Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

3  7  9  7  3

’

S, jŠ,

^~£I3e=£±==:

Knjižnica časopisa

□ „NAPREJI" O

HI E’® H® Si® HIIE S S H

□ Vlil. zvezek O

0 konsumnih društvih

!?jih pomen in oajnosf 30
m  delaosko ljudsfoo m

o Ob desetletnici

Obč. konsumnega

društva v Idriji

o vpisane zadruge

z omejeno zavezo,
izdala založba ča¬
sopisa »Naprej 1“ v Idriji a
Uredil Anton Kristan. Cena

20 vinarjev

Oshol Io. Pr. Lampret p Kranju

O konsumnih društvih.

Njih pomen in važnost
: za delavsko ljudstvo :

Ob desetletnici „Občnega konsumnega
društva v Idriji", vpisane zadruge z ome¬
jeno zavezo izdala založba časopisa
„Naprej!“ v Idriji. °°

:: Cena 20 vinarjev. ::

1908

Oskal Id.  Pr. Lampret o Kranju.

V>

*

Vsebina.:

Stran

1. Delavcem v pomislek. Piše AntonKristan . . . 5

2. O konsumnih društvih. Iz dr. A. Dermotovega  spisa „0 zadružništvu*,

ki je bil priobčen v .Naših zapiskih" 1. 1903 . 9

3. Zakaj naj kupujejo žene v ironsumnetn društvu? Spisala A del h e id

Popp  (Dunaj) . . , . ; :: 7' . .. 12

4. Kako sodijo znameniti možje o pomenu leonsumnih društev? ....  17

5. Angleško zadružno gibanje . .. A ", . 19

6. Konsumne zadruge na Nemškem,.Spisal Herman Fleifiner  (Draždani)

7. Pregled zgodovinskih dogodkov, tičočih se zadružništva .23

8. 1898—1908. Deset let obstoja .Občnega konsumnega društva v Idriji*. 27
Podava Anton Kristan,  ravnatelj .Občnega konsumnega društva

V Idriji*. 31








■

.






Delaostmi o pomislek.

Piše Anton Kristan.

živimo v dobi, ko se neprestano draže vse živ-
ljenske potrebščine. Moka je vsak dan dražja;
sladkor, slanina, riž, jedilno olje prav tako . . .
Delavsko ljudstvo stoka pod temi bremeni. Sto¬
kanje seveda pa ne pomaga mnogo. Poiskati je
treba poti, ki vodijo do boljšega obstanka. —
In delavstvo ima troje potij, po katerih mu je
hoditi, da se more uspešno braniti proti neprestanemu podraže-
vanju vseh svojih življenskih potrebščin. V prvi vrsti se mora de¬
lavec udeleževati po ličnega  gibanja, ki skrbi, da se ne gospo¬
dari v državi, katere državljan je, tako da bi nosilo vsa bremena
države zgolj delavsko ljudstvo. Če iščemo vzroke današnje draginje,
naletimo takoj na nepobitno dejstvo, da tiči glavni vzrok te dra¬
ginje v carinskem tarifu,  ki je bil pred par leti vsprejet v
avstrijskem državnem zboru in je že od 1. 1906 v veljavi. Pred¬
ložili so ga agrarni kapitalisti, katerim so sedli na limanice tudi
skoro vsi ostali zastopniki revnega ljudstva, n. pr. klerikalni po¬
slanci jakih kmečkih okrajev kot so kranjski, štajerski, goriški itd.

Česa potrebuje delavski človek v glavnem? Kruha in mesa.
In baš žita in živine je v Avstriji najmanj. Iz tujih krajev mo¬
ramo dovažati oboje, da zadostimo potrebi. Če pa je na meji na
žito in živino naložen visok carinski davek, potem je posledica:
da ta direktno in indirektno onemogoča pri nas ceneno pro¬
dajo kruha in mesa.  Direktno: ker se zdraži inozemski pri¬
delek najmanj za toliko, kolikor je treba na meji plačati carine,
indirektno: ker vsled tega domači pridelovalci zdraže svoje pri-

5

delke najmanj za toliko, da je cena domačim ista kot onim, ki
se iz inozemstva pripeljejo obdavčeni že s carinskim davkom.
Umevno je, da so se takrat, ko se je v državnem zboru sklepalo
o tem usodepolnem carinskem tarifu, zastopniki delavskega ljudstva
upirali z vso zgovornostjo in močjo, da bi predložena carinska
predloga postala zakon. Socialno-demokratična stranka,
ki je edina zastopnica delavskega ljudstva, je takrat
razširila nad en milijon letakov, v katerih je pojas¬
njevala, kakšno škodo bo imelo delavsko ljudstvo
od takšnega carinskega tarifa.  Socialno-demokratični časo¬
pisi so v lepih, poljudnih člankih slikali pretečo nevarnost. Reklo
se je, da bo posledica novega carinskega tarifa, da bo morala
delavska družina povprečno nad 3 0 kron  vsako leto več le za
kruh potrositi. In tako tudi je. Socialno-demokratičnih
poslancev pa je bilo takratvparlamentužalibog pre¬
malo, da bi mogli preprečiti vsprejetje carinske
predloge. Celo danes, ko imamo splošno in enako
volilno pravico,  naleti vsak poizkus potom parlamenta olaj¬
šati življenske pogoje na skoro nepremostne ovire, ki jih na¬
pravljajo delavstvu sovražni poslanci. Zanimivo in značilno je, da
je ljudstvo, ki vendar v velikanski večini trpi pod bremeni kapi¬
talističnega gospodarstva v državi, izvolilo zase komaj 87 po¬
slancev med 52 5! Ljudstvo še premalo razmišlja o samem sebi,
preveč se peha za drugo, za fantome, ki nimajo ž njim ničesar
opraviti, in zato tudi še voli za poslance ljudi, ki kandidirajo na
nacionalnih, verskih ali podobnih programih proti onim, ki gredo
v boj za zboljšanje delavskih razmer vobče, za zboljšanje mezdnih,
življenskih pa še posebej. Današnji državni zbor na Dunaju je
takšen, da vsprejme vse predloge, o katerih ve, da se ne izvrše,
zavrne pa vse one, ki bi res imeli kakšen učinek. Pokazalo se je
to prav fino pri glasovanju o znanih Renner-Schramlovih pred¬
logih. Vse je glasovalo proti . . . Iz tega sledi, da ima parlament
prav veliko krivde na draginji. Če bi delavsko ljudstvo izvolilo
povsod v parlament ljudi, ki bi se zavezali, da bodo delovali za
zboljšanje položaja delavskega ljudstva, bilo bi v marsikaterem
oziru mnogo bolje. Ne bi se zvalila vsa bremena potom indi¬
rektnih davkov na trpeče delavsko ljudstvo; sredstva za državne
potrebščine našla bi se drugje, tam, kjer je vsega v izobilju.

Torej: udeleževati se političnega gibanja za

zboljšanje  snojega položaja — to je že ena pot, po kateri
mora hoditi delavsko ljudstvo.

Proti draginji in neprestanemu podraževanju bojuje se de¬
lavec tudi še potom svojih strokovnih organizacij.  Kadar
se zdraži ena ali druga potrebščina delavčeva, takoj se znatno
občuti v gospodarstvu. Delavec je odkazan le na svojo mezdo.
Kakor hitro se kaj podraži, takoj mora razmišljati delavec, kako
bi tak izdatek nadomestil z enakim dohodkom. Kje pa iskati
dohodkov?  Nikjer drugje jih delavec ne more poiskati nego

6

ondod, kjer jih tvori — to je pri svojem delodajalcu. Obrniti se
mora na svojega gospodarja ter od njega izposlovati to, kar je
izgubil s podražitvijo. Da pa si morejo delavci od svojih delo¬
dajalcev uspešno priboriti potrebne priboljške svojih mezd, se
morajo organizirati v strokovne organizacije,  ki vodijo vsa
mezdna gibanja, vse mezdne boje in vse mezdne prepire.

Strokovne organizacije delavcev so izborno orožje v dobah
draginje, četudi je glavni njih namen sploh zboljševati položaj
delavskega ljudstva.

V zadnjem desetletju pa se je tudi v naših krajih pojavilo
novo orožje za delavske boje, ki se je specialno izkazalo za naj¬
važnejše v boju proti draginji in zdraževanju življenskih potrebščin.
To orožje se imenuje — honsumno družino.

Na političnem  polju se bojuje delavstvo proti škodljivim
nakanam potom postavnih določb in odredb, na strokovnem
pa se pogaja s kapitalisti-delodajalci za boljše delavske in
mezdne pogoje. Konsumno gibanje pa gre proti velikemu in ma¬
lemu oderuštvu z življenskimi potrebščinami, katero izvršujejo
veliki in mali trgovci. Reče se lahko: politična organizacija brani
delavca-drž a vi jan a, strokovna organizacija delavca-i zdelo¬
val  c a, konsumna pa delavca - k ons um en ta.

Organizacija konsumentov je nujna potreba v današnjih
časih. Med izdelovalca in pridelovalca se je vrinila že cela vrsta
posredovalcev, preživnikov, veletrgovcev, agentov, špekulantov, ka¬
terih vsak stremi za tem, da bi obogatel.

Konsumna društva pa so organizacije konsumentov, katerih
namen je nakupovati in prodajati svojim članom pristno blago,
nepokvarjeno, zdravo blago po zmerni,  kolikor le mogoče nizki
ceni, in na konec leta še razdeliti čisti preostanek svojim članom
po razmerju, v kakršnem so se udeleževali nakupa. Razume se
samoobsebi: čim večje je kakšno konsumno društvo, tem boljše
je za člane, kajti čim več blaga se skupaj kupi, tem cenejše se ga
dobi. Mali kramar dražje plačuje nego veletržec. Isto je s kon-
sumnimi društvi.

S konsumnimi društvi se tudi najuspešneje bojuje proti po-
draževanju. Vzemimo mal primer: Sladkor se v tovarni podraži za
tričetrt krone, veletržec ga podraži za drugih tričetrt tako, da je
podražen za poldrugo krono, pri malem trgovcu pa je podražen
že za štiri krone. Konsumno društvo, ki kupuje naravnost v to¬
varni, more torej dajati skoro popolnoma po tovarniških cenah.

Pri nas po Slovenskem je še malo pravih konsumnih društev,
kar jih je — razen nekaj izjem — imajo žal še vsa razne za¬
četne bolezni. Ljudstvo samo še — iz najrazličnejših vzrokov —
dovolj ne razume ciljem in namenom konsumnih društev. Trgovci
pa so poleg tega še premogočen faktor kakor v javnem,  tako v
socialno-privatnem  življenju tako, da so ovire zdravemu
razvoju konsumnih društev še na videz ogromne.

7

Klerikalci so svoj čas po Slovenskem osnovali mnogo kon-
sumnih društev ali pobrigali so se premalo za njih podlago, ker
jih niso snovali radi bistva konsumne organizacije na sploh, ampak
iz politične potrebe, ker so bili trgovci po deželi in po mestih
večinoma takozvani „liberalciPovzročili so s svojim snovanjem
glavno le, da so znatno diskreditirali konsumna društva
kot taka.

Mnogo je zato še potreba dela, da se bo tudi v naših krajih
med delavci vzbudil pravi smisel za konsumna društva, ker se
prav tako kot drugod tudi pri nas vsakdo že poslužuje delavskega
ljudstva, da ga izmozgava: država hoče davke, občine in dežele
doklade, delodajalci velike dohodke, trgovci znatne dobičke na
blagu. Delavec mora zato uporabljati vsa sredstva, da se brani.
Tembolj kot kdaj poprej se more delavski človek držati sedaj
gesla: delaostno sebi. Zategadelj pa je dolžnost vsakega delavca,
da je elan stroje politične in sfrokonne organ^acije ter kon-
sumnega drtišfna strojega kraja.

