dar
brtniške
t>
111
ar
dn
Uhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr
t
četrt leta 90 kr,
poàiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr
pol leta 2 gld. 20 kr
četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den
t
Ljubljani
sredo
januarja 1870.
Gospodarske stvari.
Naprej
predivstvom
skem mi je nek predivec naravnost rekel, „da ne vép
je li poslano mu kranjsko predivo lanéno ali pa ko-nopneno "
napicj a pic/uifoivuui •	iz tega se razvidi, da je
Govoril Rihard Dolenec v občnem zboru družbe kmetijske kranjske. hodno potrebno seme od ličneg
Iz tega se razvidi, da je pred vsem nam neob
kega in holand
Gotovo je vsacemu kmetovalcu znano, da je nekdaj
naša dežela toliko lanú in konopelj přidělovala in izde-lovala, da je slovela kakor prva onih dežel v Avstriji,
kega lanú. Najlože bi pa gospodarji do tega semena
•vi*
prisu
y
ako bi slavna kmetij ska družb
sama na-
ki predivstvo gojijo
Starejšim je to znano iz lastnega življenja verjamemo resničnim besedám starejših in črkam kme-
1 • V»
m laj si
ročbo v roko
lahko na firmo „Eichborn & Comp. v Braslavi";
štenj
) Obrnila naj bi se v tem obziru
, . .	Po-
te trgovske hiše se mi je obćno hvalilo.
dobrim semenom pa še ni vse storjeno. Kmeto-
tijske štatistike preteklega časa, ktere nam pnčajo
da
y
mar-
válec potřebuj
tudi
se
k
za pravo pripravljanje
se ni le přidělovalo za domaOijo potrebno platno več da se je velik del njenega pridelka tudi izvaževal v druge dežele. Kranjsko platno bilo je eden pogla-vitnih faktorjev tadajne deželne kupčije.
Dandanes tega već ne najdemo; v mnozih krajih se je predivstvo popoinoma opustilo, po druzih se kme-tovalec
mači vstreza. Akoravno se sèm ter tjè še kak grošiček
mljišč, pravo dalje kmetijsko obdelovanje; to ni nié manj važno kakor dobro seme. V tej zadevi bi
bila zopet si. kmetijski družbi častna naloga beti, da bi se jako potrebna, predivstvu hasljn med kmetovalce razdelila, in da bi se tudi i p opot
še toliko ž njim vkvarja, da potrebi do-
;
vio vi
jati ne sme.
vendar se to sè nekdanjo slavno kupčijo primer-
, poskr-a knjiga zveden
éenik med-nje poslal, kteri bi bil v vse s prstom pokazati, kar bukvice učijo. ^ tem bi bilo zeló vse storjeno, kar se dá za do-sego dobrega lanú in prediva storiti. Razen dobrote
stanu, ljudém
omenil sem pa tudi, da ima množ
zeló velik
šega
Vzroke izvedeti, kteri so propada predivstva na-
krivi, imeli
y
smo že priliko ob času, ko so o
na povzdigo
današnjih okoliščinah ni kmetovalcu
yy
njih
Novice" pisale; naj jih vendar v krátkém ponovim, kajti na nje se opira moj nasvet o povzdigi našega predivstva.
Prvi in poglavitni vzrok gotovo je ta, da se je začelo z vpeljano železnico mnogo tujega blaga vva-
skoro mogoče, velik prostor z lanom obsejati, ako bi
se mu dalo tudi najizvrstnejše seme je pridelek brez pregreška, vendar
>
kajt
recimo
y
da
na ptuje voziti
ževati v naše dežele. To blago
b lo
Je
y
predivo se posameznemu gospodarju gotovo splačalo n© bode. A1 mnogo kmetovalcev pa je tudi, ki niso v stanu, lanú v veči meri izdelovati, bodi
časa itd
če tudi ne manjkanja denarj
rodj
ljudi
po
zmerom
boljše
drugačna je cena enega in veliki množini s pomočjo strojev
vendar cenejše kakor domače
y
kajti
uuuciijaj \Ji J JUUI7	iLUt
Jasno je toraj, da je treba tudi za lahek prodaj
istega blaga,
ako se ga v
se ga pridela le malo z rokami.
(mašin) izdela, ali
da
Drugi vzrok propada domačega predivstva je ta
skrbeti
Da se pripomore vsemu temu, naj bi se kmet le delovanjem kar le mogoče žlahnega stebla ukvarjal naj "
pn-
On
o pravem času lan poruval, ga posušil
módi
oprostil, in tako pripravlj
stebla
gla
v
délai
da že tudi na kmetih sploh hrepenijo po tanjših,
vstrežljivih platnih, ktera se le iz lakna žlahnega lanú prodal, ki naj bi sě na delnice osnovale, ali pa po po
" stebla godil(
kar bi nam do koncentri
m po pravilih umnega izdelovanja doseči dajo.
samnih lastnikih. Izdelalnice bi še
Za tretji vzrok sme se konečno vpeljava bom- popolnom
délai
baža navêsti, ki je zeló spodrinil platno.
To
so po moji
misli tišti vzroki, kterim bi se moralo v namen povzdige našega predivstva z vsemi sred-stvi nasproti delati, in to se tem lože zgodi, ker so vsi
rane predivne kupčij kosane.
pomagalo
y
namesto sedanj
raz
v taki zvezi med sabo, da se lahko vsem ob enem
se vé da indirektno —- nasprotuje; kajti vsa povzdiga mogoče. se vrti okoli kratkih besedí : „prav veliko in prav	Po
dobrega prediva pri delà ti".
tem pa ni rečeno, da bi kmetovalec domá prav nič izdelavati ne smel, marveč jako je želeti, da bi si zraven še vsak za lastno potrebo preskrbel, kar je le
poti
krajšem času
in
mislim, bi se dalo predivstvo v naj-z najboljšim vspehom povzdigniti*
Da se dobro predivo dobi, je pa pred vsem treba iz- Dobiček je kmetovalcu, kakor tudi izdelalnicam gotov
vrstnega semena, kajti med lanom in lanom je
ravno tako velik razloček, kakor med različnimi vrstami vseh druzih rastlin. Domaći zimski kakor tudi letni lan je tako ostrega in debelega lakna, da se nikakor
Na tanko se sicer čisti dobiček kmetovalcu ne dá
Kdor želi ruskega ali holandskega lanú za spomladansko setev, naj se kmalu oglasi pri odboru kmetijske družbe v Ljubljani in naj o pismu pové, k o 1 i k o ga želi. Odbor ga bode potem veě
- v*,«.^	;	m naj Q pismu pove, ko u ko ga zei
od njega ne dá dosti dobrega pričakovati. Na Morav- skupaj naročil in stro»ki vožnine bodo
manj »i
■
- m>
povedati, ker je odvisen od teža ve obdelovanja, od vece ali manjše dnine, od obilnosti ali pomanjkanja gnoja itd., to vse so reci, ki niso v dveh krajih enake.
Čisti dohodek si more toraj vsak kmetovalec za se po danih okolišcinah izračuniti. Nečisti dohodek pa lahko precej prevdarimo. Recimo, da se přiděla na oralu (johu) do 25 centov suhih stebel; to se lahko doseže; in ta bi se v izdelalnico po 2 gold, in pol prodala $ to znese 62 goldinarjev. Dalje se sme še kakih 5 vaganov ali 10 mernikov semena po 6 gold, v račun djati, to zopet 30 gold, znese ; toraj znaša celi nečisti dohodek 92 goldinarjev od enega orala. Opaziti pa moram, da je mo-goče tudi 30 centov stebel na oralu pridelati, in se vé da toliko več tudi semena, in da se odlična stebla tudi po 3 gold, lahko plačajo.	• • 3
Čisti dohodek izdelalnic se pa še manj dá na tanko izračuniti, vendar se hočem držati številek, ktere sem si v neki na delnice osnovani izdelalnici na Šlez-kem napisal, in reči, da bi znal cent dovršenega prediva kakih 16 gold, stati. Predilnice na Moravském
pa plačujejo lepo in dobro predivo po 20 do 40 gold.
cent in še više. Res je, da vožnja prediva v tuje de-žele stane dosti denarja; al dokler se ne ustanové v deželi sami predilnice, treba je že pri tem ostati.
Osnovanje predivnih delalnic po deželi je toraj tretje sredstvo, po mojem mnenji neobhodno potrebno sredstvo za povzdigo našega predivstva. Velika važnost tega sredstva me opravičuje, ako ga slav. družbi prav živo v podporo priporočam.
