanu. V samostanu v Reicu ie izvršila te dni 171etna Marija Blodi-kova iz Svitave grozen samomor. Dekle je bilo vsled nerodnega obnašanja odpuščeno iz zavoda in njena mati je prišla ponjo. Blodikova pa se je zopet vrnila v Rejc, splazila se v samostan, kjer se je skrila v čumnati in si je polila obleko s petrolejem, na kar jo je zažgala. Kakor goreča baklja je letala deklica po samostanu in ko so ji prihitele nune na pomoč, je hncla že tako težke opekline na životu, da je čez nekaj Časa umrla, I ustila je pismo, v katerem pravi, da je izvršila svoj obupni Čin zato. ker se »boji sveta . . .« Epidemija samomorov. Preteklo soboto se je vrgla v samomorilnem namenu v reko Labo mlada deklica Krištofova iz Kraljičinega Dvora us Češkem. Kmalu zanjo je skočila v re ko Še ena, komaj petnajstletna deklica. Id ie tudi utonila. Še Isti dan se je v tamošnjetn mestu obesil neki delavec. Napadeni ženi. Dne 22. t. m. dopoldne je napadel neki tridesetleten mož na cesti 18!etno Marijo Holo iz Peleca pri Kamenici nad Lipo in Jo je hotel posiliti. Tu sta ga presenetila dva moža. nakar je zločinec pobegnil. — Istega dne popoldne je napadel mlad mož na cesti med Jaromer-jem in Hrobčicami gostilničarko Rozalijo R., podrl jo je na tla in jo polil. Z ljubezni do fizike je postal tat Učenca šestega realčnega razreda v Lvovu Adama Adlerburga so te dni aretiran, ker je ukradel tekom več let iz fizikalnega kabineta tamošnle realke za 30.000 K aparatov in kemikalij. s katerimi si je potem doma napravil domač kabinet. Aretirani študent je pri zaslišanju izpovedal, da ga je ljubezen do fizike prignala do tega obžalovanja vrednega oejanja. Obupen boj z zločincem. Policaj Duxkiewicz iz Lvova je dne 23. t. m. zasledoval pobeglega kaznjenca. Ta je sprožil med begom nanj Štiri strele iz samokresa. Kakor je bil stražnik težko ranjen, je vendar vsekal lopova s sabljo tako. da se je oni nezavesten zgrudil na tla. Stražnika so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer sta ga obiskala cesarski namestnik in policijski predsednik. Kaznjenec se doslej še ni zavedel. Očetovo maščevanje. V vasi Sv. Andrej pri Budimpešti je nadlegoval študent Horvath. sin državnega pravdnika, neko mlado, komai štirinajst let staro deklico z ljubimkanjem. Njen oče, mornariški kapitan Hegediis. .ga je večkrat svaril pred tem. toda zastonj. Oni dan je zopet dobil miadega moža v svoji hiši. Z napetim samokresom je prisilil študenta, da je sedel, nakar mu je obril glavo in brke in mu pomazal obraz. I olovico obličja mu je pomazal z rdečo anilinovo barvo, drugo polovico mu je počrnil s sajami. Nato ga je zapodi! na ulico. Študent je vsled tega zblaznel in so ga morali prepeljati v norišnico. Kapitana Hegeduša so tirali pred sodišče, ki ga je obsodilo na dvesto kron globe. Potresi v Ameriki. Kakor se iz Novega Jorka poroča, so bili te dni v Ameriki veliki potresi. V San Franciscu in Oaclandu so pokale šipe ne oknih. Umor Evropejke v Šanghaju. Gospa Neumannova, soproga veletrgovca z mesom in Šanghaju, je bila i te dni v svojem stanovanju na grozen način umorjena. Njeno truplo so našli v spalnici grozno razmesarjeno, glava je bila od trupla odtrgana, roke odsekane, prsti porezani. Gre zt roparski umor. zakaj morilec je odnesel dragocenosti, denar in vrednostne papirje v skupni ceni 80.00C mark. Umor se je izvršil, ko je bil mož umorjene v neki tamošnii bolnišnici. To je prvi umor te vrste v Šanghaju, da je namreč tamošnii domačin umoril Evropejca. Blaznik se izdajal za brata nemškega prestolonaslednika. Ko se je dne 23. t. m. opoldne vračal v Berlinu prestolonaslednik v svojo palačo, le tekel za njegovim avtomnbi'om neki možakar. Stražnik ga ie