Delavska konsumna društva v Avstriji so združena sedaj v
»Osrednji zvezi avstrijskih konsumnih društev na Dunaju", ki jih
nadzoruje, jim svetuje in sploh ureja skupne zadružne zadeve.

»Osrednja zveza avstrijskih konsumnih društev" ima za vsako
večje okrožje svoje distriktne zveze, ki imajo zopet ožje delokroge.
Slovenska konsumna društva kar jih je članov pri »Osrednji zvezi"
spadajo za sedaj pod distriktno zvezo alpskih dežel, ki ima sedež
v Gradcu. — Iz »Osrednje zveze avstrijskih konsumnih društev"
je vsklila »Velenakupna družba avstrijskih konsumnih društev", ki
ima sedež tudi na Dunaju in ki nakupuje vse potrebno v velikem
in potem razpošilja posameznim konsumnim društvom in tvori
s tem za konsumna društva njih velekonsumno društvo.

8

O konsumnih drušfoih.

Iz dr. fl. Dermotouega spisa „0 zadružništvu
ki je bil priobčen v „Naših zapiskih" leta 1903.

onsumna društva so med vsemi zadružnimi obli¬
kami dosegla največjo popularnost, kajti ta društva
je najlažje ustanavljati in njih korist je vobče
priznana od udeležencev pa tudi od vseh trezno
mislečih ljudi.

Konsumno društvo nakupuje svojim elanom
blago na debelo in jim prodaja na drobno; tako
omogoča iste prednosti posameznikom, ki jih imajo bogati ka¬
pitalisti od tega, da morejo kupovati direktno od producenta, da
se jim ni treba posluževati posredovalnih trgovcev. Sploh^ kon-
sumna društva ne zahtevajo od svojih članov nobenih začasnih
žrtev v prid bodočnosti.

Razločujemo dvoje vrst: prava in uradniška konsumna društva.
O poslednjih ne govorim, ker se omejujejo le na en stan in se
ravnajo po drugih kupčijskih principih nego ona. Uradniška kon¬
sumna društva nimajo čisto zadružnega značaja, pogosto niti
pravne oblike zadruge. — Najvišje načelo konsumnih društev je;
velik promet, majhen dobiček, prodaja za kar mogoče nizke cene.

Znano je iz pravil posameznih društev, kako si pridobivajo
kapital za obrat v deželi, kako delajo z dividendo, dobičkom i. t. d.
O tem torej ni da bi govoril.

Naglašati je treba veliki gospodarski m vzgojevalni
pomen  konsumnih društev. Jasno je vsakemu, kaj pomenja za
gospodarstvo posameznika, če si je tako uredi, da more plačevati
vse izdatke sproti; tak posameznik varčuje, štedi in gospodari
ter koncem leta dobi pregled, koliko pravzaprav konsumira tekom
take periode in si lažje in bolje uredi konsumcijo. — Potem je

9

gospodarski pomen ta, da konsument dobiva dobro  blago
poceni,  da si torej lahko zviša svoj standart of lite. In ravno tu
je oni moment, ki provzroča, da so konsumna društva podlaga
zadružni organizaciji nižjih, revnejših slojev, ker ni treba visokih
deležev in se isti lahko vplačujejo v majhnih doneskih, se omo¬
goči širšim krogom zadružna gospodarska organizacija. Vrhutega
se oprosti mnogo ljudstva svojih izsesalcev, pijavk, ki so mu
dajali na kredit najslabše, a jako drago blago in ga tako prisilile, da
se ni mogel ganiti od njih. — Koristno je tudi to, da se člani,
ki vodijo društvo, navadijo trgovske ali prodajalniške prakse, česar
bi drugače ne mogli doseči. Člani imajo na razpolago vse knjige
društva ter jih lahko pregledajo, česar jim ne bi dovolil posa¬
mezen trgovec.

Seveda velja tudi za konsumna društva kakor sploh za pri-
dobninske in gospodarske zadruge, da se krijejo z dobro zadružno
zastavo mnogi manj vredni elementi. Prav ni, n. pr. da točijo
konsumna društva tudi žganje.

Često se hoče, če eno društvo likvidira, diskreditirati celo
organizacijo, celo zadružniško idejo; to počenjanje imenujem hu¬
dobno ali pa neumno. Na Slovenskem ne pogrešamo obojega. —
Potem čujemo, da so se konsumna društva že davno izneverila
svojemu principu, da bi pomagala posebno revnim stanovom. A
če vzamemo v roko statistiko, vidimo, da pride na 60° 0  vseh
članov na rokodelce in tovarniške delavce. — Drugod se jim očita
bas zaraditega, da so orožje socialne demokracije. Tudi ta trditev
je prenapeta. —- Lassalle je zametaval konsumna društva, češ, da
znižujejo nivo delavskega stanu. Tudi socialno-demokratična stranka
je nekaj časa očitno kazala antipatijo napram njim. Dandanes, ko
ne priznavamo več železnega zakona mezde niti zakona o mezdnem
fondu, misli tudi deloma socialna demokracija drugače. Videli smo
to tudi na Slovenskem v bojih zoper konsumna društva, kako se
je izražal „Rdeči Prapor"  zoper bedarije nasprotnikov kon-
sumnih društev. Pa tudi načelnik socialnih demokratov je v nem¬
škem državnem zboru dne 26. novembra 1896 energično branil
konsumna društva in izrecno izjavil, da med socialnimi demokrati
ni principielnega nasprotnika konsumnih društev, a da so le raz¬
ličnih misli v stranki o primeroma malih koristih teh društev, če
se izplača, da bi se žrtvovali zanje. Zanimiva je tudi resolucija
brnskega shoda avstrijske socialne demokracije, zlasti če se
upošteva, kako je svoje dni K. Kautsky pisal in govoril o njih.
Često se sliši, da konsumna društva ne pomagajo zatiranim slojem
nič, ali pa minimalno, da se jih torej ne izplača snovati. Tu bi
vprašal, koliko pa pomaga takozvana posredovalna trgovina nižjim
slojem ? Ali se sploh da primerjati dobiček, ki ga ima konsument
od taiste z dobičkom, ki ga daje konsumno društvo? Odgovoriti
bo znal vsak prav, kdor je kdaj videl dobro poslujoče konsumno
društvo. Poleg tega pa ni namen konsumnega društva, da bi
pomagalo vsemu človeštvu ali tudi le enemu celemu stanu. Kje

10

pa imamo kakšen tak „Universal Heilmittel"? Glavna zasluga
konsuinnih društev je, da kolikor toliko omejujejo, deloma tudi
odstranjujejo takozvano posredovalno trgovino. Niso naperjena
zoper trgovski stan kot tak niti zoper trgovino kot tako. Kdor to
dvoje trdi, kaže, da govori le to, kar so mu našepetali egoistični
nasprotniki zadružniške ideje.

Prvo konsumno društvo so ustanovili na Angleškem.

Hargravesov kolovrat in James Watov parni stroj sta namreč
koncem osemnajstega stoletja provzročila preobrat v veliki indu¬
striji na Angleškem — pravzaprav sta jo šele vstvarila.

To dvoje je dalo povod, da je Anglija imela za veleindu¬
strijo monopol do sedemdesetih in osemdesetih let, ko ga ji je
začela podirati nemška in severoameriška konkurenca.

Veleindustrija je rodila pravi delavski razred, ki po besedah
narodnega gospodarja Roscherja ni imel posestva, ni doma, ni
nade. Zato je bila, kakor mi pritrdi vsak, kdor se je le nekoliko
pečal z delavskim vprašanjem sploh, glavna stvar, kako si naj ti
delavci zagotove dober in cen konsum. Razmere so bile take, da
ga niso mogli dobiti drugače, nego z združitvijo. Osnovali so
prvo »konsumno Zadrugo pravičnih pionirjev roč-
delskih“  leta 1843. Njen program je bil podoben manifestu in
se je glasil sledeče:

»Namen in smoter naše zadruge je, delovati za blagor iu
zboljšanje socialnega in gospodarskega položaja članov, zato plača
vsak po 1 libro za delež, da dosežemo to-le:

1. Napravimo si prodajalno živil, obleke in drugih potreb¬
ščin za življenje članov.

2. Kupimo in sezidamo več hiš za stanovanje tistih članov,
ki bi se radi vzajemno podpirali, zboljšajoč si gospodarski in
socialni položaj.

3. Delamo na to, kako bi mogli v tvornicah proizvajati razne
predmete, da bi člani, ki so brez dela ali zaradi večkratnega
znižanja mezde v potrebi, imeli opravka in zaslužka.

Da bo zadruga nadalje lahko skrbela za položaj svojih članov,,
naj si nakupi ali najame polagoma več zemljišč, da jih bodo ob¬
delovali člani, ki so brez službe, ali imajo slabo mezdo.

Ko izvršimo to, naj začne zadruga urejevati produkcijske,,
trgovske, vzgojevalne in režijske razmere.

Da se bo pospeševala treznost, naj se v kakem društvenem
poslopju ustanovi kar najpreje ,hotel treznosti'. “

11

3akoj naj kupujejo gene o konsumnem

drušfou?

Spisala fldelheid Popp (Dunaj).

ed ženami je bilo veliko razburjenje. Že nekaj let
sem so poskočili trgovci s cenami pri vseh živilih,
toda naredili so vedno tako, da večina žen tega
ni takoj čutila. Trgovci so izrabljali nepraktični
način, po katerem ravno kupujejo neimovite žene.
Žena gre večinoma dopoldan na trg in kupi tukaj
nekaj dekagramov mesa in sočivja. Ko pridejo
potem otroci iz šole, mora eden teči po zabele, za nekaj časa gre
drugi po moko, tretji po jesih ali dišave. Vse za jako majhne
svote. Koliko velja kilogram, tega ne vprašajo. Revne žene, ki
kupujejo pri branjevcu, zahtevajo skoro vse po vinarjih. Pri tem
načinu kupovanja ne more biti nobene kontrole; kolikor branjevec
natehta, je prav. Če postane potem množina, ki je dobimo za
gotovo svoto, vedno manjša in nevidnejša, zapazijo to žene, se
pritožujejo tudi in potem izvedo, da se je ta ali ona reč podražila.
Tako je postalo vedno slabše in pri vseh družinah začenjajo žene
tožiti, da se ničesar več ne dobi za denar. Nekega dne se je v
kraju, o katerem govorimo, odprla nova prodajalna in z velikimi
črkami je bilo napisano na lični deski: „Filialka delavskega kon¬
zumnega društva v . . Trgovina je gotovo veliko lepša kot
drugih prodajalcev, čisto in okusno leži blago, tako razdeljeno,
da nima surovo maslo okusa slanikov in kava vonjave petroleja.
Prodajalna ograja, tehrnica, police in uteži vse je jako čisto. Pro¬
dajalno osobje je tudi čedno in lično oblečeno.

12

Pri branjevcu za oglom je živahno življenje. Žene so govo¬
rile o otvoritvi nove trgovine in niso bile čisto nič navdušene
vsled. te novosti. Viharno so odobravale, ko jim je branjevec raz¬
burjeno razlagal, da je konsumno društvo social-demokratično
podjetje, ki ima samo ta namen, da napolni voditeljem žep, v  in
da bi morala vlada pravzaprav prepovedati taka podjetja. Žene
niso šle v novo lepo prodajalno, ampak so samo radovedno gle¬
dale, kdo in koliko jih pravzaprav tam kupuje. Same pa so ostale
zveste svojemu branjevcu; žrtvovale pa so parkrat na dan svoj
čas, da so zopet po kaj prišle, jezile so se, če je prišla v trgo¬
vino zdravnikova žena in se ji je takoj postreglo z mnogimi po¬
kloni in s ,.poljubljam roko, milostljiva gospa 11 , dočim so one, ki
so prišle prej, morale čakati. Da, tudi kadar je prišla kuharica
hišnega gospodarja v trgovino, so mogle žene opaziti marsikaj.
Ona si je izbrala najlepše reči, vzela vse v roko in si izvolila, kar
je bilo brez pogreška. Delavske žene pa so dobile, kar so drugi
že poprej otipali in kar često tudi že ni bilo dobro ohranjeno.
Branjevec se je veselil, da mu ni delalo konsumno društvo nobene
znatne škode.