Ponavljam konečno še enkrat vse tri predloge: 1) SI. kmetijska družba naj si izvirnega ruskega in holandskega semena naročí, 2) naj se predivstvu potrebne bukvice in popotni učitelji med kmete razpoš-ljejo, 3) naj si. društvo osnovanje izdelalnic po mo-gočosti podpira.
A	____________.^MlTl .Uf	—r_^	ILI _ Ml
0 mlekarstvu in sirarstvu
s posebnim ozirom na razne raztnere.
Govoril v deželni goriški dvorani 6. decembra 1869. 1. učitelj krne-
tij stva Fr. Povsè. *)
Častna naloga mi je došla, da stopim na javni oder govorstva tukaj v Gorici sè slovensko besedo.
Izvolil sem si govoriti o mlekarstvu in sirarstvu.
Ker pa bodem govoril o mleku in posebno o iz-delovanji mléka v maslo in sir, zato se mi zdi pri-merno, da najprej nekoliko preiskujemo mleko, to je, njega obstojné dele.
Mleko obstaja iz mlečne vode (Milchwasser), v kteri so mlečne obličice ali kroglice (Milchku-gelchen) specifično bolj lahke od mlečne vode ; one se toraj lahko zberejo na vrhu, in to zbirko imenujemo smetano; v smetani toraj je posebno veliko mlečnih obličic. Te mlečne obličice imajo v sebi maselnino (Butyrin), ktero obdaja kožica (Huile), ki je sir ni na (Casein). Mlečna voda ima v sebi že raztopljeno sir-aino, mlečni sladkor, neorganične solí in izlečke (Ex-traktivstoffe). Ako stojí mleko delj časa na zraku, spre-meni se mlečni sladkor v mlečno kislino (Milchsaure), která s pomočjo gorkote storí to, da se mleko zagrize.
Kadeř smetano medemo, raztrgamo toraj kožice, ktere obdajajo maselnino in ona se zbira pri primerni gorkoti v veče kupe. Pri napravi smetane moramo paziti, da mleko ima primerno gorkoto, kajti če je gorkota prevelika, se mleko prehitro strdi in skisa in
_ v
) Castitemu gosp. govorniku s© lepo zahvalujemo, da je ,,No-vicam" poslal tehtni svoj govor, o kterem smo slisaii, da je bil z veliko pohvalo sprejet od obilo zbranih poslusalcev.
Vred,
maselnina ne more kviško; v prenizki gorkoti pa zastane maslo v mleku in ne more do čistega iti na vrh.
V sirovem maslu (putru) toraj je maselnina, potem nekoliko sirnine in pa voda; v dobrem sirovem maslu je še vedno 16 do 20 odstotkov vode. Sirnina, ktera je ostala še v sirovem maslu, delà to, da je maslo
okusno; al ravno ona je sčasoma kriva, da postane maslo žaltavo.
Prav tako, kakor se v posodi loči mast na vrh iz mleka, tako se tudi že v vimenu enakogodi; skušnje
kažejo, da zadnji del, tedaj z vrha vimena pomolze-nega mleka je najmastneji. Skušnje pa tudi spričujejo, da mleko, ktero je prav dolgo časa v vimenu ostalo, ni več tako mastno; ono zgubiva mast, iz tega vzroka se toraj priporoča trikratna vsakdanja molža. Pogla-vitno je pa, da se izmolzuje popolnoma, prav do zadnjega kančeka, ker vrh tega, da je vedno zadnji del pomolzenega mleka najmastnejši, je še to, da zastalo mleko vime vname in nastane tako imenovani „ovčeč" ali „sajovec" na vimenu. Nemarnost pri molži je veli-kokrat kriva ovčica, kterega neumni ljudjé isčejo v copernici ali hudobni sosedini.
Na podlagi teh opomb bomo zdaj dalje govorili o mleku.
Kakor pri vsaki stvari, pri vsakem gospodarstvu, tako je tudi pri živinoreji poglavitna reč to, da moremo pridelke, to je, mleko dobro spečati. Pri mleku dosežemo to, da mleko prodamo, ako je priložnost, na pr. v mesta in trge, kjer biva mnogo ljudi, kteri vsaki dan potrebujejo veliko mleka za živež. Po tej poti prodati mleko, gotovo je najkrajša pot in najboljša.
Večini mlekarjev pa ni mogoče po tej poti spečati svoje mleko, in tem toraj treba, da mleko podelajo v maslo ali sir. Ravno v tacih krajih, kjer je reja goveje živine ali pa ovác domá, mora se skrbeti za to, da se povzdigne mlekarstvo in sirarstvo v velik prid deželanom tacih okrájev, in nadjam se tudi, da vam bode mar posluževati se mojih podukov in dobrohotečih svetov, zagotovljaje vas, da bode mi vedno jako ljubo, pospeševati vašo živinorejo, oziroma vaše mlekarstvo in sirarstvo.	.
Pri vseh opravilih mlekarstva priporočam najprvo snažnost, čedne in pripravne posode.
Ako pošiljamo mleko prav daleč, potrebno je, da poleti mleko za tako daljno pot pripravno storimo. Za to delo je prav koristna ona dobra naprava, ktera se imenuje hladilnica za mleko (Milchkuhl-Apparat), ktera ni druzega, ko štirivoglati zaboj (kišta), v kterem ležé bakrene (kufrene) znotraj počinjene kljukasto-zvite ce ví. Zaboj ta je napolnjen z mrzlo vodo, ktera od spodej vedno doteka, od zgorej pa odteka; da je voda bolj mrzla, dodene se nekoliko leda. Po cevih pa se razteka mleko, ktero se po tem takém ohladi na 6 sto-pinj gorkote (po Reomirjevem gorkomeru); to naredi mleko pripravno za daljne poti tudi v veliki vročini.
Naj omenim pri tej priliki veliko kmetijo v oger-skem Starem gradu nadvojvode Albrehta, ktera je od Beča celih 32 ur daleč, in vendar vsaki dan več sto bokalov mleka v oddaljeni Beč (Dunaj) pošilja po železnici. Ondi ga naj pred ohladijo v ravno omenjenih hladilnicah, a potem ga v lesene sodčeke nalijejo in po železnici pošiljajo v Beč. To pa omenjam le v dokaz temu, da je tudi bolj oddaljenim posestnikom mogoče mleko v mesto pošiljati, ako jim je pri rokah železní ca, po kteri hitro in tudi prav po nizki ceni mleko lahko pošiljajo v mesta. *)	(Dal. prih.)
*) Gorenci! to bo kaj za vas, kadar dobimo železnico goreusko!
Vřed.
Kove ce», postave in ukazi.	odprta, banke so iz tal lezle kakor gobe y močvir-
^	nem vremenu, al revno le hirajo ali popolnoma konec
* Postava, litera davka opro štuje novo zidane,pre- jemljejo. Solníne v Veliéki so nepopisljivo škodo
do danes ni
a	,	« vvwv/vw v^vvv«,- ----- ^ . - 7 r-j jvuj,jvj;'	» ^
zidane in dozidane Mše za 15 ali 12 let , velja tudi še trpele in vsekale državi
za leto 1870. in 1871
* Davki se bojo za prve kvatre tega leta
hudo rano, ki
V
se
to je,
uavM se D oj o za prve	ici«, lu jc, -— VP---. .	IiJttWJu>
do konca sušca (marca) meseca pobirali po dozdanji vasi v razvalinah , polje in oljke pokončane
zaceljena; velika ladija „Radecky" je nesrečni konec vzela. In ce pogledamo v Dalmacijo, vidimo cele
*	% «	t	— m	m	« * *	i/	*
mnogo
m
Ušća (marca; Ulcocu« jjvviian uusuauji	» »	, r ^	^uaum/auc ,
Kolikošni bodo pozneje, pokazalo se bo po-	ljudstva na beraški palici, veliko krvi na strani voja
■	kov in upornikov prelite, državi veliko milijonov potro-
škov za letošnje leto v pretres vzel, ki ga mu je mi-	šenih — in vse to zakaj? Zato ker vlada ni imela
nister denarstva že predloži! in v kterem so s troski	v Dalmaciji uradnikov, kteri bi bili lahko z lepo to
tem, ko bode državni zbor proračun dohodkov in stro
za letošnje leto v pretres vzel, ki ga mu je ini
šteti na 320 milij na 317 milijonov
leta zroanjkalo tudi oni znesek posestva
>nov in 674.136 gold., dohod ki pa in 65.824 gold., po takem bi konec
storili, kar sta Franz in Wagner sè silo hotela.