tako! aretiral in ga dal straži drugega policijskega revirja. Tam so dognali, da je mož identičen s krojačem iz Kolinarja Leopoldom Salomonom, ki je rojen leta 1887. leta. Ker se je aretiranec obnašal kakor bi bil blazen, Ka je preiskal tamošnji zdravnik.'Sa-lomno je trdil, da je brat prestolonaslednika in da ga je hotel ^ prositi za podporo. Uradno se potrjuje, da se v tem slučaju niti govoriti ne more o kakem atentatu. Gre le za slaboumnega krojača Salomona, ki so ga prepeljali v zavod za slaboumne v Dalldorf pri Berlinu. Umor diplomata. Francoskega diplomatičnega agenta Valdroma v Tangcrju ze ustrelil njegov kuhar. Valdrome je priredil pojedino. Njegov kuhar pa ni hotel streči pri pojedini, zato mu je zagrozil Valdrome, da ga odpusti. Nato je kuhar dvakrat ustrelil na svojega gospodarja, ki |e takoj umrl. Morilca so aretirali Li .(»Hana, Skrb za šolsko mladino. Prvi gospod: Kam pa gredo ti otroci, ki so tako z vsem preskrbljeni? Drugi gospod: K šolski maši. — Dopolnilne volitve za pokojnim dr. Ignacijem Žitnikom. Volitev P°slanca dr. Igu. Žitnika se bo vršila v Četrtek, dne 12. marca t.J. Zupani bodo v kratkem razpo-iožllt vohlske imenike. Volitev državnega poslanca pa se bo vršila šele meseca maja. — Prijateljem dovtipa. Ustanovili smo »Bodečo Nežo«. Naš namen le ustvariti poljuden in poceni humorističen list, ki naj vsak teden pri-ES • a,i dobre volie med nas. S stSnfm xen.?m hote,i ustreči tudi stalnim naročnikom »Dneva« da do- ZačSkViedel3° neko,iko »amečka. smo i?h * ™.re.]en- Po klasovih, ki iiVP 3ei 12 vrst na§ih čitate-E da smo ustregli splošni svoL j°fV.?Se,i' ker hočemo' da u strežem n o6 m v vsakem oziru ožU dnmA .R.az.mere v naši širši in umovim imajo na sebi toliko Smešnega, da polnijo celo vrsto humorističnih listov. Vseh teh razmer se bo dotikala Neža in bo nubodfa zdaj enega, zdaj drugega. Ob enem pa hočemo gojiti kolikor mogoče do-mač dovtip. Mnogo dovtipov se pri nas sliši v veselih družbah — in »modi! viS-cm.tudi po*ubk To te šk°- kra3 ima svoje razmere — ”-w0j,.hum°r- Zato se priporočamo Prijateljem dovtipa in humorja, da spomnijo na »Nežo«. Skrbeli bomo ea dobre slike, za pesmi in kuplete za glose in satire — vsem onim, ki dobre volje, bo odprt oddelek za dovtipe. Prihodnja številka bo bogatejša od prve. Uredništvo »Bodeče Neže«. ■ -i »o tevijo^kn^ak! Mfh!v PreJel1 smo ’ Klasdo boig. »nacional- ne zveze«. Ta številka je posvečena vprašanju unije z Rimom. V naslovni pesmi čitamo: O Rusija, pravoslavna, prokleta bodil... V članku čitamo. da »duhoven glava na naša-ta cerkva se priznale papa-ta«. O, da, papa-ta! O tem še izpregovorimo. — Klerikalna olika Šišenskega Orehka in Gostinčarjevega sina. Zadnjič smo prinesli poročilo z Brezovice. kako sta se vedla v neki gostilni klerikalni agitator Orehek in Gostinčarjev sin. Včeraj smo dobili še par pojasnil, ki celo zadevo, pa tudi klerikalni naraščaj prav dobro pojasnjujejo. Da je bil Orehek na vse zgodaj zjutraj v rožicah, temu je bil kriv ples v »Unionu«, ki je bil po poročilu »Slovenca« eden najživahnej-ših v tem predpustu. To je bil namreč ples »tobačnega delavstva«, ki je res zelo priljubljen. Klerikalci pa to zase porabijo. Tako sta tudi Orehek in mladi Gostinčar plesala do jutra in se menda dobro krepčala. Da bi pregnala mačka, sta se peljala zjutraj z izvoščekom na izprehod na Brezovico. (To je nobel, kaj?) S seboj sta vzela tudi neko prav flelno plesalko Matildo. (Klerikalci si v teh dobrih časih lahko privoščijo take izprehode saj gre za ljudski račun.) Tako so se torej nobel pripeljali na Brezovico, kjer so ljudje prišli že od prve maše. Tam se je začel Orehek bahati in je zabavljal čez kmete. Gostinčar je hvalil