Nekega dne pa so bili nalepljeni lepaki na vseh voglih in
raznašali so se listki od hiše do hiše, od stanovanja do stano¬
vanja, ki. so vabili žene k zborovanju, kjer se bo govorilo o po-
draževanju živil in o pomenu konsumnih društvih.
To je bilo razburjenja in govorjenja! Druga je vpraševala drugo,
če pojde na zborovanje, govorilo se je semintja in ko je prišel
dan zborovanja, so hitele skoro vse žene v dvorano. Ko so slišale
potem govoriti, je postajala njih pozornost vedno večja in večja,
zanimanje je rastlo, njih lica so začela žareti, oči se svetiti. Kako
nove besede so to bile, ki so jim prihajale na uho, doslej še niso
slišale kaj takega!

Govornica je razpravljala o draginji, pripovedovala je o škod¬
ljivem počenjanju žitnih špekulantov, živinskih trgovcev, mesarjev
in velikih premogarjev. Ne zato, ker je ljubi Bog dal tako
malo žita, sta moka in kruh draga; draginja izhaja
odtod, ker je vse, polje, travniki, gozdovi, zasebna
lastnina posameznih ljudi.  Tisti, ki imajo največ zemlje,
hočejo vedno več zaslužiti od izdelkov, ki rastejo na tej zemlji;
Zvišujejo žitne cene, prekupovalci delajo ravno tako, in ko pride
končno žito v podobi moke in kruha med prebivalstvo, je postalo
že neizrečeno drago. Tako delajo tudi živinorejci in živinski trgovci,
tako je tudi s preskrbljevanjem drugih živil.

Tovarnarji sladkorja zdražujejo sladkor, ker med seboj do¬
ločijo cene in s kaznijo grozijo tistemu, ki bi se drznil prodajati
cenejše. Vlada po svoje prispeva k podraženju, ker ravnotista
živila, ki so tudi delavcu najbolj potrebna, visoko obdačuje in za¬
hteva od njih neznanske carine.

13

Govornica je znala pridobiti zase poslušajoče žene. Z napeto
pozornostjo so sledile vsakemu stavku. Ko jim je raz¬
ložila, da branjarija z živili  naravno zopet provzroča podra-
ženje, so bile že toliko pametne, da so to umevale. Kako bi neki
moglo drugače biti, če je skoro v vsaki hiši, kjer prebiva delavsko
ljudstvo, mala prodajalna, v eni branjevec, v drugi mokar, v tretji
premogar, potem zopet branjevec ali prodajalec mila. Za vse te
prodajalne je treba plačati najemnino,  dohodki vsakega po¬
sameznega podjetja morajo preživljati rodbino.  Ti mali
trgovci nimajo nobenega velikega kapitala, ne morejo kupovati
dobrega in cenenega blaga v velikem; ker pa imajo vendar svoje
stroške in morajo  tudi kaj zaslužiti, si morejo nabavljati le manj¬
vredno blago in ga prodajati svojim odjemalcem za višje cene.
Tako kupuje delavska žena pri branjevcu slabo in drago.

Žene, ki so slišale ta razmotrivanja, so pritrjevale, druga k drugi,
se obračale in si šepetale: tako je. Bilo je tako, samo nobena
od žen še ni razmišljala o tem, ni jim prišlo na misel, da bi
moglo biti drugače. Napeto so poslušale, kar jim je govornica
dalje pripovedovala. Kot čudež se jim je dozdevalo to, kar so
slišale o samopomoči.  Govornica je razlagala, da ne more de¬
lavstvo pričakovati od nikogar zavetja in pomoči. Imamo pa sredstva,
kako se moremo ubraniti najhujšega odiranja pri živilih. Pri¬
povedovala jim je, kako so delali delavci v drugih deželah, kako
so se žene na Angleškem in Škotskem, v Belgiji in Švici osvo¬
bodile  kupovanja v malih trgovinah, da ima zadružna orga¬
nizacij  a v onih deželah med ženami veliko navdušenih pristašinj,
ki vsak vinar, ki ga izdajo, neso le v prodajalno delavskega kon-
sumnega društva. Sedaj so žene posebno pazile, sedaj bodo slišale
nekaj o konsumnem društvu,  radovednost jih je čisto
prevrela.

In govornica jim je pripovedovala mnogo o namenu kon-
sumnih društev. Konsumno društvo naj reši delavske žene od
branjarskih, cesto umazanih prodajaln. Delavske žene naj se vzgoje
tako, da ne bodo zadovoljne z najslabšim in najmanj vrednim, za
svoj denar naj zahtevajo dobro in čisto blago.

Konsumno društvo ima lep prodajalniški lokal, blaga ne
dobiva od prekupovalcev, ampak naravnost iz velikih tovaren.
Velika nakupna družba  kupuje za vsa konsumna društva,
in ker kupuje za več tisoč članov, si lahko izbere največje, naj¬
bolj zmožne in najbolj dostojne firme. S tem si prihranijo kon¬
sumna društva provizije, ki jih tako često plačujejo mali trgovci
agentom. Velika nakupna družba more vsled svoje velike potrebe
cenejše  kupovati in konsumna društva ne plačujeje agentom
honorarja.

Pa tudi dobro  blago se lahko kupi. To je za delavsko
ženo nekaj zelo važnega. Ona mora svojim otrokom dati navadno
isto jed, ki jo imajo tudi odrasli. Kako često so si že otroci in

14

tudi odrasli pokvarili želodec s klobaso, ki so jo kupili pri bra¬
njevcu, kako cesto se jim je studilo sirovo maslo, ki je dišalo
po petroleju.

Delavsko konsumno društvo ima dolžnost, da pokvarjenega
blaga ne prodaja. Vsak član, torej tudi vsaka žena, ki kupuje v
konsumnem društvu, ima pravico, da se pritoži, ako misli, da se
ji ni dobro postreglo. Prodajalec v konsumnem društvu ni gospo¬
dar, ampak nastavljenec zadruge. On ima sam od tega korist,
ako dobro  postreže vsem članom, ne daje slabega blaga in pičle
mere, ker je prvič sam zadrugar, torej soudeleženec in ker nima
nobene koristi od tega, ako si nakoplje nevoljo članov. Na vsak
način  se torej bolje kupuje v konsumnem društvu. Cim večja
so konsumna društva, tembolj in bolj je mogoče sklepati po¬
godbe  z založniki, ki zabranjujejo zvišanje  cen.

Torej je delavsko konsumno društvo najvažnejše orožje proti
•oderuštvu z živili, in vsaka delavska žena, ki ne uporablja tega
orožja, dela veliko krivico sama sebi in svoji rodbini.
Govornica je razpravljala dalje o čistem dobičku,  ki se do¬
seže v konsumnem društvu. Ta profit se ne uporablja za to,
da nagromadi posameznim ljudem kapital, s katerim obogate,
ampak vse, kar se doseže v konsumnem društvu čistega dobička,
je last članov.  Ti odločajo, kaj naj se ž njim zgodi. Ako ho¬
čejo, se ustanovi sklad za slučaj potrebe,  iz katerega za¬
jemajo za časa brezposelnosti ali pri težki bolezni, ali pa se na
koncu leta razdeli čisti dobiček, da morejo s tem, brez truda pri¬
dobljenim denarjem zadostiti kakšni želji, ki bi si je drugače
ne mogli izpolniti. Dividenda  je čisti dobiček, ki ga pri
posamezni trgovini dobe trgovci, pri konsumnem društvu pa člani.

V konsumnem društvu pa more tudi delavska žena sama
uporabiti svoje izkušnje na gospodarskem polju. Ako žene ne
kupujejo samo v konsumnem društvu marveč se tudi zanimajo
za upravo društva, ako obiskujejo občne zbore, kjer se podajajo
računska poročila, potem se jim tudi posreči, da same vpli¬
vajo na društveno upravo.  Žene morejo biti voljene v na¬
čelstvo in vnadzorništvo; tam morejo potem uporabljati svoje izkušnje,
ki so si jih ■ pridobile pri svojem gospodinjstvu, na korist celote,
Samozavest  žen se bo dvigala, dvignile se bodo iz malen¬
kostnega obzorja, ki je dandanes ženam še lasten, razvile se bodo
v ljudi, ki znajo braniti ne le svojo lastno korist, marveč znajo
služiti spl o šn osti.  Ali boste še omahovale, ve težko obreme¬
njene in zatirane delavske žene, kaj naj storite? AH boste še od¬
lašale, nastopiti edino pot, ki vas reši oderuštva in izkoriščanja?
Ako razumete to, kar vam koristi, ako izprevidite, kaj je za vašo
rodbino potrebno, potem pojdite hitro in postanite članice kon¬
zumnega društva in obljubite: Nobenega vinarja več bra¬
njevcu, vse konsumnemu društvu!

Govornica je končala. K besedi se ni oglasila nobena žena,
toda domov grede so se globoko razvnete razgovarjale o tem,

15

kar so slišale. Konsumno društvo pa je dobilo veliko dela: ogla¬
šali so se vedno novi člani za vsprejem, vedno številnejše so pri¬
hajale žene; sprva le za male zneske, ker so bile vse branjevcu
dolžne in so se morale najpoprej tega oprostiti. Ker so pa to
resno hotele,  so tudi dosegle. Čim bolj so se ogibale žene
branjarije, tembolj čista je postajala, poprej zelo zaprašena izložba
je postajala hipoma snažna in pokazale so se tablice, ki so z
velikimi črkami naznanjale, da je kakšno blago postalo »cenejše
nego povsod drugod".

Sedaj pa je bilo vse prizadevanje zastonj. Delavske žene so
postale pametne in so se zvesto in trdno držale konsumnega
društva. Tudi niso več tako nepraktično kupovale kakor poprej.
Kar so mogle kupiti za zalogo, so kupile za ves teden naenkrat
in če so kupovale za dnevne potrebščine, so si vedno poprej pre¬
mislile, česa potrebujejo za ves dan. Opazile so tudi tu dober
učinek in so se vedno iznova veselile, da so bile takrat dovolj;
radovedne in so šle k zborovanju.

16

Kako sodijo 3namemti 11103)0 o pomenu
konsumnih društeo?

jroiesor dr. Lujo Brentano  iz Monakovega piše:
„V konsumnih društvih je odstranjen do¬
biček, kateri označujejo cerkveni očetje za „sra-
moten“. Trgovec je postal v njih iz prodajalca,
§ ki kupuje in prodaja na svoj lastni račun in ne-
gtjg varnost, uradnik, ki dobiva svojemu delu pri¬
merno in svojim potrebam odgovarjajočo mezdo.
V konsumnih društvih uslužbeni delavci prejemajo v njih take
mezde, da ne žive le, da bi delali, ampak da žive tudi lahko tako,
da morejo doseči cilje, kakršne so slikali cerkveni očetje. Vse
ono, za kolikor presega pri prodaji nakupno ceno ali proizva¬
jalne stroške, se povrne kupovalcem. — Jasno je, da je v kon-
sumnetn društvu uresničen starokrščanski ideal. Naši politiki sred¬
njega stanu govore dandanes tako pogosto o tem, da bi bilo
potreba današnje gospodarsko življenje preplesti s krščanskimi
nazori in mišljenjem. Mogoče da bodo manj sovražni konsumnim
društvom, če bodo spoznali, da takrat, kadar pobijajo potrebo,
pomen in važnost konsumnih društev, pobijajo prav tisto, kar od¬
govarja starokrščanskim naukom.“

Profesor dr. Staudinger  iz Darmstadta pravi:

„Vse zadruge so danes članice današnjega gospodarskega
reda in ne morejo se po svoji volji te skupnosti oteti. Ali prav
tako imajo vse zadruge po svoji naravi tendenco, da izpremene
sedanji družabni red,  kajti postavljajo, nekatere v ožjem,
nekatere v širšem obsegu, na mesto dosedanjega prostega igranja
gospodarskih osebnih moči socialistični princip skupnega
dela, zadru  ga  r s tvo.“

17

2

Pisatelj Karol Kautsky  iz Berolina trdi:

„Prejalislej bo v vsaki deželi zadružno gibanje poklicano,
da bo prav tako važen činitelj v emancipacijskem boju delavskega
razreda kakor so strokovne organizacije, ki se potegujejo za upliv
na proizvajalne pogoje, kakor je delo proletarjata, da dobi moč
v občini in državi in kakor je težnja, da razširi in pomnoži ob¬
čina in država vse proizvajalne panoge, za katere skrbi in nad
katerimi gospodari. “

Profesor dr. Herkner  iz Curiha piše:

„Ne bi se poznalo pravega pomena konsumnih društev, če
bi se jih smatralo zgolj za naprave, s katerimi se pride do ce¬
nejših živil. Konsumno društvo da več. Konsumno društvo vzgaja
delavce za gospodarsko življenje, ker zahteva pri kupovanju sproti
plačevanje v gotovini. Konsumno društvo osvobojuje delavce iz
odvisnosti, v katerih se nahajajo, ko pri kramarju kupujejo na up.
Konsumno društvo napravlja delavce zmožne za samoupravo in
proža mnogo sredstev, s katerimi se lahko vpliva na ureditev de¬
lavskega razmerja. Konsumna društva predstavljajo popolnejšo
organizacijo razdelitvene trgovine in se morajo ceniti kot
gospodarsk in s o c i a l'e n napredek."