ki
milij
In kako je bilo z deželnimi zbori in državnim ker minister šteje v dohodke zborom? Stoli deželnih slovanskih poslancev v zboru
I1IJ* y aui UilUIOVVi otv
bode skupil za prod
Ako se to ne štej
za dohodek
državna praskem in brnskem so prazni stali, v gališkem zboru tudi v vladala je velika nezadovoljnost, štajarski zbor so raz
resnici dohodek ni, ako posestnik prodá svoje pose- žaljeni slovenski poslanci zapustili, tirolski in kranjski
stvo), primanjkava znaŠa čez 21
tem se niso všteti tišti milij Dalmaciji. Primanjk
milijonov, in
pri vsem
zbor pa je vlada zaprla, predno sta ta zbora izrekla
ki jih je požrl boj v svoje upravičene pritožbe.
(deficit) bode tedaj vsa dru
Državni zbor na Dunaji je bil do 15. maja sku
gačna, kakor zdaj na papirji stoji
paj in vkljub navdušene hvalne pesmi
)
ki
mu jo je
* Desetice sreberne stare, to je, kovane leta 1848.
in 1849. se ne jemljejo več pri cesarskih davkarskih in drugih javnih blagajnicah (kasah); — do 31. sušca tekoćega leta pa se še jemljejo za plačilo ali zaméno
pri glavnih cesarskih deželnih blagajnica h- Kader
s
pel predsednik Kaisersfeld o binkoštih, razšel se je zeló nevoljen. — Začel se je spet 13. decembra
čudno demonstracijo dunajskih delalcev.
In kako je preteklo leto zapustilo dunajsko mini-
sterstvo? Razcepljeno na dva kampa
tam
9
ta Čas preteče, to je, od samo pri državni blagaji od papirnatih deset
prila naprej na Dunaj i,
To
boj
jemale eljá tudi
tu kaj
Navskriž mislitega ministerstva celi čas njegovega ob-
stoja nikoli niso bile skrivnost
prav ociten razpor
Politične stvari.
pred vsem svetom se je pokazal zadnji mesec rajncega
~	~	ki je v službi Beustovi
ki je služabnica
leta. Kdor bere staro „Presse",
in Taafeovi
, in pa novo
„Presse",
Testament leta 1869.
dr. Giskri in Hrbstu, lasje mu morajo po konci stati, ko vidi, kako ena stranka psuje drugo, prav kakor je to navada surovih časnikarjev med seboj. Kaj tacega ni še doživela uboga Avstrija, kar izkuša ravno zdaj
Kadar kdo umrje, praša se po njegovem testa- pod tako imenovanim „purgarskim ministerstvom".
de-
le
ker vidijo časnikarski „maliči", da velika božanstva
da
je zamrlo, in vsi, od kterih je rajnke tudi oni piskajo na tako pišal. Poglejte le ljubljanski
mentu, kaj da je zapustil, in prašajo po tem ne diči njegovi, temuč tudi drugi radovedni ljudjé.
Leto 1869.
zahtevalo, da so ga živili z blagom in krvjo svojo
stare in nove „Presse" se tako kampljajo, ni čuda
9
iauicvaiu, u« ouguaiviu uittguill 111 fi.rvju »vuju , pra- „xaguiatb , i*, tit*, u je uuiuitu v umtu gauu jucuoba, prcu
vico imajo, da pogledajo v njegov testament in vidijo, kterim so Tagblattovci in vsi liberalci še pred letom
Tagblatt", kako je unidan v blato gazil B eu sta
pred
kaj jim je zapustilo.
na trebuhu ležali in ga pozdravljali za

Leto 1869. je bilo leto mirú, kajti noben vnanji Oesterreichs" (zgodnjo danico avstrijsko) !
Morgenstern
sovražnik ni nas nadlegoval. In vendar leto ni bilo ro-
dovitno živo potrebnih prenaredeb
Ako se gori na visokem odru tako godi, kakošno
ki
nezadovoljne narode in ki bi bile zadušile prepir in
neslogo. Narodna ravnopravnost — glavni temelj
bile pomirile more zaupanje biti doli? Povsod razpor, povsod ne-
sloga !
prave svobodě v Avstriji
not — gičtvui tcuicjj	Poglejmo zdaj OD v jovjc , tu vlu^žu uuuiv ujuugv
kali ni môgla poga- vrednikov vzlasti slovanskih časnikov in tudi duhovnov
v
se
v ječe
in viděli bomo mnogo
v
se
njati to leto, kajti ministerstvo je §. 19. drža\ljanskih obsojenih, ki so se pregrešili s tem, da se njihovi čas
osnovnih pravíc le prerado sukalo na korist nemškemu niki ali besede njihove niso strinjale s sedanjimi po
narodu in zagrizenost nemškutarska je pravično zahte- stavami vanje Slovanov odbijala s tem, da jih je razglašala za
sovražnike omike"
y
in za „izdajalce
Še na več strani
lahko preiskavali zapuščin©
države". Razpor lanskega leta, al že ta, ki pred nami leži, po kratki
gomili
in nezadovoljstvo narodno je tedaj preočitna zapuščina zgodovini njegovi posneta, naj zadostuje
da
umrlega leta rečemo : žalostna je zapuščina leta 1869 Poglejmo v šolstvo. Načelo brezverskih sol ni- dajte pravico in svobodo vsacemu narodu,
kakor ni cepič
)
ki
se mogel cepiti na deblo avstrij- namesti decemberske ustave dajte drugačno, vsem
?
zato ne vidimo nobenega napredka v šol- narodom ugodno. In kakor je konec leta 1859. poko
skih šol
stvu vkljub novim nadzornikom, marveč se je bati, da čedalje bolj bodo hirale ljudske šole.
pan bil Bachov absolutizem
tako
naj
konec
1869.
slovo dá parlamentaričnemu absolutizmu. Tudi avstrij-Kako se je žalila verska čut mnozih narodov, skim Slovanom gré ustava in ustavno življenje čez
kažejo ča s nik i judovski s podobami in brez podob
9
vse, in še bolj kakor Nemcem
kajti demokratični živel]
kterim je brez ugovora državnih pravdnikov bilo pri- je veliko bolj Slovanu prirojen kakor Nemcu, al
__v Av-
puščeno norčevati se z običaji katoíiškimi in duhovnimi striji mora enkrat konec bití temu, da bi pod farizejsko
osebami.
Tudi
pretvezo nemške „omike" se nenemškim narodom kra-
ugodno obrtništ
v materijalnih obzirih ni rajnko leto bilo tila ravnopravnost národna.
Ce vam F i s c h h o f
m kupčijst
kupčijskih hiš je na kant prišlo, — koliko pa zemlj
mnogo velikih ni tega dosti jasno dokazal, udaril vas je Bog sè sle-
poto

po kteri tirate Avstrijo v propad! Vsi narodi av-
oih gospodarjev, to so razglaševali uradni časniki vsaki strijski hočejo na svojih nogah stati, a ne na bergljah
dan. ~
Vrtoglavnim špekulacijam bila so široka vrata nemščine in magjarščine.
*
Národně stvari
pregovorih in prilikah
sosebno slovenskih.
Spisal profesor Viljem Urbas. *)
Sedaj ko smo se nekoliko seznanili s sorođniki
pregovorov in prilik, hoôemo zopet
temi se vrniti in
prekanijo, ker celo najprostejšo postavo znajo oblesti in za-se prevariti. Zatorej se moramo tako strasno pravdati in toliko malopridnih pisačev rediti. Zatorej se dandanes najbolj postenemu možu nasproti tako ne-8ramno zavarujemo, kakor da bi bil najhujši slepar.
Bolj po domaće bi se smelo reči : Moz je umri beseda pa dobro živi pri onih , ki jim je molzna krava postala.
>
je bolj na drobno pretresati. Ako kdo vpraša, kakošna njtj	njti src£.
Na dalje se mora priznati, da priliki ne manjka
daje oblika pregovorov, in kako se obnašajo

odgo-
Nič jej ni neznanega, karkoli člo-
)
vorí se mu : kratko pa dobro a malo besedami vendar veliko izrekujejo
globokih in bistrih misli in
kamor pregovor zadene} ne izgresi za en
polni
so
las.
veka zadeva. Vsega se udeležuje, tako s čudovito ostro-
vse človeške je vsega po-na pravo,
umnostjo, kakor z globokim čutjem. homatije se mesi, vse razgovarja, zrcalo svetnega bistva; med tem gleda zmiraj
Zaslužijo toraj, da se od vseh strani dobro ogle-
čeravno vé
>
da
dujejo.