svojega očeta, češ da je dobre glave, ker je iz nič poslanec postal. Orehek pa je rekel, da bi bil on tudi lahko poslanec in mogoče da še bo. Sploh sta govorila, da sta zastopnika S. L. S., ki ju mora vsak spoštovati, ker kmet nima nič govoriti. Ljudje so imeli tega bahanja kmalu dovolj, zato so njima tudi povedali, kar sta zaslužila. Matilda je med tem zdihovala, da se bodo v snegu razmočili plesni šolnički. Orehek pa je rekel: Kaj za to — bomo pa nove kupili — saj imamo dovolj denarja. Na to so se vsedli v sani in so se odpeljali gr°« Horjulu in menda še naprej k ?,k i?.bil *°rej ta klerikalen rta L Matildi je rekel Gostinčar, da je on njen stric. Seveda mu tega m nihče verjel. Ce bi bil stric bi bil gotovo pustil kolenčka pri miru. Vesela družba se je vrnila zvečer. Na Rimski cesti so se razšli: stric-Go-stinčar je odšel z Matildo — Orehek pa menda v Šiško. S takimi izleti bodo klerikalni agitatorji ljudem — oči odprli. — Na ljubljanskih ulicah je prepovedano kleti. Preklinjanje ni ravno najlepša slovenska lastnost — ampak Je tako splošna, da pošten Kranjec ne more drugače izraziti niti veselja, niti radosti, da malo zakolne. Ne- 1® zadnjič mizarski mojster neki mod, ki ni bil ravno lahek. Prav pošteno ga Je tiščal v rame, tako da f .. dn,£ače olajšati peze, da 16 . i v,0 k šel mimo Policaja, je rekel: »Prokleti hudič.« (Moral se mu je namreč nekoliko umakniti). Policaj je mojstra naznanil in je bil kaznovan na 5 kron. Torej pozor, prekhnjafci: »Prokleti hudiči« so .v Ljubljani po 5 kron. ,R. vCerajšnjeniu poročilu o ankarski tekmi bodi še povedano, ^f„So,e,ude,ežilo tekme 52 sanka-miai*-a? !^de je bilo izborno. Med m ? lek'n°valkaml bi bilo ome-ie kracn' Nad se posneti, da fe imein *?°roS’,a te 2193 K 16 v dohodki gg k * J4 izdatkov, tako da znaša prebitek £7 nulega leta 960 K 42 v. DenariSVro” met je znašal v minulem letu 6423 K 82 v. Skupna vrednost društvenega premoženja pa znaša 3672 K 60 v. Blagajniško poročilo se odobri in blagajniku podeli absolutorij. Proračun 1914 se z malimi spremembami za odobri. — Vestno poročilo načelnika, ki nam jasno pokaže uspehe v telovadnici in napredek tudi na tem polju se vzame z navdušenjem na znanje. Poročilo jezdnega odseka izkazuje 779 K 50 v dohodkov in 605 K 86 v izdatkov ter 173 K 64 v prebitka. Imel je ta odsek 12 rednih sej. I izredno in, 3 članske sestanke. Tudi ta odsek kaže lep napredek. — Nato se na predlog odbora nastavi članarina zopet na 50 v mesečno. Pri nato sledečih volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: starosta br. dr. G. Fettich Frankheim. podstarosta br. Jakob Smole, načelnik br. Janko Trček, ostali odborniki br.: VI. Borštnik, Aleks. Valjavec. Joško Florjančič, St. Jesenko. Ant. Pogačnik in Jos. Puch. Namestniki br.: Ferdo Kolman. Fr. Wertl, Ant. Vidmar, Mir. Mlakar, Al. Vavpotič in Joško Smole. Preglednika računov br.: Fr. Bergant in Fr. Kavčič, namestnik br. Henrik Franzi. Za delegate na župni občni zbor Zupe Ljubljana L so bili izvoljeni: ves odbor in br : Jak. Sever. Iv. Pavlin in Rud. Est. Za delegate na občne zbore Slov. Sok. Zveze so bili izvoljeni sledeči br.: dr. O. Fettich Frankheim, Jak. Smole. Borštnik, Trček, Valjavec. Sever. Endlicher, Pogačnik iti Florjančič. Pri raznoterostih se je obravnavalo še več ali manj internih zadev, nakar je br. starosta zaključil občni zbor. — »Meščanski ples«, ki ga pri-rede klerikalci v soboto 31. januarja v »Unionu«, ni nič drugega kot klerikalne limanice, na katere bi radi ti ljudje dvomljive vrednosti vjeli nekaj naprednih meščanov - posestnikov, trgovcev, uradnikov, obrtnikov m zasebnikov. Pod patronanco dr. Šusteršičeve gospe bo klerikalna »elita« (uf!) in »inteligenca« (brrr!) plesala. Škof bo dal temu plesu seveda že vnapre'j svojo »general odvezo« za vse grehe tega klerikalnega tango- in kan-kan-plesa, dr. Šušteršič kot načelnik klerikalnega »generalštaba« pa bo »blagoizvolil« posetiti ta ples, seveda osebno. Tam bodo klerikalci slabotne naprednjake — nekaj jih bo itak zašlo tj« — na zvit način obdelavali in tudi obdelali za klerikalni — politični ples. Ze poznamo te sorte dreserje! Značajni in pošteni ljudje, ogibajte se klerikalne družbe! —e— — Za prihodnje občinske volitve v Ljubljani se klerikalci že zdaj pripravljajo. Baje mislijo vreči par »Šuštarjev« in »kmetavzarjev« ven ter jih nadomestiti z inteligentnejšimi in resnejšimi možmi. Prav tako, ampak vržejo naj tudi Štcfeta in dr. Zajca, pa Kregarja ven, ker tudi ta trifolij ne dela nikake časti mestni dvorani. Basta! — Vodovoda v Mostah ue bo. Tako se splošno sodi. Klerikalna velikopotezna akcija moščanskega župana je splavala po vodi. Pred de-želnozborskimi volitvami so že razpisali delo in tudi že oddali to delo in danes imamo že konec januarja, ni pa še od vodovoda sluha ne duha. Ali je bil to pesek v oči volilcetn. Ker poznamo klerikalce do živega, nismo veliko verjeli v to njihovo početje. Znano nam je samo, da so klerikalni agitatorji, ko so hodili po hišah popisovati glasovnce. pod tem naslovom tudi agitirali. Gotovo je, da so ujeli na te limanice nekaj koštru-nov. Posrečilo se jim pa to ni v Zeleni jami, zato piska sedaj Oražem kakor gad. Ali je pogodba za vodovod z mestno občino podpisana ali ne, nam ni znano? Znano nam je le, da bode mestna občina ljubljanska ob suši vodovod v Moste zaprla. Ako bode ob suši voda v Mostah zaprta, tedaj nam ne bo treba gasiti ob požaru, bomo gasili s klerikalnim žeg-nom in Oražem bo panal vsak o-genj. Nekaj cevi je že navoženih. zgoditi pa se zna tako. kakor se je zgodilo v Rožni dolini. Mogoče pa je tudi, da bodo položili cevi samo v Moste po Zaloški cesti in na Selu do Oražma. S tem v zvezi je tudi sklep občinskega odbora v ekskorporaciji. Zelene jame, da bode lepše izgleda-lo — so si ti možje pripravili samo teren, da se bodo izgovarjali zavoljo vodovoda. Tako se zna zgoditi, da bode Zelena jama brez vodovoda in tudi ekskorporacija se ne bo izvršila. Pripravljeni moramo biti na vse. ker ti gospodje so vsega zmožni, ne verjamemo jim pa popolnoma nič, dokler ne bodemo videli sami. Kadar bodo občinske volitve, takrat bodo že gospodje zopet prišli, delali bodo vodovod in kanalizacijo, morebiti pa tudi pošlje Oražem kakih par delavcev. da bodo kopali jame po ulicah. Ko bi bife vsake tri tedne volitve, takrat bi bile ceste v Zeleni jami zelo v redu In tudi sneg. ki ga je zelo visoko po ulicah, bi bil že odpeljan. 1— Grdo navado ima neka plačilna natakarica v Zidovski ulici. Ako Pride kdo z vrčem po pivo. ga na- z barabo in podobnimi priimki. »Ploh je dotična ženska zelo surova Pri nii so v navadi besede, ki spalno v tolerančno hi«n in ne v pošteno gostilna. 1 oliko za sedaj. — Telovadno društvo Sokol v Šiški vabi bratsko Članstvo na svoj redni občni zbor, ki se vrši v soboto dne 31. januarja 1914 ob 8. uri zvečer pri »Ančniku« v Spodnji Šiški. — Spored. 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo pregled, računov. 5. Poročilo načelnika. 