Anseele,  znameniti belgijski socialist, kliče:

„Zakaj smo zadružniki? Ali le zato, ker verujemo, da daje
zadruga delavcem živila in blago po najnižji ceni? Ali le zato,
ker hočemo kapitalizmu postaviti nasproti organizacijo, ki bode
zmožna, protiviti se mu ter čeliti kakor politični tako gospodarski
reakciji? Da, tudi radi teh dveh vzrokov smo zadruž¬
niki. Predvsem pa zato, ker smosocialni demokratje
in ker hočemo pomnožiti in povečati močin velikost
svoje stranke.“

18

Angleško sadrugno gibanje.

ngleški župnik dr. Nataniel Forster  je napisal
leta 1767 brošuro z naslovom: „Raziskavanje
vzrokov sedanjim visokim cenam". V tej knjižici
pravi, da so si mlinarji v malo letih nagrmadili
velikanska imetja, ravno tako bogate peki na
škodo skupnosti, kajti zakon proti ponarejanju
živil nima zaželjenega uspeha.

V tem času so tudi nastala prva zadružna podjetja.

Ljudski mlinvHullu,  ustanovljen od delavcev, je bil
trn v peti mlinarjem, zato so ga tožili 1. 1811 kot splošno škod¬
ljivo zlo; toda porotniki so bili mnenja, da je revščina še hujše
zlo in da je ljudski mlin naprava, ki more manjšati bedo.

Ljudskemu mlinu v Hullu so sledila podobna zadružna pod¬
jetja drugod, mlini in pekarne.

Neumoren zagovornik in pospeševatelj zadružništva je bil
Robert Owen  (1771 v — 1858), ki je uvidel, kako uničuje kapi¬
talizem delavske sloje. Že leta 1802 je vsprejel angleški parlament
zakon o varstvu otrok, ki so jih dobivali fabrikantje iz ubožnic.

Owen je apeliral na človekoljubnost vlade in podjetnikov;
toda kakšen duh je vladal takrat, razvidimo iz besed Gent  za,
ki je bil desna roka Metternicha, zloglasnega absolutista avstrij¬
skega: „Mi niti ne želimo, da bi postali lj udje imo-
viti in neodvisni. Kako bi jih sicer mogli vladati?"

Owen je izprevidel, da se s človekoljubjem ne da nič opra¬
viti: oprijel se je zadružne misli. Uprl se je kapitalističnemu na¬
čelu, „da naj vsak človek sam nosi posledice svojih lastnih de¬
janj". Zahteval je, da je dolžnost  delodajalcev in vlade: ustvar¬
jati značaj svojih podložnikov s tem, da jim omogočajo zdrave,
nravne in prijetne razmere.

Napačen pa je bil način, s katerim je hotel uresničiti za¬
družno misel. Menil je, da so posamezni posestniki ali delodajalci
poklicani, da ustanove uspešna zadružna podjetja: širše mase

19

2 *

ljudstva so prihajale zanj v poštev šele v drugi vrsti. Ustanoviti
je hotel novo družbo s pomočjo vladajočih slojev.  Bil je
tako zaljubljen v svojo idejo, da se je odtegoval gibanju za par¬
lamentarne reforme, ki so od Napoleonovih vojen do 1832 pre¬
tresale Anglijo.

Leta 1824 je bila izvojevana koalicijska svoboda, kar je iz¬
datno pripomoglo zadružništvu. Owenove ideje so se ukoreninjale
med ljudstvom. V letih 1826 do 1832 je nastalo velikansko de¬
lavsko gibanje za konsumna društva.  Owen sam je bil iz-
prva proti konsumnim društvom, češ, da samo kupovanje in pro¬
dajanje ni program njegovega zadružnega sistema. Pozneje je
izpremenil svoje mnenje.

Anglija je sedaj, kakor kažejo vsa znamenja, tista dežela, ki
je prevzela vodstvo v Evropi, kar se tiče konsumnih zadrug. Obe
veliki nakupni družbi na Angleškem in Škotskem sta velikanski
podjetji s prometom 18,397,559 pfundov šterlingov (en- pfund
šterlingov = 20 šilingov = 24 kron), odnosno 6,059.119 pfundov
šterlingov letno (podatki od leta 1902). Čisti dobiček v angleški
družbi je znašal 336.369 pfundov. V zvezi je bila s 1106 kon-
sumnimi društvi, imajočimi 1,392.399 članov, ki so imeli v njej
naloženega kapitala 1,006.895 pfundov. Posojilni in hranilni kapital
družbe je znašal 1,701.933 pfundov, rezervni fond 342.152 pfundov,
zavarovalni fond 446.757 pfundov. Glavno opravilo družbe je v
tem, da dobiva blago v velikih množinah in ž njim preskrbuje
posamezna konsumna društva, proizvaja pa tudi vedno bolj svoje
lastno blago. Leta 1902 je znašala vrednost produciranega blaga
2,943.203 pfunde. Leta 1906 je dosegel celoten promet angleške
družbe  562,750.875 frankov (frank = 1 krono) nasproti 519,636.725
frankov v prejšnjem letu. Promet se je torej zvišal za 43,114.150
frankov ali 8'03°/ 0 . Vrednost produkcije v lastnih podjetjih je znašala
112,780.350 frankov, v primeri z letom 1905 za 24,192.825 frankov
ali 24% več. Prebitek leta 1906 je znašal 10,267.000 frankov.
Škotska  velika nakupna družba je nakupila za 178,504.500
frankov blaga. V primeri z letom 1905 za 5,011.110 frankov ali
2'08°/ 0  več. Vrednost v lastnih podjetjih izdelanega blaga je zna¬
šala 48,908.575 frankov.

Produktivne zadruge, oziroma podjetja velike nakupne družbe,
so ustanovljene na Angleškem in v tujini. Družba ima tovarno za
olje in loj v Sydneyu v Avstraliji, tovarno za slanino na Danskem,
čajne trgovine in čajne nasade v Indiji, mlekarne na Irskem. Na
Angleškem ima velike tovarne za izdelovanje obleke in perila v
Manchestru in Londonu, drogerije in tiskarne v Newcastlu, tape-
tarske trgovine v Londonu, pristave za sadje v Rodnu, da imajo
materijal za priljubljene sadne izdelke, ki jih seveda tudi izde¬
lujejo v lastnem podjetju. Družba ima vedno uslužbenih nekoliko
arhitektov in zidarjev, ki delajo skladišča, jih razširjajo in urejajo.

20

Ona je središče, h kateremu teži večina konsumnih društev. Pod¬
pira jih s posojili pri ustanovitvi ali v slučaju potrebe, daje jim
svete in pomoč, ako kupujejo zemljišča, zidajo trgovske hiše ali
se ustanavljajo filialke. Mesečno v 220.000 izvodih izhajajoč ob¬
sežen list, ki zastopa koristi vseh prizadetih družb, posreduje du¬
ševno zvezo s člani in z osrednjim vodstvom.

Izdelki družbe se kažejo občinstvu v narodnih razstavah. S
kongiesom v Doncastru  združena razstava, ki je bila v veliki
dvorani jako okusno aranžirana, je dokazala, da zadružni pro-
ducentje na Angleškem in Škotskem izdelujejo vse, česar potre¬
bujemo za življensko hrano in potrebščine. Izredno preprosto in
uspešno sredstvo uporablja velika nakupna družba, da podpira v
slučaju potrebe, pri stavkah, pri velikih nesrečah v rudnikih, uboge
delavske žene in otroke. Ona daje konsumnim društvom, ki so v
bližini kraja, kjer se je zgodila kaka nesreča, kupone po en šiling
vrednosti. Kupone razdele potem konsumna društva po svoji pre¬
vidnosti med najrevnejše in najpotrebnejše svoje odjemalce, ki
te kupone pri nakupovanju živil konsumnemu društvu zopet vra¬
čajo, a velika nakupna družba končno izplača zneske konsumnim
društvom. Družba si je poleg tega ustanovila na svoji pristavi
veliko letovišče, kjer najdejo na prošnjo za tri tedne okrepčila za
malo ceno 12'/ 2  šilinga na teden člani konsumnih društev, možje
ali žene.

Vsporedno s tem velikanskim cvetočim podjetjem konsumnih
društev naj še omenjamo nekega drugega podjetja, ki so ga pred
kratkim ustanovile nekatere žene z nekoliko pfundi šterlingov na
najmanjši podlagi in ki mu je namen, da zanese zadružno gibanje
v najrevnejše ljudske sloje, kupujoče svoje dnevne potrebščine z
najmanjšimi svotami. Ustanovilo se je v nekem mestu v okraju
Yorkshire konsumno društvo, mesnica, oddelek za pripravljena
jedila, dvorana za družabne sestanke, pralnica in stanovanje za
dvoje voditeljic. To podjetje, ki se je začelo z ne veliko nadejo,
kot socialna dolžnost nasproti najnižjim ljudskim slojem, še ne
zrelimi za zadružno gibanje, se je vendar izkazalo kot jako uspešno.
Že po preteku pol leta so bili pokriti vsi stroški. Med otroke iz.
najrevnejših rodbin se je razdelilo 700 hranilnih knjižic, ki naj
vzgajajo mladino k varčevanju. Pripravljena jedila so dobrota za
one gospodinje, ki delajo v tovarnah. Voditeljici delujeta kot agi-
tatorici. Obiskujeta rodbine svojega okrožja, razlagata koristi za¬
družnega dela in nabirata člane. V veliki dvorani se prirejajo
družabne zabave, tu se razgovarja, šiva in poje.

Na kongresu v Doncastru je krepko nastopilo stremljenje,
■da je treba vzgojno vplivati na ljudstvo in mu dopovedati, da se
gre tu za eno izmed najvažnejših življenskih vprašanj, kajti od
njegovega uspešnega razvoja je odvisno blagostanje, nravna in
umska povzdiga nižjih slojev in s tem civilizacija vsega naroda.
To nalogo se je poverilo posebnemu odboru za vzgojo, ki naj

21

skrbi za to s predavanji, s skioptičnimi slikami, predstavljajočimi
zadružno življenje i. t. d. Angleško zadružno gibanje teži sedaj za
tem, da uvaja v službo naroda vse produktivne moči.