Ko bi na pr. vsak bolje
premislil, da
Resnica oči kolje.
kri
ni
voda
i
obvarovalo bi nas to marsikake napake, mnogoterih krivic, sosebno pa marsikterih bojev, in ne rabili bi
Ker izvira večidel iz vremenskih (klimatičnih), zgo-dovinskih, narodnih in osebnih okoliščin. hrani velik
zaklad veljavnega snova.
In
kdo bi mogel reči
da
y
da to
tega pregovora le v zagovarjanje svojih strasti.
Časih je celo kake posebne znanosti treba ali to priliko prav razumemo. Mnogokrat na pr. se sliši :
Nic je dobro za oči in veôidel menijo ljudjé, da tedaj ni zdravnika ne zdravila za bolne očí. Kdor zdravniku ne zaúpa
prilika nima srcá? Kako ljubeznjivo na pr. zagovarja mladino zastran tisuč in tisuč budalosti njenih:
ali:
Mladost je noróst
>
Kri mlada pravi : poskočiv a — stara : posediva 1 Da bi pa tuđi starim ljudém raje prizanesli,
f
y
nai
si
minja nas pregovor
y
da
opo-
raje misli: nié je dobro v bolezni; druge pa moramo opomniti, da se je ta rek iz nemščine k nam prikra-
Starost je slabost. Pripravljen je odpustek sploh za vsacega
f
ki
del, da nekteri nemški kemikarji žeplenokislo cinkovo
okislino (Zn O + S03) beli nic imenujejo in da je ravno
zavozí; ako se
je zgodilo po naključbi, v besedah:
Clovek se ne izuči, dokler zivi

ta okislina poglavitniše zdravilo za bolne oči. One be-sede so tedaj dvoumne in bistroumnost je je porodila.
Podobni so pregovori in prilike večkrat znamenjem
če pa po zlem nagibu

y
Zadnj
in podobšinam, kakoršnih je nekdaj ne le vsako mesto ampak po nekterih mestih tudi skoraj vsaka hiša imela
)
kar se je teh obrazov še ohranilo, zanimivi ostanki so
Vsak clovek enkrat znori. i pregovor pa nekdo tako zavrača
Vsak clovek mora enkrat zanoreti
Da b' vsak le hotel enkrat odnoreti
%
(Dalje prihodnjič.)
}
nam stare ljudske bistroumnosti :
Kolikor krajev toliko običajev.
Pregovori in prilike niso namreô le učitelji lepega
Starozgodovinske stvari
em so nam
obnašanja,-obrazarji so tudi šeg in navad; bolj pravila za življenje, drugi bolj slike človeškega
djanja.
Razprava
imenih nekterih božanstev
'	MJk\M M* T *J VJLIJ V y	U^X	M V/ »J	»A w	w w —" ^ ^
Najemljejo si pa barv in slik, glasov in oblik, in o legi in pomenu nekterih rimskih postaj v
kjerkoli jih kaj najdejo priličnih svojemu namenu, ugodnih svojej volji: bodi-si iz poganstva, bodi-si iz judov-
, sedaj
nekdanjetii Noriku.
stva ali kršćanstva; sedaj z oltarja, sedaj s trga z lastnega ognjišča.
Vrh tega krstijo pregovori in prilike vsako reč, kakor se jej spodobi; prebrisano, časi celó prešerno
kaka
. ka-
izrekajo, kaka da je
ostro in brez ovinkov
naj bi bila. Ta dvojna namera, upodobovati svet
je
in kazati, kakošen bi imel biti — ta dvojni
Sit apud te honor. antiquitatis.
Plin. lib. 8. 90. 24. Spisal Davorin Trstenjak.
Rimski spomeniki so nam ohranili mnogo imén no-riskih božanstev, ktere večidel sem že razložiti skušal.
Tako Norejo, Acaluto (Adsalluta), Keronsa, Grera, Sedala, Cico, Latova, Jarmoga in druge.
Došlé na Stirskem nismo še našli rimskega kamena/ pravi Herman Sade, razdeljuje mi prebogati na kterem bi bilo ime božanstva Latov, lev Salcbur-
koršen
namen , ui avi XX c i LU au uaucj x aAuoij ujo mi ^ivi/ugum,
zaklad v dve mogočni gruči. Zdi se mi, da v prvem g^em in na Koroškem so bili najdeni spomeniki temu pomenu se prilika najživahniše giblje, najhuje maha m božanstvu posvećeni. Slednja leta so tudi iz fundamen-najbritkeje zadeva; pregovori, ki jih pnštevamo dru- tov vrtnega zidovja v knezoškofovem grada sekavskem
gemu krdelu, niso tako izbrušeni in olikani.
tem obziru, Bogu bodi potoženo! je pač mnogo prilik s časom premenilo se v pregovore in toraj mar-siktera slika je pravilo postala. Za izgled hočem tu na- Latobius
eno priliko, priložiti jej pa razklado Kérteja, Latovus
nad Lipnico, kjer je stalo slavno mesto Sol va
pali kamen, na kterem stoji
)
izko
nciuiuu j JJLC4I x\ ukjl uul o iuj i napis ^ua uu uiu •
Tedaj salcburški in sekavski kamen imata obliko:
, svetopavlovski v labodski dolini pa tudi: ravno to inačnost najdemo pri starih pisa-
teljih. Plinij imenuje v Panoniji rod: Lato vici, Pto-
lomaj pa: AatofiíxoL Obe končnici o v in ob ste slovenski, in božanstvo so domaći imenovali ali Latov
ker končnica „ius" v latinšcini
utegne tudi biti adjektivna. Vendar, ker imamo sufiks
Lato bio".
pradedom, kterih
za-
vesti
da bi je tako ne zadel!
Kérte piše: Moz beseda bilo je najboljše zagotovilo našim
rad tega ne moremo prehvaliti. Malih besedi so bili, ali pa L a t o b e n pa držali so jih. Le kratka pisma so se tačas daj ala vendar bilo je veliko zaupanja. Zđaj pa mora vsako pismo toliko pristavkov imeti, da bi cele oslovské kože skoraj premalo bilo za-nje, in še nas čestokrat hudo
)
0
)
>
oba sicer v ženskem spolu, je tudi mogoč sufiks ob v možkem spolu.
Bistvo božanstva Latov sem obširno razkladal v
*
Nadaljava lanskega priče tka.
Vred.
posebnem spisu objavljenem v „Mittheilungen des hist. Vereins fur Krain" ; in še tudi sedaj nimam druzega pri-
nego da besedo lata, muža
Sumpf
palus
latovisko, so nam še ohrauila imena vesi
staviti;
češki•
r a tko va, v prebolski fari (Pragwald) kraj Savine, ktera je res vsa mužnata, zato jo je celó nemška kan-
Novemu
letu
1870.
€elija prav naravno přestavila v „^.«v, i»------.
Dalje nahajamo: La tin i e, La ti nj a ves, latinj i
latinji potok v ilniški fari
L a c k e n d o r f".
vrh
yienswalde
wald, unis, îvniK,	hvj*u<**, o»^, ucm-
ška kancelija je přestavila to v Latein: Lateindorf, Lateinberg, Lateinbach. Tudi tukajvje svet la-
)
pozneje
starih listinah: Iwenswald, sedaj Eibis-
Zagasnil te dní je uražji berač, Ki bival poprej je prevzeten bahač Oholo po mestih, deželah je vladal Vreme diktiral, bremena nakladal Veliko je snedel, veliko brbral
> j
>
Ilnik, I vnik, kjer je res ilovnat svet
/	At	IF	®	T	•
nem-
Poslednjič pa lačen svoj tek dokončah Tristo pet in šestdeset dni je bil kralj
to vat
KJ V-/ ^ j "	w — -
mužnat, ilovat. Celó v gornjem Stirskem
in in
Po
To
novi je segi je
bil zlo „liberal",
y
sicer v judenburškem okrožji imamo kraj Latin v njegovi okolici nahajamo Lausling = Lužlinje,
~~ * , Froschnitz itd.: to so sama slo-
((
)
Bog
dalje: Trieben venska imena.