6. Volitve: a) odbora: staroste, podstaroste, načelnika in njegovega namestnika, 9 odbornikov in 3 namestnike: b) praporščaka in njegovega namestnika: c) 2 pregled. računov: č) delegatov za občne zbore ljubljanske sokolske župe; d) dveh delegatov za občne zbore slovenske sokolske zveze: 7. Raznoterosti. Prosi se za polnoštevilno in točno udeležbo!! — Z lova po zimi. Predvčerajšnjim Je ustrelil puškar g. Sevčik slju-ko, kar je v sedanji zimi nekaj izrednega. — Na oklicih so: Dr. Hans Arko, odvetniški koncipijent z gdčno Erno StSckl; Jakob Jerman, c. kr. avskul-tat. z gdčno Marijo Mevželj; Ivan Majer, sprevodnik južne železnice z gdčno Rozalijo Novačck; Ivan Koželj, trg. potnik z gdčno Frančiško Premk, kontorisfinjo; Ciril Rasnož-nik, c. kr. policijski stražnik z gdčno Lemut. — Listnica uredništva. G G. Trst. Za nas je stvar poravnana. Drugo se zmenite s prizadetimi. — Dr. R. v S. B. Hvala! Pride jutri. — V kavarni »Central« vsak večer koncert na novo pridobljenega tamburaškega in pevskega damskega zbora »Zlata«. Glej oglas! — Medicinska uganka, zanimiva kriminalna afera v 3 dejanjih, ki se predvaja danes v kinematografu »Ideal«, je inojstersko delo vprizorit-ve znanega Franz Hoferja. Dejanje je skrajno napeto in bode gotovo vsa-koga zanimalo. Predvaja se samo pri večernih predstavah. »Rožnati čeveljček«, krasna, največja in najlepša učinkovita veseloigra v 2 dejanjih se predvaja pri vseh predstavah. Trst. Šentjakobska Ciril - Metodova podružnica v Trstu priredi v nedeljo dne 1. februarja t. f. v prostorih »Del. kons. društva pri Sv. Jakobu* svoj drugi Ciril - Metodov ples. Iz prijaznosti sodeluje mandolistična skupina »Viktor Parma«. Ples vodi g. Josip Bizjak. Tudi za zabavo za neplesalce bo dobro preskrbljeno. Vabijo se vsa šentjakobska društva, saj gre čistf dobiček za našo šolsko družbo. Otvoritev Kostllne N. D. O. se je izvršila v soboto, dne 17. januarja t. I. Prostori so krasni in veliki ter je tudi drugače gostilna najokusneje urejena. Ob ^otvoritvi je govoril tov. predsednik Šorn pozivljaje goste, da obiskujejo po potrebi le to gostilno, ker gre čisti dobiček zopet njim v korist, to je za različne podporne fonde delavstva. Ne gleda se na velike dobičke društvenikov, gleda se le na to, da se slovensko ljudstvo ne zateka v beznice in druge sumljive lokale, temveč da prihaja tja, kjer bo Pošteno in z naravno pijačo postreženo. Skrbelo se bo za razvedrilo s petjem in godbo, ne da bi bilo potreba navijati avtomate. Bili so časi, ko se nas je izrabljalo in našo nevednost izkoriščalo, a sedaj smo se izognili tudi takim in jednakim ljudem, ter lahko pokažemo, da znamo tudi mi skrbeti in delati za svoje sovrstnike in potomce. Pevsko društvo »Kolo« je zapelo nekaj krasnih pesmic, a dečki naših društvenikov so neumorno go-sljalj v ponos sebi in svojim stari-šem. V tel novi postojanki se je nabral v nabiralnik tudi lep znesek za D. M. D. Deseti veliki Ciril Metodov ples 7 Irftu- Kakor vsako leto. združi se tudi letos tržaška slovanska mladina v svrho tradiciionelnega Ciril Metod, plesa, ki se Vrši letos, v soboto, 7. svečana v vseh prostorih Narodnega doma v Trstu. Letos se vrši ta ples desetič, in da se ta skromni jubilej bolj proslavi, sestavil se je poleg pravega odbora, ki sestoji iz g.: Slavoj Dimnik, predsednik. Vekpslav Carla-varis. Podpredsednik, Božo Borštnik, Milan Hoika. tainika, Fran Sentičl Anton Žiberna, blagajnika, tudi poseben časten odbor, ki sestoji iz dosedanjih predsednikov C. M. plesov in ti so: dr. Jos. Abram. čast. predsednik. dr. Fran Brnčič. častni podpredsednik: dr. Jos. Mandič, dr. Anton Delak. dr. Ljubomir Tomažič. Andrej Čok. dr. Ivan Baničevič. dr. Tv. Mar. Čok. dr. Jos. Giaconi. častni odborniki. Ker ie marsikateremu rodo-Hubu izven Trsta nemogoče se udeležiti te lepe manifestacije trž. mladine. ki fe donesla dosedai že črez K 50.000 čistih dohodkov naši prepotrebni slov. in hrv. C. M. D. pošillal bode odbor kakor vsako leto tudi letos vabila s priloženimi vstopnicami in poštno položnico, kar naj blagovoli vsakdo vsprejeti in s tem pokazati svoje simpatije k