Sprejeli sta se z glasnim odobravanjem dve resoluciji, izmed 1
katerih zahteva prva, da se postavi poljedelstvo, zlasti na Irskem, na
zadružno podlago; druga pa izreka željo, da se pridobi v last
kamnolome škriljevca v Wales in se tako more dati dela delavcem,
ki so postali pri neki stavki brez kruha. Tri druge resolucije,
izmed katerih se ena krepko izreka za svobodno trgovino Velike
Britanije, druga obsoja sedanji načrt šolskega zakona kot nazad¬
njaško, klerikalno naredbo, a tretja zahteva mednarodna mirovna
sodišča — te tri resolucije dokazujejo, kakšen duh je vladal na
tem zborovanju. Ti ljudje vedo jako dobro, da so prosta trgovina,
svoboda misli in mirna zunanja politika neobhodno potrebna pod¬
laga za uspešen razvoj njih prizadevanj. Da imajo njih načela
socialno odrešujočo moč, to verujejo kakor v evangelij. Bilo je
videti nekaj pretresljivega, kako so stotine mož in žena, ki za¬
stopajo zopet tisoče članov svojih društev, z navdušenjem ploskali
ideji, da pomenja rešitev njih nalog socialno in gospodarsko osvo-
bojo delavnih slojev in da je zadružništvo poklicano, da reši v
prihodnjosti razdor med kapitalom in delom.

Anglija izvršuje tu povsem tiho veliko kulturno delo. Brez
strankarsko-politične agitacije in brez parlamentarnih bojev sili
smotreno razvoj svojih gospodarskih razmer na pot, ki mora voditi
do večje pravičnosti v razdelitvi zemeljskih dobrot. K.

22

Konsumne 3adruge na nemškem.

Spisal fierman Fleijjjner (Draždani).

onsumna društva obstojajo na Nemškem že jako
dolgo, smoterno in sistematično gibanje  v tem
smislu pa obstoja pravzaprav šele od začetka
90 let prejšnjega stoletja. Kot „oče“ nemškega
zadružništva velja pred nekaj leti umrli svobodo¬
miselni politik Schulze-Delitzsch. Mož ima v
resnici tako velike zasluge za razširjenje in po¬
speševanje zadružništva sploh, da pač zasluži to ime. Glavno pa
je imel vendar namen, pomagati z zadružništvom malomeščan¬
skim krogom (rokodelcem, trgovcem, kmetom i. t. d.). Zato ni
pospeševal ustanavljanja in razširjanja konsumnih društev, ki so
zlasti važna za najrevnejši in največji del prebivalstva, za delavce,
čeprav je faktično njih korist seveda ravno tako poudarjal. Prak¬
tično je bil vendar „očim“. konsumnim društvom in je pri tem
ostalo v meščanski zadružni organizaciji.

Do leta 1902 so bila organizirana nemška konsumna društva
v „Splošni zvezi nemških pridobitnih in gospodarskih zadrug 11 , ki
jo vodi svobodomislec dr. Criiger. V tej zvezi prevladujejo po številu
in pomenu kreditna društva, malomeščanske zadruge, ki so gle¬
dale po strani naraščanje konsumnih društev in se začele bati za
svojo gospodujočo pozicijo. Že na prejšnjih zadružnih zborovanjih
so se pokazala ostra nasprotja, ki so bila tudi načelnega značaja;
leta 1902 pa je prišlo v Kreuznachu do velikega poloma in na-
silstva. Tam so izključili vso saksonsko podzvezo (66 društev) in
poleg tega še okrog 30 posameznih konsumnih društev iz Splošne
zveze baje zato, ker se njih težnje razlikujejo od Schultze-
Derlitztschevih načel. Mož, ki se imenuje »zagovornika 11  velike za¬
družne zveze, je izrekel tam čudno načelo, da ni razvoj konsumnih
društev v tem trenotku nič več upravičen, ko postaja škodljiv
drugim meščanskim ekzistencam. Dr. Criiger je hotel torej omejiti
konsumna društvu tam, kjer se šele kaže pravzaprav njih življenska

23

sila in upravičenost. Temeljni namen konsumnega društva je, da
odstranja prekupovanje in z velikim prometom zagotavlja svojim
članom pri razpečavanju blaga tiste koristi, ki jih vtakne v žep
pri zasebni trgovini podjetnik. To je samoobsebi umevna stvar;
konsumno društvo sledi tu kapitalizmu na njegovi lastni poti,
ako izkuša, da imajo koristi od velikega prometa določene stroke
tudi oni, ki drugače vedno, posebno kot producentje, težko trpe
pod njim. Gospod dr. Criiger je bil mnenja, da je to škodljiva,
gospodarstvo izpreminjajoča težnja, ki je Splošna zveza ne sme
priznavati in pospeševati. On uporablja torej znano načelo kratko¬
vidnih reševalcev srednjega stanu, ki zanikujejo tudi za konsumna
društva upravičenost velikega prometa v mali trgovini. S tem
je brezdvomno ustregel malomeščanskim kreditnim zadrugarjem,
konsumna društva pa imajo ravno nasprotne interese. Tako je
prišlo v Kreuznachu do ločitve. Izključenci so izdali takoj od tam
oklic za ustanovitev „ Centralne zveze nemških konsumnih društev 11 ,
ki se je izvršila z velikim navdušenjem meseca maja leta 1903.

Zibelka nemškega modernega  gibanja konsumnih društev
je stala v klasični deželi razvitih razrednih nasprotstev: v kra¬
ljestvu Saksonskem. Ni noben slučaj, da je odtod izšlo moderno
delavsko gibanje, politično in strokovno. Konsumna društva ,,sta-
rega štila“, ki so nastala vsled Schulze - Delitzscheve agitacije že
v 60. letih, raztresena posamezno po celi Nemčiji, so trpela v
svojem razvoju pod meščanskim vplivom, pod katerim so stala
vsa. Vodili so jih čisto po kapitalistično-trgovskih načelih, vrhu-
tega še z ozirom na nazadnjaški mali promet. Celo tam, kjer so
po svojem obsegu postala velika podjetja, so jim večinoma ostale
le stare metode. Na socialne  naloge se celo ni mislilo. Proda¬
jati in kupovati blago, kakor pri zasebni trgovini, plačevati čla¬
nom, kolikor mogoče mnogo dividende — dalje ni segla njih
obzor. In mnogo je takih starih, sedaj v moderno gibanje pre¬
stopajočih društev, kjer imajo naši šodrugi veliko truda, da po¬
metejo s starimi ukoreninjenimi škodljivimi navadami.

Nasprotniki modernega gibanja konsumnih društvih izigra¬
vajo na demagoški način večinoma grehe svojih lastnih razrednih
tovaršev, takorekoč podedovane napake stare smeri proti novi
smeri. Pri tem seveda zamolče, da ravno moderna struja ostro
napada in obsoja staro zanikernost, nesocialno gospodarjenje
mnogih konsumnih društev, tudi če se godi to v lastnih vrstah.
Da, ravno tu še posebno!

Do konca 80. let se delavci  skoro niso nič brigali za
konsumna društva. In tudi v tem času nastala konsumna društva
so bila ustanovljena od nekaj oseb često proti volji organiziranih
delavcev in socialnih demokratov. Celo največji nemški društvi,
lipsko z današnjimi 38.600 člani in s 5 1 /* milijona mark prometa,
draždansko s 25.000 člani in s sedem milionov mark prometa,
sta nastali pred kakimi dvajsetimi leti pri takih razmerah kot
jako majhni društveci. Socialni demokratje so ustanavljali kon-

24

sumna društva proti ugovoru ali vsaj pri odsotnosti večine svojih
lastnih sodrugov.

Tudi ta društva so bila čisto naravno v svojem razvoju in
trgovski praksi še močno odvisna od meščanskih načel. Moderne
teorije o konsumnih društvih še ni bilo in praksa je imela pred
seboj slabe izglede. Nemško gibanje konsumnih društev lahko
velja kot. jasen dokaz, kako napačno je mnenje onih, ki menijo,
da more ljudsko gibanje izhajati končno tudi brez teorije.

V takih težkih razmerah se je torej začelo moderno gibanje
konsumnih društev. Malokateri izmed ustanoviteljev iz tistih časov
.so mislili na to, da ustanove milionska podjetja. Večinoma je
prevladoval edino ta namen, ne nositi dovolj težko prisluženega
zaslužka v prodajalno brutalnemu in zlobnemu nasprotniku, kajti
razredni boj je zelo divjal v tistem času, ko so se ustanavljala
moderna konsumna društva.

S Saksonskega se je razširjalo gibanje bolj naglo. Tu se je
odcepila v posebno zavezo že poprej z dr. Criigerjem nezado¬
voljna smer, ki je ustanovila leta 1894 veliko nakupno družbo
nemških konsumnih društev, ki je bila jako važna stopinja v njih
razvoju. Pozneje sta se zopet združili obe zavezi in delovanje
Saksoncev je vplivalo jako izpodbujevalno na celo gibanje. Danes
je ustanavljanje konsumnih društev lahko. V velikih mestih in
industrijskih centrih (n. pr. v Porenju) rastejo kakor gobe po
dežju, pomoči in zavetja nahajajo od vseh strani. Tu se lahko
dela smotreno in v velikem, množice pristopajo h konsumnim
društvom, ki morejo svoj namen prav izvrševati le, ako se nasla¬
njajo na množice. V Bremnu je začelo nanovo ustanovljeno
konsumno društvo svojo delavnost s 6000 člani!

Nemška konsumna društva so čisto gospodarsko podjetje,
politično in versko so popolnoma nevtralna. Da v upravah pre¬
vladuje večinoma socialno-demokratičen živelj, to samo koristi
izvrževanju socialnih dolžnosti. In moderna konsumna društva
imajo socialne naloge v svojem programu. Posebno se potegujejo
za zadružne delavske razmere, ki naj bi bile vzor zasebnim pod¬
jetnikom ; bojujejo se proti goli gonji za dividendami, strogo se
izvršuje plačevanje v gotovini; ustanavljajo se hranilnice in pod¬
porne zadruge. Ustanavljanje fondov za slučaj sile je samo še
vprašanje časa; prizadevajo si za tesno zvezo s strokovnimi društvi,
čeprav se ravno tu ne vrši razvoj brez diferenc. Kolikor mo¬
goče, je treba vplivati na slabo plačujoče fabrikante v prilog de¬
lavcev, nastopa se proti prizadevanjem cene zvišujočih trustov in
razvoj k lastni produkciji je postal že zelo aktualen. Mnogo tega
je še vprašanje prihodnosti, toda je to program, ki se da izvesti
in ki kaže razvoju pot.

Pravzaprav je uresničenje tega programa čisto materialno
vprašanje. Gre za to: kaj naj se zgodi z dobičkom, ki ga dosežemo
z izločitvijo prekupovalcev? Po modernih načelih ga je treba upo¬
rabiti v treh smereh: 1. financijelna okrepitev zadruge z vlogami,

25

ki so le odpovedne v dolgih rokih; 2. ustvaritev vzornih plačilnih,
in delavskih razmer; 3. cenejše in boljše blago kot je konkurenca
ali direktna nagrada članom. Ali je dobiček velik ali majhen,,
vedno je potreba upoštevati ta načela.

Z okrepitvijo konsumnih društev so rasli tudi njih nasprot¬
niki. Reševalci srednjega stanu poskušajo vse mogoče, da bi jim
otežkočali življenje. Denuncirajo jih kot „socialno-demokratične“
da nahujskajo meščanske kroge proti njim. Oblastva strahujejo'
uradnike, da zapuščajo konsumna društva. S posebnimi davki jih.
hočejo uničiti, vojaška društva kličejo v boj proti njim i. t. d.
Ravnotako kakor delajo s strokovnimi društvi in s političnimi
organizacijami. Brez zaželjenega uspeha! Nasprotno: počenjanje
nasprotnikov konsumnih društev vzbuja v vedno širših delavskih,
krogih simpatije za konsumne organizacije, v katere se zaganjajo
nasprotniki od vseh strani. Na ta način provzročajo junaški osreče-
valci srednjega stanu sami nevarnost, ki jo hočejo odstraniti. Že-
čut sam pravi delavcem, da morajo podpirati in braniti, kar tako
ostro zatirajo meščani.