Latov, Latobje toraj „De u s palu s tris
podzemeljskega mužnatega svetá, zato je poljskega La-
tona*) stari letopisec přiměřil Plutonu. Pri vseh indoevropskih narodih najdemo prikazen, da so si kraj
na to nas
, imei prosto je svojo postavo: Nektere je s srečo zasipal čez glavo Nekterim pa figo je vedno molil, Jih stiskal ter zadnji jim vinar izvil.
Kesáje prot koncu res lil je solzé, Od tod zdaj mokrota in silne vodé; Se kisal je menda le stara neteka, Ker videi je, da mu že ura poteka;
)
pogubljenja mislili v mužnatem svetu, opominja indijski patala, grški Kocythos in Štyse in celó biblijski „profundus la eu s".
Gori omenjeni sekovski spomenik ima tudi napis ; Jarmogio.
Doslé smo poznali le en spomenik temu božanstvu
)
Nas stiskal, pritiskal bi dalje bil rad, Pa zdaj ga spodrinil naslednik je mlad.
Pozdravljen kralj mladi! — res majčkin si še
f
posvećen, m sicer v
Ptuji
;
kjer je vzidan v iztočno
steno turna velike cerkve. Tudi ime tega božanstva sem
razložil v gori omenjenem časopisu
}
in
rekel
y
da Jar-
Pa mnogo od tebe le nadjamo se; Napake očetove, da boš popravil, Vsekane rane po njem nam ozdravil; Nam življej polaj šal, odvzel nam dolgá In luknje zamašil
9
ki
9
m maj o
dna.
mogpomenja: animosus, austerus, procax, ve-hemens, iratus Dominus. Priimek: jar, ljut itd. ima staroindijski gromski bog Indra, in staronordiški Thôr, gotovo ga je imel tudi slovanski Perun
Zaupanje
naše
Glej
zdaj dobro
imaš
>
y
v nadah da naših nas ne goljufaš
y
Per kun, in historična imena: Jaroš, Jarota
Ja-
JL C X IV uu ^ ali iiiobuiiv/ua luicua . u ai uo, vaiuta^ u c*
run, Jarunja, Jarim, Jariš, Jaroslav, Jaromír, Jarog nj ev so izprva gotovo bili priimki boga
Per kun a.
Beseda mog se je rabila v staroslovenščini tudi v
In da te kak veter čez noč ne obrne Ker ni je pošasti bolj grde in crne,
Kot ljut je odpadnik, nezvest renegat
9
pomenu: dominus in potens, zato najdeš:
Kakor
Bog
Će tudi od glave do nog bi bil zlat.
Prinesi v deželo nam sreče kaj več In vražje draživce odpravi nam preČ; Pravičen deželam enako vsem bodi
>
9
9
se
mog sja receť, ježe jesť mošť (moč). Indra veli Maghavan ~ mogoten, tako je brez dvombe imel Perkun priimek: Mog, Mogotin, Mogut
* ~ * ^ M	. — ~ & J — - &^ « 9 # *** " & « *>
Moguš, Mogimar, in ta historična imena izvirajo iz
češčenja Perunovega. Tudi Noričani so dobavljali enaka imena, kar pričujejo: Mogius, Magierus,**; Magimarus, Mogimarus, Mogursus na noriškin
Potem zadovoljni vsi bodo narodi, Nehala bo vojska, sovražoi prepir Povsod zadovoljnost bo, sreča in mir!
9
*
Mnogovrstne novice.
beračih in beračunstvu v doljni Avstriji
rimskih kamenih. Slednje ime, ki se najde v dativu: je prišla nedavno od šolskega svetovalca Beckerja knji-
Mogurso, je zarad sufiksa znamenito, ker nominativ žica na svetio, ki iz 40 krajev te dežele popisuje bera-se je glasil: Moguťs, primeri litevsko: Perkons za čunstvo tako-le:
tako
prvotno: Perkonas ali Perk oni s.
Kakor še imamo na Štirskem: Jaroslavce, tudi kraje: Mogautz = Mogavec na nemškem Štirskem blizo Herbersdorfa, Maggau = Magova blizo Wolfsberga, Mogojnce ~ Mogovnice blizo gornjega
Grada. Imé Mag oj še so imeli gozdniški (Gosting) 780.000 gold, vitezi v srednjem veku, gotovo so bili slovenskega rodú.
na vsak dan se more 12 beračev
ki pridejo v eno hišo
9
šteti /
mavho nosijo okoli možki in sicer taki, ki bi se
delali, 3)
da večidel beraško
lahko
žice šteje krajcarje
da je vsak dan več beračev. Pisatelj te knji-
9
ki jih
brez Dunaja
v
doljni
(Dalje prihodnjič.)
Avstriji poberó berači leto in dan, na 1 milijon in
Prav bi bilo, da bi se v vsaki deželi
berače, med kterimi je
seštel denar, ki se razdeli med
veliko število
#
potepuhov, ki
niso miloščine vredni.
Namesti sedanjih cekinov (zlatov) se bodo
po nacrtu nove postave kovali cekini po 8 gold, in ce-
kini
po
gold.
Kovali se bodo že

da bi
tudi
Pri severnih Slovanih
Lafcič, Latim
iščejo
L
itd
pri Rusih so navadna imena Praetorium Latovicorum
kedaj spodrinili papirnate bankovce!
_	* Železnicam našega cesarstva je zauka-
nekteri pri Višnjagori, drugi pri Žužemberku, nekteri zopet	zano, da VSak vozovlak (Zug), ki se pelje na istem
pri Trebnem, Po Ant. Itiner. je bilo XVI. M. P. kakosnih 10 ur	tiru za drugim, mora najmanj 1000 sežnjev zadej biti;
'	dozdaj je bilo pripuščeno, da je vozovlak za vozovla-
od Emone
Važen ie sufiks
imenu: Mag
Pis
primeri: pastir, imena
Kosir, Palir, Stožir, Hudir itd. Imeni: Magimar in Mag
kom bil
500
seznjev
Po tem novem ukazu mora
berete na celjskih kamenih
Auctom
skega imena: K
pol latinskega pol slovenskega
in možkega : A t
tedaj vsak vozovlak najmanj 10 minut na postajo (šta-cijo) priti, predno se drug pripelje za njim; če pa za
(genet.) to je: Atevort = Atevrt ali pa: Atevrat, primeri ime VOZOm z ljudmí ali blagom pride brzovlak (Eilzug), mo-
-- rajo uni najmanj 15 minut pred tem na postajo priti.
Vr atisl
Pis

Oerkvenemu zboru v Rimu nasproti je osnovala enkrat na mesec, namreč vsako četrto soboto. Zapopa
liberalna drhal iz mnozih kotov svetá tako imenovano dal bo vsak snopec: a) Kratek pregled bolj važnih řečí
ďkupséxuu jjO v v wuuviAJioiv/uiu 1 JL' 1	*	«-»v*	w aa fuw.J.	-	—
so se v Neapelu na Laškem. Neki Ricciardi je bil iz zgodovine vsega svetá
bodnomislečih" (Frajdenkarjev). Zbrali vAvstriji in v tujih deželah; b) odlomke (pripovedke itd.)
»
in
predsednik ; namesti sv. Trojice je oklical re snico, pamet za trojico. Neumrjočo d
Na"
bodo, ročnina mu bo znašala, kakor je bila ustanovljena do-
marsikaj druzega.
>
so
zdaj :
gold. 20 soldov za vse leto, in 60 soldov za
djali na stran
češ
da se ta ne dá uganiti. Od več pol leta (ali 10 soldov vsak mesec).
>>
jetu li« onou j i>co , ua oc	uo u« u^uivi.	TW	^	' ' """ v
liberalcev" so zboru došle zaupnice, in tudi od Gari- oznanjeno v 11. in 12. snopiču.
Tako se bere
baldi
pismo, ktero med drugim namesti naše molitve o veri priporoča molitev, ki se tako-le začenj
Jaz
Rujana poleg Trsta l.jan. J. D.