Čimprejšnjemu raz-vitku slovenskega Trsta. Kaj so našli v španskih ječah? Ob času stoletnice bitke pri Lip-skem so se naši klerikalci postavili proti Napoleonu in slavili nemške zmago. Celo tako so se bili zavzeli proti Napoleonu, da so v nčmških graških listih dcnuncirali one, ki so si upali slaviti — stoletnico Ilirije. Zakaj vse to ? Al zato, ker Napoleon ni bil klerikalec in se ni hotel pokoriti papežu? Ali za to, ker si je po »zmagi« pri Lipskem cerkev zopet opomogla do nadvlade v državi. Mogoče. Klerikalci so res za Napoleona ne morejo navduševati, kajti ravno Napoleon je odkril mnogo starih cerkvenih grehov in uničil stare krut« navade. Rimska katoliška cerkev ni nikoli radovoljno odstopila od temnic in se odpovedala trpinčenju. Ko je Napoleon premagal mesto T oledo, je ukazal, da odpro vse inkvizicijske ječe v mestu in zgodovina o Napoleonskih vojnah pravi sledeče o tem dogodljaju: »Zglodalo je kot da se grobovi odpirajo in bleda obličja podobna duhovom prihajala so iz temnic, iz. katerih je puhal mrtvaški duh. Velike, zmršene brade so krila sopeča prsa jetnikov, dolgi nohti na rokah in nogah so dali obliko skeletom enako divjih živali in marsikateri nesrečnikov se je zgrudit na tla, ko je prvič v dolgih letih vsrkaval sveži zrak. Mnogi teh so vsled slabe hrane, malih ozkih in nizkih stauic postali hromi. Prizor je bil strašanski. Ubogi jetniki so nosili povešene glave, roke in noge otrpnjeue in brez vsake moči in vkljub zdravniški po-moči od armadnih zdravnikov so nekateri umrli še tisti dan. Prihodnji dan je general La Salle s svojim spremstvom pregledal vse ječe, kjer so našli vsakovrstne mučilne priprave, ki so navdajale grozi in strahoti navajene vojščaka s smrtnim strahom. V nekem skrivnostnem prostoru v podzemski ječi, blizu pisarne, kjer so izpraševali obtožene, je stala lesena figura, ki je predstavljala Ma-rijjo Devico, katero so izdelali menihi. Na glavi je imela pozlačeno glorijo in v desnici je držala bandero. Navzočim se je takoj čudno zdelo, zakaj ima ta kip vkljub temu, da je bil oblečen v svileni obleki, še nekak plašč povrhu. Ko so si ta kip natančnejše ogledali, so opazili, da prednja stran je bila vsa polna šilastih žebljev in malemu nožiču podobnih ostrih kliitj, katerih konice so bile obrnjene proti opazovalcem. Roke so imele člene m stroj v ozadju je začel premikati ta kip in roke še posebno. Jeden služabnikov od inkvizieje je bil od generala prisiljen, da spravi stroj v tir. Ko je figura razprostrlsa roke, kot da bi hotela koga strastno objeti, so postavili namesto človeka napolnjen telečnjak, katerega je imel s seboj nek vojščak. Kip Je stiskal k sebi telečnjak vedno bolj in bolj in ko Je služabnik na povelje generala postavil stroj v nasprotni tir. so roke od-jenjavale in prišle zopet nazaj v prvotno pozicijo. Telečnjak ie bil ves preluknjan, nekatere luknje so bile od dveh do treh palcev globoke.« Take stvari so se skrivale v španskih Ječah, ko fe Napoleon s svojo armado zavzel Španijo. Seveda Je duhovščina hujskala narod proti Francozom. Pa tudi v drugih deželah je bilo še marsikaj, kar je spominjalo na inkvizicijo. Napoleonova vlada je vse to odpravila, rešila ljudi od nečloveških naprav, ki jih je ustvarila cerkev s svojimi predsodki. Najnoveiša telefonska in brzojavna poroči!a. PARLAMENT, Dunaj. 26. januarja. Danes popoldan se je vršil ministrski svet. ki se je posvetoval o situaciji. Govori se, da Je vlada odločena v slučaju, da bi češki agrarc! nadaljevali z obstrukcijo, sploh ne sklicati plenuma poslanske zbornice. POLJSKO - RUSINSKA POGAJANJA. Lvov. 26. januarja. Danes so s« zopet pričela poljsko - rusinska pogajanja. Menda je nastal zadovoljiv preobrat v pogajanjih. Jutri se bodo pogajanja nadaljevala. ZVEZA BOLGARIJE IN TURČIJE. Berlin. 