Leta 1906 je bilo v nemški državi 2070 konsumnih društev
z okroglo 1,200.000 člani. „Osrednja zveza 11  je štela 929 društev
s 787.000 člani, obsegala je torej po štiriletnem obstoju skoro že
dve tretjini vseh konsumnih društev v državi sploh! Ustanovljena
je bila v maju 1903 s 585 društvi in 480.916 člani. Criigerjeva
„Splošna zveza 11  je štela 1902 leta 332 konsumnih društev s 300.721
člani, leta 1905 pa 276 društev s 238.097 člani. Torej tukaj temeljito
nazadovanje, tam velikanski napredek. „Osrednja zveza 11  obstoji
iz sedem po celi državi razdeljenih podzvez, ki so popolnoma,
samostojne, seveda morajo upoštevati in izvrševati sklepe zadružnih
zborovanj ..Osrednje zveze 11 . ..Osrednja zveza 11  ima plačanega taj¬
nika, svoje lastno založništvo in bo imela ,v kratkem tudi svojo-
lastno tiskarno. Podzveze začenjajo sedaj nastavljati svoje zvezne-
uradnike. Zvezno glasilo (..Konsumgenossenschaftliche Rundschau 11 )
izhaja tedensko, izpremeni se pa v zadružni list za ljudstvo. Vsakih
štirinajst dni izhaja ženski zadružni list („Frauen-Genossenschafts-
blatt 11 ).

Velika nakupna družba nemških konsumnih društev je imela
v svojem ustanovnem letu 541.471 mark prometa, leta 1895
1,878,751 mark, leta 1906 pa 46,503.237 mark. Nakupne družbe
omogočajo tudi najmanjšemu društvu koristi nakupovanja v
velikem. Že več tet se namerava ustanoviti tovarno za milo. Načrt
se je doslej izjalovil vsled neverjetnega nasprotovanja oblasti, ki
ne dajo dovoljenja. Kljub temu krepko napreduje v Nemčiji
moderno gibanje konsumnih društev.

26

Pregled 3godooinskih dogodkoo,

fičočih se 3adru3nišfoa.

1771. — Robert Owen je bil rojen v Newtonu
(na Angleškem); bil je znamenit socialist, ki je
teoretično in praktično propagiral zadružniške
ideje. (14. maja 1771 do 17. novembra 1858.)

Leta 1800. — 10. marca 1800 je bil rojen v
Stuttgartu na Nemškem Viktor Aime H u b e r, kon-
servativno-socialen politik, ki je objavil mnogo
spisov o zadružništvu. Umrl je 19. julija 1869.

Leta 1808. — Herman Fran Schulze,  rojen 29. avgusta 1808
v Delitschu na Saksonskem, je bil zelo agilen kot agitator, orga¬
nizator, pisatelj in parlamentarec za ustanavljanje in pripravljanje
gospodarskih zadrug. Umrl je 29. aprila 1883.

Leta 1811. — 28. oktobra 1811 se je porodil v Madridu Jean
Jožef Louis Blanc,  znamenit francoski socialist, ki je neumorno
nastopil za idejo, da bi napravljala država narodne delavnice.
Umrl je 6. decembra 1882.

Leta 1818. — 30. marca 1818 (f 14. marca 1880) je bil rojen
Friderik Viljem Raiffeisen  v Hammu na Siegi, ki je bil usta¬
novitelj in zagovornik kmetiških posojilnic. (Po njem se imenujejo
tudi „rajfajznovke“.)

Dne 5. maja 1818 je bil rojen Karol Marx  v Trieru, znamenit
narodni gospodar in filozof, pisatelj slavnih del kakor .,Kapitala"
i. t. d., ki je v inavguralni adresi priporočal mednarodni delavski
asociaciji ustanavljanje produktivnih zadrug. Umrl je 14. marca 1883.

Leta 1825. — V tem letu se je v severoameriških združenih
državah ustanovila zadružna zveza.

Dnell. aprila je bil rojen Ferdinand Lassalle  v Breslavi, ki
je bil imeniten socialistični agitator in politik in ki je v svojih
spisih zahteval ustanavljanje produktivnih asociacij z državno po¬
močjo. Umrl je 31. julija 1864.

27

Leta 1828 . — Friderik Albert Lange, socialno-demokratični
pisatelj, rojen 28. septembra 1828 v Waldu pri Solingenu (f 21. no¬
vembra 1875), je pisal navdušene članke za produktivne zadruge.

Leta 1844 . — Tega leta je 28 flanelnih tkalcev na Angleškem
ustanovilo prvo konsumno zadrugo. To so „pošteni tkalci
rochdalski“.

Leta 1848  je izdala francoska vlada dekret (5. julija), s ka¬
terim se dovoljuje 3 milijone frankov kredita, da se olajša sno¬
vanje zadrug.

Leta 1849  je ustanovil Schulze  v Delitschu prvo bolniško
in pogrebno blagajno ter prva surovinska društva mizarjev in
črevljarjev.

To leto se je ustanovila prva severoameriška zadruga krojačev.

Leta 1850  so rochdalski pionirji ustanovili prvi mlin; Schulze-
Delitsch pa je ustanovil prvo kreditno društvo.

Leta 1851  se je ustanovilo v Celovcu  prvo pomožno
društvo na zadružniški podlagi.

Leta 1852  se je uredila na Ogrskem prva kreditna zadruga.

Angleška vlada je to leto izdala industrialni in providenčni
akt, ki je dal zadrugam pravni temelj in dovolil konsumnim
društvom prodajati tudi nečlanom.

Leta 1857  se je ustanovila prva produktivna zadruga, in
sicer za steklarje, v Altari na Laškem.

Leta 1859  so uredili centralni biro nemških kreditnih društev
v Weimarju.

Leta 1862  so ustanovili prvo rajfajznovko. — Angleška vlada
je s posebno postavo dovolila ustanavljati zadruge z omejeno
zavezo.

Leta 1863  se je ustanovila prva velenakupna družba za se¬
verno Anglijo.

Leta 1864  so ustanovili „splošno zvezo satnopomočnih pri¬
dobitnih in gospodarskih zadrug za Nemčijo 1 *, prvo italijansko
ljudsko banko v Lodi in prvo belgijsko ljudsko banko v Luttichu.

Leta 1865  so ustanovili prvo dansko konsumno društvo v
Thestedu. Tega leta se je ustanovilo tudi prvo posojilno (pred-
ujemsko) društvo na — Ruskem.

Leta 1867  je izdala francoska vlada postavo z dne 24. julija
o družbah.

Leta 1868  je prišel na svetlo prvi nemški zadružni zakon z
dne 4. julija.

Leta 1869  so ustanovili angleško zadružno zvezo.

Istega leta sta se ustanovili dve zadružni zvezi v Avstriji;
prvo konsumno društvo v Amsterdamu; izdan je bil tudi na Ruskem
zadružni zakon.

Leta 1871  se je vršil prvi kongres danskih konsumnih društev.

28

Leta 1873 se je ustanovila prva velenakupna družba za celo
Anglijo. — 9. aprila se je i 3 dakt ausfrijska 3 adru 3 na poslana.

Leta 1874 sta se spojili obe avstrijski nemški zadružni zvezi.

Leta 1876 je izdala holandska vlada zadružno postavo z
dne 17. novembra in angleška ono z dne 11. avgusta.

Leta 1877 se je ustanovila zveza kmetijskih zadrug in cen¬
tralna posojilnica v Neuwiedu.

Leta 1878 je ustanovil Raiffeisen ..Kmetijski zadružni časnik".

Leta 1880 je bilo ustanovljeno konsumno društvo "Vooruit,,.
(izreci: voreut- naprej) od gentskih tkalcev.

Leta 1881 je ustanovilo 35 pomožnih blagajen v Bru-
selju zadružno lekarno (15. novembra).

Leta 1882 so ustanovili v Bruselju ljudski dom (Maison du
peuple).

Leta 1883 so ustanovili splošno zvezo kmetijskih zadrug v
Nemčiji.

Leta 1884 je uredilo konsumno društvo ..Vooruit" zadružno
pekarijo. — Dne 31. januarja 1884 se je proglasilo izjemno stanje,
nad Dunajem, Dunajskim Novim mestom in Klosterneuburgom,
vsled česar so biia v nevarnosti delavska konsumna društva.

Leta 1887 so ustanovili splošno konsumno društvo v Gradcu.
— Leta 1887 se je vršil kongres angleških zadrug v Carlislu.

Leta 1888 se je ustanovila zveza belgijskih konsumnih društev
v Bruselju.

Leta 1889 so na Nemškem zboljšali zadružno postavo (1. maja).

Leta 1892 je socialno-demokratični strankarski zbor v Ber¬
linu sprejel resolucijo, v kateri se je proglasilo, da smejo socialni
demokratje pod gotovimi okoliščinami snovati konsumna društva.

Leta 1893 je izšel nov zadružni zakon na Angleškem.

Leta 1894 se je izdala na Francoskem nova postava za
kmetijske zadruge namesto one iz leta 1876.

Ruska vlada izda pravila za posojilnice na načelih Raiffeisnovih.

Leta 1895 so uredili na Pruskem prusko centralno zadružno
blagajno. — Tega leta se je vršil v Londonu prvi mednarodni
zadružni kongres.

Leta 1896 se je vršil drugi mednarodni zadružni kongres v
Parizu. — Dne 12. avgusta istega leta je bila izdana novela k
nemškemu zadružnemu zakonu.

Leta 1897 je bil 1. januarja izdan švedski zadružni zakon.

Leta 1898 je bila (5. maja) ustanovljena „Splošna zveza po¬
ljedelskih zadrug v Avstriji".

Leta 1899 se je izrekel strankarski zbor avstrijske socialne
demokracije pod gotovimi pogoji za ustanavljanje konsumnih
društev.

29

Leta 1901  se je ustanovila na Dunaju „Zveza delavskih pri¬
dobitnih in gospodarskih zadrug 11  (14. julija).

Leta 1902  se je ustanovilo na Dunaju konsumno društvo
„Vorwarts“ (2. aprila). — To leto so na Nemškem na zboru v
Kreuznachu izključili socialno-demokratična društva iz „Splošne
zveze kateri na čelu je znani Criiger.

Leta 1903  se je izrekel socialno-demokratični strankarski
zbor na Dunaju, da je dolžnost vsakega socialnega demokrata,
da pospešuje konsumna društva. — Dne 10. julija 1903 je izšla
avstrijska postava o zadružni reviziji.

Leta 1904  se je pretvorila „Zveza delavskih pridobitnih in
gospodarskih zadrug avstrijskih 11  v »Centralno zvezo avstrijskih
konsumnih društev 11 . (Sklenjeno na tretjem zboru dne 3. in 4. sept.)

Leta 1905  se je ustanovila glasom sklepa zbora „Osrednje
zveze avstrijskih konsumnih društev 11  — ,Velenakupna družba za
avstrijska konsumna društva 1 .

Leta 1906  se je od 25. do 27. oktobra vršil v Pragi zvezin
zbor avstrijskih konsumnih društev. Dne 28. oktobra istega leta
se je vršil prvi občni zbor „Velenakupne družbe avstrijskih
konsumnih društev 11 .

Leta 1907  pa se je vršil mednarodni zadružni kongres v
Cremoni.

30

1898  — 1908 .

Q D O

Deset let obstoja »Občnega konsumnega
draštoa" o Idriji.