Tudi v naši
čitalnici smo imeli jako vesel Silvestrov večer;
U veil jjl juuruua UJUillCV, AI OC 1<*«\U-1C7 Zičtucuja. „t><*a	I/HCHUJUI omv 1UJV11 » ^ovi KJuvcouvv ïCtci 5 pope-
verujem v vero božjo brez duhovnov" ltd. Celó Mehika	vale so se lepe narodne pesmi; vrstili so se navdušeni
il s	govori , zdravica je sledila zdravici, želje vseh rodo-
rja	ljubov pa so se strinjale v tem, da bi prihodnje leto
je bila namestovana; tajnik zbora ga je pozdravil s govori, zdravica je sledila zdravici, želje vseh rodo-
klicem : „živela Mehika,
m o r i 1
Ta zdravica je
prva seja se brez zadrege končala
je svojeg upnila nektere, vendar je
zbor z vsklikom sprejel klic: „naj pog
drugi seji pa je
cesar
imeli že zedinjeno Slovenijo. — Na dan novega leta pa je napravila naša čitalnica v svojih prostorih „besedo" z deklamacijami, tombolo in igro „gospod Capek". Pred-
Napol
komisarju vendar preveč
To pa je bilo pričujočemu policijskemu sednik g. Požar je odprl „besedo" z izvrstnim govorom
m
apodil je vso drhal
da se mu je ko prostému kmetu bilo le čuditi,
7
pevski
Iz Koroskega.
Dopisi.
(Politično društvo „Trdnjava
a
zbor se je s krasno novo pesmijo (novo leto) odliko-val, — gosp. Drošček je pozdravljal množico z ganlji-vim govorom — gospodičine Bezlajeve ste lepo dekla-
Srbsko", se je začela gle-
?
<<
novoletne misli,) Naše politično društvo „Trdnjava
Je
27. dan u. m. imelo svoj prvi zbor v Celovcu. Zbralo
movale, in kovzbor odpoje
diščina igra „Čapek". Vsi igralei in igralke so řešili
izvrstno, in če
da
se zmenijo m
svoje naloge
Deklevo („Sekáč"), gosp gospodičini Veselovo in Vrbicovo, storim
navajam še posebno gosp Katalana („sluge" Gašper) in
to le, da med
se ,je mnogo slovenskih rodoljubov
posvetujejo o važnih rečéh, ktere segajo vsakemu Slo-	dobrim omenim najbolje. Po besedi v čitalnični dvo-
vencu globoko v narodno srce. Ker dr. Pavlič za zdaj	rani pa se je pričelo novo življenje v spodnji sobani s
predsedništva se ni hotel prevzeti, se je izvolil konci-	plesom in s petjem, ki je trajal do polnoči in je skup-
pijent gosp. Poznik. Potrdile so se pri tem zboru vse ščini dalo živo podobo narodnega tabora.
točke programa slovenskih Štajarcev in Kranjcev, nam-
Iz Materije na Přímořském 28. dec.
Kar ob-
reč da bodi slovenski jezik učni jezik v šolah sloven- čuti srce, to tudi drugim rado razodene. Hvalevredno skih krajev, uradovanje slovenskog Slovenci itd. Skle- je za slehernega duhovna, ki dolžnosti svojega stanu
, kdor
nilo se je tudi, kmalu tabor na Koroškem napraviti.—	zvesto spolnu je, pa še veče hvale vreden je on
Novo leto smo tedaj nastopili. Saj to nas bode zbudilo	zraven dušnih dolžnosti tudi za blagostanje sebi izro-
iz našega zimskega spanja! Saj ne zahtevamo druzega	čenega ljudstva skrbi. Tak mož je bil prečastiti gosp.
nič kot pravico tudi narodu slovenskemu. Te tirjatve	A. Kozelj, bivši tukajšnji duhovski pomoćnik, kte-
pa trdno se oklenimo in ne dajmo se plašiti od ljudi rega smo žalibog le prerano zgubili in to po veliki ne-krivice. Srčnost veljá! —Naj dodam še to, da profesor sreči, da si je na poti svojega pokliča z voza skočivši
nogo zlomil, ko se je bil konj splašil. V moji hiši, kjer
Je
Einspieler je prevzel vredovanje nemskega časnika

Kârntner Blatt".
Iz Gorice.
Za predsednika naše c. k. okrožne
smo blagemu gospodu stregli, kar smo môgli
}
bival
tako dolgo, da je bilo mogoče nesti ga na njegov dom v sodnije je imenovan svétnik c. k. vise deželne sodnije Brezovico, kajti peljati se ni mogel. Vrli rodoljub biva
tržaške dr. Alojzi Visini, poprejšnji župan goriški.
Vprašajte tega gospoda: ali zná jezik slovenski
)
ki ga
zdaj v svoji domačiji blizo Triglava. Nikdar ne bomo
pozabili na-nj in na njegove nauke,
ktere
nam je on,
temeljito mora znati na mestu prvosedništva sodniškega slovo jemaje, na srce položil v oziru dušne in telesne
~	skrbi. Od mnogo faranov se čujejo glasovi: „drevesa
na Primorskem, in odgovoriti vam mora
da
ne.
našo
Ni
narod- ktera nam je preskrbel, in sad, ko ga bomo obirali
~	~	Mi-
tedaj tako imenovanje prava ironija na nost in pravično zahtevaoje ljudstva slovenskega? ali nas bojo vedno na-nj spominjali. Bog ga živi!"
y
)
ni to očitno zaničevanje slovanstva na zahodu? In mi- lovaje pa zgubo blagega gosp. Kozelja ne smemo za-nister Herbst, ki tako službe oddaja, drznil se je molčati, da tudi nad prečastitim gosp. farmanom Tom.
kranjskemu deželnemu zboru na zahtevanje njegovo, da
so uradniki popolnoma zmožni jezika slovenskega
y
od-
Kebrom imamo gospoda, ki se vrlo trudi za dušni in telesni blagor naš, in tudi od gosp. A. Notar ja, na-
govoriti, da ni čul nikakoršnih pritožeb zarad slednika gosp. K., pričakujemo vse dobro.
tega ! !
Prav tako kakor minister dr. Herbst v svo-
jem okrožji, postopa minister Hasner v svojem: tisto imenovanje trdega Nemca dr. Gnada za šolskeganadzornika za Istro, ki ne zná ne slovenski ne hrvaški,
Iz Istre
jan
imenu vseh faranov: Gašper Kastelec, nadžupan.
Že je preteklo nad 15 mesecev
je glasen dokaz temu! — 27. decembra ob 11. uri po-noči je pogorel velikanski mlin gosp. Ritterja v Stra-čicah blizo Gorice.
da so Kastavci nam obečali tabor; v „Zatočniku" nam
Je
Mlin
Je
bil
j)
někdo celó veselo novico poročal, da z novim letom pride nov časnik „Isterska straža" po brinutjem vrlih
nadstropij visok in Kastavcev. Kakor tabora tako smo se časnika za ister-
po amerikanski sistemi zidan. Ogenj se je začel ske Hrvate jako veselili
>
nadstropji, kjer je neka plinova (gazna) cev po- natihoma, in ne bi nam drago bilo
tabor je menda bil
?
Vkljub dobri gasilni napravi čisto nič ni bilo re- natihoma izhajala
šiti v mlinu ; škoda je strašna.
Tukaj se pripravlja pop
da bo tudi „straža"
pu
Iz Celja.
čanstva (ljudstva) in to delo mora občina oskrbeti na
Gosp. Alojzi Pesarič, bivši tajnik svoje stroške; ako pa nima občina sposobnega pisarja,
c. kr. okrožne naše sodnije, je imenovan za svetovalca mora 150 do 200 gold, okrajnemu glavarstvu položiti
pri tej sodniji.
Iz Trsta. ()}Pod lipo"
G.
da sposobnega pisarja vdinja. Toliko mora mala stara Vrdélski v Trstu občina z 1000 dušami potrošiti ; ako se po razmeri za
koliko stroškov
misli izdajati tudi to leto ta časnik na poldrugi poli vsakih 1000 duš 150 forintov poti
>
bode neki „bogata" Istra imela! Da so z veliko silo Í2J 138 starih občin naredili le 51 novih in pa ^ sedež
Županov přenesli v kak talijansk gradić brez obzira na daljavo, da ga le more kck italijanisimo zasesti, zato so očetje poreôkega zborčeka milo skrbeli, s tem pa nezadovoljnost veliko napravili. Povedite nam: ali so tudi po ostali Sloveniji vélike županije napravili? oskr-bujejo tudi drugod županije pučki popis na tako velike
troške?*)
Iz Jelšan na Notranjskem. V. P. (Veseli na-
předek v vinoreji in sadjereji) naših kmetov je vreden,
da se očitno omeni. Pred 7 in 4 leti se je v nograde
proti solnônemu izhodu ležeče in kterih zemlja je me-šana z apnenko, zasadilo več trt. Ta sadišča so obrodila zdaj že mnogo vina in dobrega vina belega, ki se obče cenjeni vremščini zeló bliža. Tudi dobrih če-špelj in zimskih jabelk se je mnogo přidělalo, pa tudi zimskih hrušek in breskev in orehov ne ravno malo. Veselo je tudi videti, kako dobro je predelana ona zemlja? ktera je pred 12 leti bila malovredna gmajna, zdaj pa, razdeljena med lastnike svoje, kaže lepo sadno m drugo drevje. In ker ta kos zemlje meri okoli 90 oralov, lahko se razvidi, da je v tej zemlji zdaj že precej kapitala. Zato gré Jelšancem po zaslugi očitna
hvala.