26. januarja. »Vosslsche Zeitung« potrjuje Iz Petrograda, da se je že 15. t. m. sklenila zve?a med Bolgarijo Jn Turčijo proti Luški. V ALBANIJO POJDEJO. Dunaj. 26. januarja. Kljub vsem dementijem, ie vendar gotovo, da je Italijanska vlada storila vse predpriprave za pohod v Albanijo. Čete so že pripravljene v Brlndizu, da se na parnikih v spremstvu vojnih ladij odpeljejo v Albanijo. Kakor sc zatrjuje, se ne gre za nikako vojaško ekspedicijo, temveč za policijske odredbe, podvzete v sporazumu z Avstro-Ogr-sko v svrho varstva princa Wieda. ITALIJA STAVI VOJAŠKE AERO-PLANE. Rim, 26. Januarja. Italijanska vlada Je naročila staviti vojaške ae-roplane. In jih bo koncem leta itneia že 7. FRANCIJA ZAVLAČUJE POSOJILO. Pariz, 26. januarja. Pogodba o prvem delu ruskega železniškega posojila v višini 650 milijonov ie bila danes podpisana. Prvi del grškega posojila v znesku 500 milijonov se Cisto gotovo ne Izplača pred prvo polovico marca. Turško posojilo z ne-sku 600 milijonov se Je odložilo do maja. (S tem bo pa menda petelinom vojno navdušenje prenehalo.) BOLGARSKE VOLITVE. Sofija, 26. januarja. Vlada se mrzlično pripravlja na nove volitve in išče načine, po katerih bi tudi proti volji ljudstva mogla dobiti večino. Tako Je določila — seveda, sama, brez sklepa sobranja, da se Ima izvoliti v novih krajih 35 poslancev in sicer na podlagi starega, pluralltet-nega volilnega reda, da bo mogla »vlada boj vplivati na volllce, razun tega pa ostane v novih kraiih v veljavi sigurno izjemno stanje tudi za časa novih volitev, tako, da vlada z gotovostjo računa, da dobi vseh 35 mandatov v novih krajih. Sicer Je pa ljudsko razpoloženje v starih mejah Bolgarije odločno in skoraj splošno proti vladi In ako ne bo posebnih nasilj, doživi vlada pri novih volitvah hujši poraz kot pri zadnjih. TURČIJA IN GRČIJA. Pariz, 26. Januarja. Razmerje med Turčijo in Grčijo navzlic nekaterim miroljubnim zatajevanjem ne samo da ni pojasnjeno, temveč Je prej kot sle) zelo napeto in prav malo Je upanja, da se mirno uredi, posebno ker postaja vedno verjetnejša vest, da se Je sklenila med Turčllo In Bolgarsko tajna pogodba, naperjena proti Grčiji In Srbiji. Sicer pa se splošno sodi. da Bolgarska v današnjih razmerah ni zmožna urediti vojne radi notranjih razmer in radi žalostnega finančnega položaja, v katerem se nahaja, ampak mogoče Je, da se spusti kralj Ferdl-nad v vsako avanturo, samo da reši svoj položaj, ki se smatra splošno v Evropi za Izgubljenega. Mali oglasi. Mesarji, pozori Kupi se vsaka množina zdravih svežih, dobro očiščenih in izkuhanih volovskih gobcev. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«. ____________________ 1486-4 Tovarna sodavode v bližini Trsta, išče kočljaža, za prevažanje so-dovke. Pismene ponudbe pod »Hribar«, Opčine. 1481-2 Proda se zaradi odpotovania naslanjač, stoli, miza. viseča svetilka, ampel, kuhinjska postelja in stelaža na Bleiweisovi cesti 13./II., 8. Za takoj se odda v najem transitofelet Poizve se na Martinovi cesti 10. SŽgarj.ja,ma. F. Pečenko se je zopet odprla v i lici Scala Belvedere št. 1 (prihod iz ulice MIramar). PjIporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu. IJPozorl DFozorl 50.000 parov čevljev, 4 pare čevljev za samo K 9‘—. Radi plačilnih težkoč več velikih tovarn te ml je naročilo prodati veliko množino čevljev nizko pod izdelovalno ceno. Prodam zato vsakomur 2 para moSkih in 2 para ženakih čevljev na zadrgo, rjavih ali črnih, galoSirane z močng zbitimi podplati, usnje elegantno in najnovejša oblika. Velikost v cm ali številka. Vsi 4 pari stanejo samo K 91—. Razpošilja po povzetjn. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. N. DYM, Krakov 28, Šw. Stanislava 2. m fr & 0) $ i o / o £ a? £ m. Edina primorska tovarna dvokoles »Tribuna* Oorlca, Tržaška ulica it. 2fi, prej pivovar Gorjup. Velika ekaportna zaloga dvokoles, šivalnih In kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd. ZET1.. ZSo/tJel Oorlca. Stolna ulica ilev. 8-4. Prodaja na obroke, Ceniki franko. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od 16. jan. do 23. jan. 1 kg govej. mesa I. vrste 1 . . . H; . i . . . m. 1 , telečjega mesa . . . 1 . prašičj. mesa (sveel.) 1 . . (prek) 1 . koštrunovega mesa . 1 i masla . * • . . 1 , masla surovega. . . 1 . masti prašičje . . . 1 . slanine Špeha (sveže) 1 , slanine prekajene . . 1 . sala. .................... 1 , čajnega masla . . . 1 . margarlskega masla . 1 ja|ce ....................... 1 liter mleka . . . . 1 , . posnetega 1 . smetane sladke . . 1 . kisle . . 1 kg medu .......................... 1 piščanec.......................... 1 golob........................ 1 raca.............................. 1 gos.......................... 1 puran........................ kg pšenične moke it. 0 • * > ■ i * * l ■ » » I « • > . * 4 « n . . 5 • . • . 6 • » • • 7 • » - .8 . koruzne moke . . , ajd. moke 1. vrste . . , II* , . , ržene moke . . . fižola.................. graha.................. leče................... kaše................... ričeta 1 pu 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 „ 1 „ 1 ,, 1 .. 100 kg pšenice 100 „ rži . . 100 „ ječmena, . . . 100 „ ovsa ................... 100 „ ajde.................... 100 „ prosa belega . . 100 „ „ navadnega . 100 „ koruze . . . . 100 „ krompirja . . . 100 „ Cinkvantlna ... . . 100 „ sena ................... 100 „ slame .. . . . 100 „ stelje . '. . . 100 „ detelje . . . , Cena trdemu Jesu za m8 . Cena mehkemu lesu za m3 Prašiči na klavnid . . . Cene v kronah od do I 60 1-40 120 1-80 160 1 90 1-40 2-60 3-1-80 1-60 1-90 1-76 3-30 2--—•11 —•20 — 08 —•90 1-40 1-15 —•40 220 7 — 36-30 35-80 35 — 33 90 3280 31 80 30-70 27 — 16 — 24*— 50-— 46 — -•32 —•32 -•32 -•32 -•26 22- 19- 16-80 18-60 24-20 28 — 1940 1540 450 2V—: 5 — 4 — 11 — 7 — 1 — 180 1 60 1-40 2 — 2-2-20 1-50 280 3-20 2 — 1-80 2--194 3-80 12- 8- 1-24 Staršem — mladinoljubom — šolskim vodstvom — krajnim šolskim svetom in knjižnicam priporočamo »Mladinske spise“ ln sicer: 1. Mišjakovega Julčka zbrani spisi I., II., JU., TV., V. in VI. zv. k lK-h 2. A. Rapč: Mladini I., II. in III. zvezek a . . , . . • • 1 „ — „ 8. E. Gongi: Zbrani spisi I., U. in III. zvezek š .--.... 1 B „ 4. A. Rapč: Dane ž...................................1„_b 6. J. Slapšak: Turki pred Sv. Tilnom k......• . 1 „ 20 , 6. Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel &.............~~ » 80 „ 7. Jos. Ribičič: Vsem dobrim &...................... — , 8. Pav. Flerč: Babica pripoveduje a .... .......— » 60 , 9. Pav. Flerč: F. Palnakovi spisi &............ 1 » — . 10. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino I. in H. zv. a , 20 , , SANATORIUM • EMONA/ 1 ZA- NOTRANJE • IN • KIRURG ICNE • BOLEZNI. ■PORODNIŠNICA, ] LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA 4 \ sep-zdiwnik:primarij-Dr FR. DERGANC V m® i§. Es I£ M, Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33 — Telefon št 100 (Centrala: THST) mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišču, kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za" selitve in prevažanje poliišiva v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in biaga v suhih posebnih skladiščih. Omolacije itd, Spedicijjki urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: „l)alitia