Podava Anton Kristan

ravnatelj ,,Občnega konsumnega društva v Idriji* 1 .

eset let ni dolga doba v življenju, vendar je zelo
zanimiva tako v življenju človeka, kakor v živ¬
ljenju mladega delavskega zavoda. Radi se spo¬
minjamo sploh na minule dni. Če le prideta dva
znanca po par letih skupaj, že se razgovarjata
o tem, kako je bilo. Tudi na začetek in prvo
delovanje „Občnega konsumnega društva v Idriji“
se njegovi ustanovitelji radi spominjajo in radi govore o prvih
težavah, o prvih bojih. Zato ne bo odveč, če se v tej knjižici, ki
je izdana ob desetletnici „Občnega konsumnega društva v Idriji“,
spomnimo nekoliko važnih momentov iz nedavnih dni . . .

Prva seja pripravljalnega odbora „konsumnega društva" v
Idriji se je vršila 25. julija 1897 v prostorih (na vrtu) sodruga
Urbana Strempfelna. Sestavil se je o njej sledeči zapisnik:

31

Za pisnilc

seje pripravljalnega odbora „ ko n sum n ega društva" 1

v Idriji,

katera se je vršila dne 25. julija 1897
v prostorih sodruga  Štrempfelna.

Obravnalni predmeti:

I. Volitev predsednika in njegovega namestnika.

II. Volitev zapisnikarja in namestnika.

III. Ureditev in upravitev zapisovalnih knjig.

IV. Odreditev rednih sej.

V. Določitev o hranitvi članskih vlog in kavcije predstojništva.

K 1. kot predsednik je bil izvoljen Simon Kavčič, na¬
mestnik Ivan Tušar.

K II. zapisnikarjem je bil izvoljen Valentin Gliha, namestnik
Jožef Logar.

K III. za zapisovalne knjige se je ukrenilo, da se uvedeta
dve, in sicer ena za zapisnik sej, druga pa za skupno zapiso¬
vanje članov.

K IV. odborove seje so se določile: za mesec avgust na
nedeljo 8. avgusta, za naslednje mesece vsako prvo nedeljo v
mesecu, ob 9. uri zjutraj v prostorih sodr. Urb. Štrempfelna.

K V. za ohranitev članskih ulog se je določilo, da vsakih
50 gld. vsaki nabirajoči član vloži v hranilnico tudi med mesecem,
konec meseca parno ra vložiti, če bi imel tudi samo 5 gld. nabranega.

Simon Kavčič 1. r. Gliha Valentin 1. r.

Anton Kogej  1. r. zapisnikar.

8. avgusta 1897 se je res vršila seja, kjer so poročali po¬
samezni ustanovniki, da so vložili v hranilnico, in sicer: sodrug
Štrempfel 163 gld., Simon Kavčič 65 gld. in Anton Kogej 200 gld.
Knjižice so se pregledale in odobrile. V tej seji se je tudi skle¬
nilo: „V najbližji priložnosti se skliče shod „konsumnega
društva", na katerem se poroča o delovanju osnovalnega odbora
in čitanje pravil. K temu shodu se povabi tudi g. župan Dragotin
Lapajne.*)

V tretji seji 5. septembra 1897 so se pogovarjali člani pri¬
pravljalnega odbora o stanovanju, ki se ga naj najame. Pregledali
so tudi vložne knjižice.

Iz zapisnika četrte seje (kdaj se je vršila, ni razvidno) zvemo,
da je bil zvečer 7. avgusta 1897 v salonu pri Mihu Štravsu
ljudski shod, ki je razpravljal vprašanje „konsumnega društva",
in na shodu 17. septembra 1897 pa da so se prečitale že društ¬
vena pravila, in sicer na vrtu g. Miha Štravsa.

*) O motivih, zakaj se je ustanovilo ,.Občno konsumno društvo v Idriji",
ni nikjer nič zapisanega. Brez dvombe pa so bili isti motivi kot povsod.

32

Peta seja, dne 23. februarja 1898 se vršeča, je pa sklenila,
da se naj 27. februarja vrši ustanovni shod,  ki se je tudi vršil.

Zapisnik tega shoda se glasi:

Zapisnik:

o ustanovnem zborovanju „konsumnega društva

v Idriji 11 ,

ki se je vršilo dne 27. februarja 1898 dopoldne
v gostilni gospoda Miha Štravsa  v Idriji
s sledečim dnevnim redom:

I. Čitanje pravil.

II. Volitev nadzorništva.

III. Volitev predstojništva.

IV. Določitev zadružnega deleža in raznoterosti.

K I. točki dnevnega reda je otvoril zborovanje v imenu
pripravljalnega odbora zadružnik S. Kavčič in pustil prečitati
pravila „Občnega konsumnega društva v Idriji 11 , zadruge z ome¬
jenim poroštvom, ki so se prečitala.

Po prečitanju pravil so se ista od navzočih zadružnikov
enoglasno odobrila.

Pri II. točki so se v zmislu § 24. zadružnih pravil izvolili
naslednji zadružniki v nadzorništvo:

Pavel Žonta s 73 glasovi

Ivan Tušar „ 64 „

Ivan Kunstelj „61 „

Jožef Mlakar „ 57 „

Valentin Gliha „ 58 „

Anton Lapanje „ 57 „

Simon Moravec „ 57 „

Jakob Kristan „ 54 „

Andrej Logar „51 „

Kot namestniki so bili izvoljeni:

Anton Vidic s 46 glasovi

Jožef Jan „ 43 „

Matevž Podobnik „ 40 „

Pri III. točki so bili po predlogu nadzorništva naslednji
zadružniki izvoljeni v predstojništvo:

.kot ravnatelj Simon Kavčič s 73 glasovi
kot blagajnik Urban Štrempfel „ 59 „

kot preglednik Anton Kogej „61 „

Vsi trije člani predstojništva so se izrekli, da prevzamejo
njim določena mesta.

K IV. točki je stavil zadružnik S. Kavčič predlog, 'da je
društveni delež določiti na 40 kron in pristopnino plačati po
2 kroni, kar se je enoglasno sprejelo.

33

3

Končno so se člani predstojništva pooblastili, da jim je
izročena skrb, da vpišejo pravila v zadružni register pri trgov¬
skem sodišču, na kar se je zaključil shod ob 12. uri opoldne.

Simon Kavčič 1. r.

ravnatelj.

Urban Štrempfel 1. r.
blagajnik.

Valentin Gliha 1. r.

zapisnikar nadzorstva.
Pavel Žontah r.
predsednik nadzorstva.

Anton Kogej 1. r.

preglednik.

V seji 6. sušca 1898 je poročal blagajnik o zadružnem ka¬
pitalu. Konstatiralo se je, da je že 1742 gld. 50 kr. nabranega
denarja, ki je naložen v „Okrajni hranilnici in posojilnici“. Šte¬
vilo članov je znašalo do tega dne 157. V tej seji se je tudi skle¬
nilo, da se najame stanovanje za prodajalno „pri gospodu Franu
Žustu, kateri je prejel jatnčevine od preglednika A. Kogeja 10 gld.“
16 . maja 1898  pa je c. kr. deželna kot frgonska sodnija
o Ljubljani dooolila opis firme „Občno konsumno društoo o
Idriji, opisana 3adruga 3 omejeno 300030,“ o 3adru3ni register.

Predstojništvu se je dostavil v roke nastopni sklep:

Opr. št. Firm. 72.

Gen. 125.

Shclep.

Vpis firme „Občno konsumno društvo v Idriji,
vpisana zadruga z omejeno zavez  o, “ v zadružni
register se dovoli.

Zadruga se opira na zadružna pravila z dne 27. svečana
1898, ima svoj sedež v Idriji in namen preskrbovati svojim
■članom pristno in dobro blago, za osobno in domačo potrebo
proti gotovi plači ali na upanje na kratko dobo, — poslednje
pa le proti primernemu zavarovalu — in skupljenje kapitala
za taiste iz pridobljenega prebitka in hranilnih vlog za¬
družnikov.

Predstojništvo obstoji iz ravnatelja, blagajničarja in pre¬
glednika, katere izvoli občni zbor prvikrat za eno leto, pozneje
za tri leta.

Tačasni udje predstojništva so:

1. Simon Kavčič,  rudar v Idriji, ravnatelj;

2. Urban Štrempfel,  rudar v Idriji,'blagajnik', in

3. Anton Kogej,  rudar v Idriji, preglednik.

Predstojništvo podpisuje v imenu zadruge tako, da se

podpišejo vsi člani predstojništva pod firmo zadruge, katera
naj bode pisana ali s pečatom natisnjena.

Razglasila zadruge se objavljajo v listih „Delavec“ in
„Svoboda“ in z javnim pribitjem v prodajalnici.

34

Vabilo na občni zbor se vrši z enkratnim objavljenjem
v „Delavcu“ in „Svobodi“; dotična številka mora iziti naj¬
manj 8 dni poprej; v vabilih je prijaviti predloge in druge
stvari dnevnega reda.

Zvršitev vpisa se nalaga voditelju registra in se obenem
zakonito razglasi.

C. kr. deželna kot trgovska sodnija,  III. oddelek,
v Ljubljani, dne 16. maja 1898.

Le vičnik.

12. junija 1898 se je vršil redni občni zbor, ki je nastavil
„sodruga Franca Rinaldota kot uradnika s plačo 42 gld. na mesec,
ki bo pa vlagal 4 gld. kavcije na mesec do svote 200 gld. Plača se
mu tudi selitvene stroške v Idrijo." Ta občni zbor je določil bla¬
gajniku Urbanu Štrempfelnu in pregledniku Antonu Kogeju po
5. gld. mesečne nagrade. Kavcije pa morata vložiti vsak po
100 gld., določil je dalje, da se bodo hranilne vloge po 4% ob¬
restovale in odobril je skladiščni red.

Na občnem zboru 19. februarja 1899 so se izpremenila pra¬
vila v § 1 v toliko, da zadruga trguje tudi s čipkami.
Ustanovil se je tudi dispozicijski sklad. Za ravnatelja se je izvolil
F rane Rinaldo,  za preglednika Pavel Žonta; prejšnji preglednik
Anton Kogej pa je postal skladiščnik.

V izvenredni nadzorniški seji dne 16. marca 1899 pa sta
Žonta in Štrempfel zamenjala svoj posel tako, da je postal Žonta
blagajnik, Štrempfel pa preglednik.

Na izvenrednem občnem zboru 11. junija 1899 se je sklenilo
odpreti filialo v Spodnji Idriji.

Na izvenrednem občnem zboru 27. aprila 1902 se je skle¬
nilo otvoriti filialo na Vojske  m,  potrdilo nakup posestva
Franca Kavčiča v Spodnji Idriji za 8900 K in dovolilo predstoj-
ništvu  48.000 K kredita za slučajni nakup večjega
posestva.

29. oktobra 1902 se je sklenila kupna pogodba za Podrotejo.
Kupnina je znašala 38.000  K.  V Podroteji se je nato začel ure¬
jati valjčni mlin, ki je začel delovati v februarju 1903. Dne 9. no¬
vembra 1902 je občni zbor dovolil nakup Podroteje in napravo
valjčnega mlina na posestvu Podroteji.

„Občno konsumno društvo" je stopilo s tem na novo polje:
lastnega proizvajanja moke.

Na občnem zboru dne 11. januarja 1903 so se pravila društva
znatno izpremenila ter se ustanovil obligacijski sklad,  po ka¬
terem mora vsak član vloženega imeti 60 K kot 10 let neodpo-
vedno posojilo društvu. Dokler nima vloženih 60 K, pa se mu
pripisuje polovica dividende v obligacijski vklad.

Izvenredni občni zbor, vršeč se 26. aprila 1903, je vsprejel
za uradnika sodruga Antona Kristana, ki je vstopil 30. aprila
v službo.

35

3 *

Na izvenrednem občnem zboru dne 11. oktobra 1903 je bil
izvoljen za ravnatelja zadruge sodrug Anton Kristan, za preglednika
Fran Rinaldo, ki je v 14. dneh odstopil, na kar je bil izvoljen
za preglednika sodrug Ivan Seljak.