Iz Vranskega. (Nacrt veselic národně čitalnice naše) v zimskem času leta 1870: 9. januarja: občni
zbor, 23. januarja: beseda in tombola, 6. februarja:
beseda na spomin Vodniku in tombola, 20. februarja: beseda, tombola in ples, 13. marca: beseda in tombola, 27. marca: beseda in tombola. Vsaki torek je streljanje s pušicami na tarco. Vsako nedeljo je pod-učljivo prednašanje ob 4. uri popoldan, h kterim čital-ničarje uljudno vabi	odbor.
Iz idrijske okolice 1. jan. — Bivši po opravkih konec leta v Idriji sem izvedel smešno novico, da je ondašnji mestni odbor (čujte!) se vstopil na politično polje in pod kolovodstvom županovim, a po hudi borbi z 8 glasovi zoper 5 sklenil adreso ministerstvu Giskra-Hrbstovemu. Župan notár Hôchtl, ki ni naše gore list , a s toliko večo strastjo hoče vcepiti tuji sad na častitljivo do mače drevó, rekel je pri tej priliki: ,,ich will der Gregenpartei den Fedehandschuh werfen". Gospod Hôchtel! čas sedanji je res ugoden za turnire nemških ritarjev, — al ne zabite resnega nemškega pregovora: „noch ist nicht aller Tage Abend", kar mi po slovenski pravimo: „še bo jutri dan!" — Slišal sem tudi, da 22. dne t. m. bodo Idričanje imeli novo volite v deželnega poslane a. Domačini Idričani pazite in skrbite, da se vam tù. ne všili kak poslanec, ki ne zastopa vas, ki ste oddelek n a r o d a našega, ampak le sebe in nemškutarsko koterijo!
Iz Poddrage 27. dec. — Podpisani naznanjamo,
da v 51. listu pisanega dopisa nismo niti pisali niti za-nj vedeli.	. -
Filip Trost, posestnik. Valentin Sraj. Janez Zgur.
France Sors. Aleksander Žgur. Iz Lašič l.^jan. L. GL (Beseda bralnega sodraškega
društva) na sv. Stefana dan se je jako dobro obnesla. Med drugimi povabljeni bili smo tudi Laščanje, in vkljub grđemu vremenu podá se nas nekoliko tje. Přišedši v Sodražico že vidimo na mostu mnogo društvenih gostov in sosednjih Ribničanov, ki so okoli 5. ure prišli s svojo zastavo v prav obilném številu. Po pre-srčnem pozdravu gremo vsi skupaj med navdušenim
si
*) Kjer ni okrajnih zastopov, potrebne so res velike občine, da so kos svojemu poslu; naKranjskem je postava, da obČina mora uajmanj imeti 3000 dus. — Da bi za ljudski popis se našim obči-»am nakladali toliki stroŠki, nismo slišali.	Vred.
petjem v áolsko poslopje, kjer ima omenjeno društvo svojo bralno sobo, ki je bila za ta dan prav okusno okinčana. Tu stopi na oder prvosednik gospodar Pa-kiž, mlinar iz Zamosteca, priprost kmečk mož, ki je pa se svojim krepkim in gladkotekočim govorom prav lepo razložil namen in potrebo bralnega društva in posebno povdarjal to, kako taka in enaka društva morajo kmečkemu ljudstvu, ki sem ter tje še v veliki neved-nosti tava, k veči omiki in boljšemu blagostanju pripomoći. Z gromovitim „živio-klicem" je bil sprejet lepi govor, in ko zapojó ribniški pevci sè svojimi lepo ubranimi glasovi veličastni „Naprej zastava slave", ni bilo živio- in slava-klicev ne konca ne kraja. *) — Sledili so potem govor za govorom, med kterimi se je posebno odlikoval govor gosp. J. P. iz Sodražice o kme-tijstvu in sadjereji in pa šaljiva pravljica gosp. P. iz Ribnice, kako je Krpan na Dunaji Brdavsa premagal; ta burčica je posebno veliko smeha med poslušalci napravila. Po končanih govorih so pevci še marsiktero zapeli in potem se je začela tombola. Na-vdušenost po „besedi" bila je nepopisljivo velika; na-pitnica sledila je napitnici; na zadnje so pobírali za novo svilnato zastavo in v trenutku se je nabralo 11 gold. Akoravno je to društvo še jako mlado (ustanovilo se je namreč še le 25. ju lij a 1869. 1.), vendar šteje
že okoli 80 udov, in ima naročene vse slovenske Časopise. Tako se tedaj tudi kmečko ljudstvo (kajti udje so z malimi izjemki skoraj sami kmetje) brez posebnih močí in stroškov more pošteno raz veselje vati in potrebnih řečí učiti. Da ta „beseda" ni ostala brez sadů, priča je to, da so v Ribnici precej drugi dan za-čeli nabirati podpise za čitalnico, in že imajo, kakor se sliši, dokaj podpisov. Le pogumno na noge Ribničanje ! Omika národa vas kliče, in močí vam ne manjka!
V Sodražici 27. dec. — Včeraj se je lahko vsakdo
prepričal, da je resnica, kar je trdil dopisnik iz Ribnice v 49. listu lanskih „Novic", pisaje, da so se jeli Ribničanje dramiti, in da jim gine izpred oči gosta tema narodne nezavesti, in da posebno vrli Sodražanje krepko naprej korakajo na potu narodnega razvitka. Kakor so bile „Novice" že naznanile, napravilo je So-dražko bralno društvo včeraj svojo prvo besedo. Vkljub grđemu vremenu se je zbralo domačih in tujih okoli 200 mož; med tujimi so bili mnogobrojni sosebno Rib-ničani, pa tudi Bločani in Laščani so poslali svoje za-stopnike. Ni me volja, obširneje popisovati „besedo". *) Trdno upamo, da bo to bralno društvo — prvo v ribniški dolini — čedalje zdatneje svoj blagodejni upliv na vse strani razširjalo, in da so ravno pri včerajšnji besedi sejana zrna na plodno zemljo padla, priča nam novica, ki jo ravnokar čujem, da vrli Ribničanje že danes nabirajo podpise za ribniško čitalnico, ktero na-meravajo že o veliki noči odpreti, ako ne bo kakih posebnih zaprek. Živili! - Tudi od Laščanov sem čul. da nameravajo ustanoviti bralno društvo, al v Laščah bo težavnejše, kajti tù je nekaj jako zagrizenih nemškutarjev. — K sklepu teh vrstic naj še omenim, da na narodnem polji ima mnogo zaslug tudi Sodražki fajmošter g. Jožef Lesjak, kteri je svojim faranom tudi v umnem poljedelstvu in sadjereji prelep izgled pokazal v svoji tako imenovani „rujavi dolini", kaj zmore člověk z neutrudljivo pridnostjo in nestisajeno roko dovršiti; v malo letih je ono pustoto spremenil v naj lepši z murbami in drugim koristnim dre vjem zasa-jen vrt. Bodi mu toraj očitna čast in hvala!
B1 o č a n.
Tudi mi iz Ljubljane kliČemo Častitemu predsedniku Pakižu in vrlim ribniskim pevcem prisrČno „živili!"	Vred.
**) Popisana je v dopisu današnjega lista iz Lasic. Vred.
Novomesto. — Mi živo obžalujemo, da zgubimo	— (KoneČna obravnava) bralcem našega lista znane
prečastitega predsednika naše c. kr. okrožne sodnije g.	lanske dogodbe na Igu je bila v pondeljek in v torek
J. Napreta — možá pravičnega na vsako stran in	pri tukajšnji c. k. deželni sodniji. Bilo je zatoženih 13
mirno delajočega od zora do mraka. Imenovan je za	ker pa je eden pobegnil, bila je obravnava le zoper 12.
c. kr. dvornega svetovalca pri najviši sodniji dunajski,	Dr. Costa je bil zagovornik vsem; razprava se je vr-
1
tedaj povzdignjen na visoko mesto. Srčno mu častitamo šila v slovenskem jeziku. C. kr. državni pravdnik je
tej visoki službi in se po pravici nadjamo
?
da bode
nektere tožil na hudodelstvo javne posiloosti
druge
na
na tem mestu marsikrat priliko imel razjasniti tu to pregreške razbuke itd. Iz vse razprave in temeljitega
to je bil
in uno zadevo, ki na Dunaj doide iz slovenskih po- zagovora dr. Costovega se je
ker bode menda edini, ki kaj več zná kakor
razvidelo, da
pregrešek zatožencev, da niso ubogali žandarjev, ko so
krajin
„kranjsko špraho", ker je popolnoma zmožen sloven- jim veleli saksebi iti, kajti postava veleva skega jezika.
da
ako
f	»JMIUUVMI AWJ »MJVI ^wu VU f Cm > KjXVJ V a ^ ua j aiw ou
množica nabere iz kakoršnega koli če tudi nedolžnega Iz Ljubljane. (F seji odbora družbe kmetijshe)> ki namena, in jej gosposka ali javna straža veleva raziti
je bila prvo nedeljo tega meseca
y
so se obravnavale
>
se, se mora to povelje ubogati, če ne, je to pregrešek
sledeče važnejše reči: Dopis c. kr. deželnega předšed- razbuke (steka ali hrupa). V tem smislu je tudi sodila
kterem ministerstvo kmetijstva za z daj ne sodnija, ki ni našla nikakoršnega hudodelstva in zato-
stva
po
m sicer
bode še preosnovalo gozdarske postave, vendar pa žence le obsodila zarad pregreška razbuke, želí vpeljati nektere nove naredbe in med drugimi tudi enega na mesec dni, enega na 3 tedne, druzega na
» i	J	--' -	- '	--— Q	------------V/M V^V« UM JLU VU V V UMA ^ VU	lit« V W V« LÀ \J y Ui UciV^Ct li U (md
večo gozdarsko šolo v Idriji, je bil gozdarskemu od- tedna, ostale pa na nekoliko dni zapora. Ker zatoženci
seku v sporočilo izroČen
>
na vpraèanja, která je niso nikakoršnega krivega namena pri svojem shodu
družbi stavilo ministerstvo ^ kmetijstva zarad z loženja imeli, kakor je zagovornik dokazal, je po pravici vpra-
(arondiranja) zemljišč, je izdelal g. Schollmajer ob- sanje stavil: ali bi se bilo vse to zgodilo, ako bi
se ne
širno sporočilo, ki se je v naprejšnji prevdarek izro- bili poslali žandarji na
čilo „odseku za občne kmetijske zadeve";
c. k.
)
mi-
nisterstvo kmetijstva se je prosilo državne podpore za
ponoči tje
prišli, so vso
kakor tudi vojaki
y
ki so
vas mirno v spanji našli?
predstojniki podružnic
povzdigo konjske reje; se naprosijo, da gr ej o ogledat bike, državne podpore na deželo dani, in pa take, kteri so
ki
so
bili
IZ
i
Novičar iz domaćih in ptujib dežel.
_______ ____________ _______7 __ __ _____7 ______ __	Iz Dunaja. Novo leto še ni přineslo novega mi
dobili premije, da poročajo potem , ali se dobro gle-	nisterstva. Časniki tukajšnji pravijo, da se delà na to
stajo ali ne; za okolico ljubljansko sta odbornika go-	da bi se sedanji ministri med seboj spet pogodili. Tega
spoda Zevnik in Lasnik prevzela ta ogled; — naročili	ne moremo verjeti, kajti kje ostane potem živo potrebna
se bojo različni s v il ni črviči za pleme; — od dežel-	sprava (Ausgleich) z narodi avstrijskimi? Po vsem je
nega odbora sprejetih 200 iztisov dobroznanih gozdar-	to najbolj verjetno, da sklep cesarjev ne pride pred
skih
bukvić „Navod
?
kako naj ravnajo posamesni kmetje adresino debato državnega zbora.
in cele občine z gozdom", se bode poslalo družbinim podružnicam , da jih razdelé med gospodarj e, o kterih se pričakovati more, da bodo bukvice radi brali in se ravnali po njenih naukih; — po želji predsedstva združenih nemških vrtnarskih družeb v Erfurtu
Česko. Iz P r a g e
jan
Danes je velikánská
skupščina delalcev sklenila zahtevati preklic vseh po-
stav, ktere so nasproti naravnim
pravicam delalcev.
y
da
se
Iz Dalmacije. Upor se bliža koncu; vojaki zapu-ščajo kotorski okraj. Milost cesarjeva, ki je odpustil
mu imenovali možjé, ki so zmožni naznaniti skušnje o vsem, kí so se pregrešili pa orožje iz rok položili, in
zorenji itd. različnega drevja in druzih sadežev, ki je 200.000 gld. iz lastne blagajnice razdeliti dal med
vsem
ki so se pregrešili pa orožje iz rok položili
cvetji
9
so bili za to odločeni izvedenci
ponudbe nekega
ljudstvo, ki je po boji škodo trpělo, je hipoma vgasnila
Glôtzer-a iz dunajskega Neustadt-a za službo o přediv- plamen punta; ostalo bode dovršil rodoljubni general stvu odbor ni sprejel, ker ima zdaj že za to opravilstvo Rodič, ki je namesti Wagnerja přišel v Dalmacijo in sposobne domaće ljudi; — po ljubljanskih časnikih naj čegar prvo delo je bilo to, da je zapodil c. kr. okraj-se povabijo gospodarji, kteri, se vé, da za plačilo želé nega glavarja Franz-a, kteremu se pripisuje vsa krivda
punta. Tako nesrečo more en sam „bezirkshauptmann"
velike hvale vrednega ruskega ali holandskega
za seme
cuuc^a ru s û. c g a au uuiauuotvcg ti ^wuim.	"voivw tuvm v/«	w «_» « v. ^ v v. **
da se kmalu oglasijo v pisarnici družbe prinesti čez celo deželo, ki draži in nagaja, namesti da
lanú
kmetijske, koliko tega semena želijo; * družbini odbor bi ljudi pri miru pustil in podučili
ga bode naročil skupaj in vožnina bode tem niža.
Iz Rima 29. dec. Včerajšnja občna skupščina pri
(Veselica ČitalniČina) na Silvestrov večer je po- sv. Petru je trajala čez
ur; imelo je govoriti 13 oče-
polnoma dosegla svoj namen. Obilo zbrana množica se	zarad slabe akustike govorilo jih je
je prav iz srca radovala nad vsem, kar jej je v slovó	njimi kardinal Rauscher.
prinesel zadnji večer lanskega leta. Castitemu odseku-----—--
gré za sestavo jako mikavnega programa in za skrb
9
med
Lisfilica vredništva. Na nektera vprašanja: Letni doneski
ličnih dobitkov, gospodom pa, ki SO V mnogovrstnih za druatvo „Slovenijo" poSiljajo se gospodu Francetu Sovauu, spevih in v Alešovčevi glediščini humoreski „živalski posestniku v Ljubljani, ki je blagajnik druStvu.
zbor" veliki program izvrstno
žena
hvala
izvršili, gré
f
dobro zaslu-
da so mnoge britkosti preteklega leta vto-
pili konec leta v živahno veselje. Slišali smo ta večer nekaj čisto novega: „koncert na posebnih pišalkah"
francoske znajdbe, ki jih je pevovodja čitalničin gosp
Zitna cena
y Kranji 3. januarja 1870.
Vagán
p senice
5 fl. 57.
rzí 3 fl. 70.
in se „merlotens" imenujejo

v
Forster iz Prage dobil
veliko pohvalo se je sprejel koncert na te pišalke ktere pevec poje, a one dadó potem glas pišali.
(Občni zbor čitalničin) je v četrtek na dan sv.
kraljev, dopoldne ob 11. uri. Vse častite ude vljudno
ovsa 2 fl. 20.
soršice
3 fl. 80.
ječmena
3 fl. 20.
krompirja 1 fl. 60.
ajde 3 fl.
fižola 3 fl. 52.
fl. prosa
Kursi na Dunaji 4. januarja
vabi
odbor.
5% metaliki 61 fl. 10 kr. Narodno posojilo 71 fl. 15 kr.
Ažijo srebra 120 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 80 kr.
Odgovorni vrednik: Janez Murilik.
Natiskar in záložník : Jožef Blazilife v Ljubljani.
t