Leto 1903 je skončalo z izgubo (glej pregled aktive in pa-
sive). To leto je bilo najbolj kritično; z izvolitvijo novega ravna¬
telja pa je kriza ponehala, člani, ki so že izgubljali zaupanje v
lastno moč, so zopet vršili svoje dolžnosti tako kot v prejšnih.
mirnih časih.

Zakaj je bilo leto  1903 kritično?

V letu 1902 se je kupilo posestvo „Podroteja“ za 48.000 K„
ta denar se je ves vzel na posodo. Kar je imelo „Občno kon-
sumno društvo" prihranjenega denarja, to je izdalo za nakup hiše-
v Spodnji Idriji. Poleg 48.000 K pa se je v letu 1902 in 1903
izdalo za popravo poslopij in napravo valjčnega mlina 17.993'33 K,,
katera svota se je seve vzela iz skupička v prodajalnah. Razume
se, da je to zelo neugodno vplivalo na nakup blaga, ker se blago
ni moglo redno plačevati. Člani zato tudi v letu 1903 niso pre¬
jeli tistega materielnega dobička, ki so ga bili vajeni. V prvem
polletju je bilo samo 1 °/ 0  dividende, v drugem pa nič. Poleg tega
je še uvedba obligacij provzročila mnogo- hude krvi. Te okoliščine-
so pa porabili še nekateri črni elementi, da so jeli ruvati proti,
vodstvu, meneč: zdaj je čas, da se spravi „Občno konsumno društvo“■
v propad, kar bo za idrijsko socialno demokracijo smrten udarec.
Ali — zgodilo se je, kakor gori omenjeno. Kriza je pojenjala in.
„občno konsumno društvo" je jelo zopet živeti bujno življenje.

O delovanju „Občnega konsumnega društva" od 1. januarja:
1904 do 31. decembra 1906 podaja najboljšo sliko sledeče po¬
ročilo predstojništva, ki je izšlo v računskem zaključku za leto 1906..

Glasi se:

Cenjeni zadružniki!

Dne 31. decembra 1906 je končalo naše zadružno leto 1906'
in ž njim končala je tudi triletna poslovna doba podpisanega-
predstojništva. Mislimo zato, da ne bo odveč, če. se pri tej pri¬
ložnosti ozremo nekoliko na delovanje zadruge- pod našim vod¬
stvom v minulih treh letih.

Konštatirati pač moramo takoj,  da se je na sploh pokazat
jako lep, skoro od nas samih nepričakovan napredek!

Ta napredek se zrcali na prvi pogled v teh-le faktih:

Leta 1906 izkazujemo splošnega prometa . . K 551.627 - 10’
reci in beri: pol milijona enoinpetdeset tisoč šest-
stosedemindvajset kron in deset vinarjev.

Leta 1903 se je pa izkazalo splošnega pro¬
meta le.... „ 337.442’76 >

Pomnožil se je torej splošni promet v tem času za K 214..184'34-

3.0

Blagovna prodaja je iznašala v letu 1903 . . K 135.530-92
v letu 1906 .. „ 201.101-09

v treh letih se je pomnožila zadruga za.K 65.570-17

Število članov je bilo koncem 1903. leta 568, koncem leta 1906
pa jih izkazujemo 622 — prirastek 54 članov!

Prirastek ni baš velik, ali kakovost članov je vredna, da se
jo še posebno omeni.

V letu 1903 je kupil vsak član povprečno za 238 K 60 vin.,
v letu 1906 pa je povprečno vsak član kupil za 323 K 50 vin.,
torej sorazmerno se je vsak član izboljšal za 84 K 90 vin.
To dejstvo je velikanskega pomena, kajti kaže jasno, da so
člani na sploh porazumeli zadružnemu gibanju in njegovemu
pomenu! 323 K 50 vin. — sorazmerno na vsakega člana — pač
kaže, da so bili člani na sploh vestni ter napolnjeni s pravo
mislijo k društvu.

Res je, da je v tej dobi odstopilo, oziroma bilo izključenih
69 članov — reči pa moramo, da to niso bili oni člani, katerim
je bila zadruga tako znana, kot bi jim morala biti. Pristopilo pa
je 123 članov, ki so pa z malimi izjemami vseskozi res taki,
kakršnih si mora zadruga želeti.

Kakor videti, nimamo danes prav nobenega vzroka, prito¬
ževati se na večino članov, ki so naši in zadrugini prijatelji, vendar
si ne moremo kaj, da jim ne bi vtem  času zaklicali:

„Zvesti zadružniki! Ne pozabite nikjer in nikoli prepričevati
svojih tovaršev in sotrpinov o koristih ,Občnega konsumnega
društva v Idriji 1  za delavsko in kmečko ljudstvo! Raztolmačite
jim pomen in smisel našega zadružnega gibanja sploh!“

Da pa bode cenjenim zadružnikom naše poslovanje jasnejše,
hočemo se ozreti na posamezne sklade, na njihov razvoj ter na
razvoj o stanju premoženja zadruge.

Društveni sklad.

Ta sklad ima namen, dati potrebni podjetniški kapital. Vplačan
je od članov; vsak član mora vložiti 40 K-

Stanje društvenega sklada leta 1903 ....  K 20.417-15

„ „ „ „ 1904 ... . „ 20.368-62

„ 1905 . . . . „ 21.009-03

„ 1906 ....  „ 21.929-77

Če bi koncem leta 1906 imeli vsi člani vplačane polne deleže
po 40 K, znašal bi društveni sklad: 24.880 K. Društveni sklad se
ne obrestuje.

Obligacijski sklad

je bil ustanovljen radi naprave valjčnega mlina. 10 let je neod-
povedljiv. Začel se je leta 1903. Razvijal se je nastopno:

37

Leta 1903 je znašal.K 3.726-95

„ 1904 „ „ ., „ 6.070-09

„ 1905 „ „  „ 7.961-49

„ 1906 „ „  „ 11.587-73

Obligacijski sklad se obrestuje po 4%%.

Hranilne vloge
so imele nastopno stanje:

Leta 1903 so znašale.K 6.155-03

„ 1904 „ „  „ 23.851-91

„ 1905 „ „  „ 26.547-13

„ 1905 „ „  „ 27.953-97

Rezervni sklad

tvori pravo skupino imetje vseh članov. Ta sklad se je razvijal
tako - le;

Koncem leta^l903 je znašal.K 3.916-88

„ 1904 „ „  „ 4.597-70

>, d  190o „ „ .,, 5.084"34

„ „ 1906 „ ... 9.956-71

Po odobritvi računov za leto 1906 znašal bode . ,, 10.982-71

Depozitni sklad

pa bode po odobritvi računov vknjižen s svoto . . K 834-83

Posestvo Podroteja.

Vrednost posestva Podroteja z valjčnim mlinom
cenila po predstojništvu:

Koncem leta 1903 .K

„ „ 1904  „

jj n  1905 .,,

„ „ 1906  „

V letu 1904 smo izdali za Podrotejo K 5.387-13

„ „ 1905 „ „ „ „ „ 3.388--

„ „ 1906 „ „ „ „ „ 1.049-92

Skupaj K 9.825-06

Vsako leto smo odpisali od strojev, inventarja in splošne

Leta 1904 12%.K

K 0/

•n  >> u  '0 ..

RO/

>> jj u  /o..

9  °/

>> ^ /o. »

Skupaj . K

Prodali pa smo inventarja:

Leta 1904 .K 290-82

„ 1905 .„ 624-—

„ 1906 .. — •—

vred se je

65.993-33

63.037-39

62.649-52

61.504-13

vrednosti:

8-052-25

3.151-87

1.535-54

659-78

13.399-44

38

Hipotečnega dolga je bilo koncem leta 1903 na posestvu

Podroteja:

Pri bratovski skladnici.K 21.120'

„ okrajni hranilnici. „ 25.850'

Skupaj . K 46.970'—

Koncem leta 1906 je še dolga:

Pri bratovski skladnici ....  K 18.592'—
,, okrajni hranilnici ....  „ 19.800'-—

39

Kakor razvidno, zmleli smo v letu 1903 do 1906 le rudarjem
rudarskega žita 1,158.117 kg, reci en milion stooseminpetdesettisoč
stosedemnajst kil! Moke pa smo zmleli v teh letih za prodajalne

za 188.126 K  92 mn.

Mislimo, da ti dve številki najbolje označujeti delovanje
valjčnega mlina v Podroteji.

Posestvo Spodnja Idrija

je imelo konec leta 1903 vrednost.K 8.244'—

Konec leta 1906 vrednost.„ 7.158'87

Dolga ni nobenega.

Hiši  št. 446 in 597

smo kupili v maju leta 1904 skupno s tremi zadružniki za svoto
14.000 K- Leta 1906 v svečanu pa smo jih prevzeli v svojo edino
last, tako da jih imamo vknjiženih konec leta 1906

v vrednosti.K 17.706-39

Hipotečnega dolga je vknjiženega.„ 7.118'—

Promet vobče.

Leta

Leta


Leta 1903 je imelo društvo prometa ....  K 337.442'76

1904 smo imeli prometa.„ 431.699'08

1905 „ „ „  „ 438.325-12

1906 „• „ „  „ 551.627-10

Blagovni promet pa je takole stopal:

1903 se je prodalo blaga za.K 135.530-92

1904 „ „ „ „ „.. 160.578-84

1905 „ „ „ „ „.„ 186.048-63

1906 „ „ „ „ „.„ 201.191-09

Posojilniški promet s kreditnimi znamkami pa je bil tak-le:

Posodili

leta 1904 K 11.736-67
• „ 1905 „ 12.167-94

„ 1906 „ 11.939-58

Skupaj . K 35.844-19
Te številke kažejo pač jasno,
iz krempljev „kont“.

Prejeli
K 11.129-78
„ 11.874-19
„ 12.025-35

K 35.029-32

koliko smo pomagali ljudstvu

Cene v prodajalnah.

Namen „Občnega konsumnega društva": preskrbovati
članom pristno in dobro blago poceni  — smo v pravem
zmislu besede izpolnjevali. Daši je v naših krajih prav velika
konkurenca v trgovskem pogledu, vendar smo v svojih prodajalnah
vobče prodajali ceneje kot drugi trgovci.

Glavni predmet vsake špecerijske trgovine je pšenična
moka.  Rečemo lahko, ne da bi nam mogel kdo očitati neresnico,
da smo prodajali moko  najcenejše in priznano izborne kakovosti!

40

Slanina je bila pri nas 8 do 16 vin. pri enem kilogramu cenejša,
sladkor 2, oziroma 4 vin. pri enem kilogramu cenejši, mesenina
10 vin. i. t. d. i. t. d. Pravilo, ki je vodilo predstojništvo pri kal¬
kulaciji prodaje, je bilo vedno: prodajati kolikor mogoče ceno.
Akoprem smo imeli visoke režijske stroške, vendar smo vsled
ugodnih nakupov še vsako leto dajali članom lepo dividendo,
ne da bi mogel še kdo reči, da je v naših prodajalnah dražje
kupoval kot drugje.

1.1. d. Navedli bi lahko še pisarniške stroške, kurjavoj, sve¬
čavo, za voznino i. t. d. Mislimo pa, da smo jasno obrazložili vi¬
sokost režijskih in drugih stroškov, katere je pač treba vzeti pri
kalkuluciji prodaje vedno v poštev. In kljub temu smo prodajali
po nizkih cenah ter razdelili še dividende članom.

Skupaj . K 21.734-02

Splošni pregled.

Vobče smo prav zadovoljni z napredkom, zadovoljni pa
morejo biti tudi vsi člani. Seveda se najdejo vedno ljudje, ki
Iščejo pezdirja — katerim nikoli ni nič prav in ki na vsak način
hočejo najti nepravilnosti. Ne pomislijo nikoli, da se naredi le
•ono, kar se more in mora. Vsako povišanje plače uslužbencev jim
je preveč, vsak korak uslužbenca bi radi ocenili, ali jim prija ali
ne — sami pa bi radi imeli za vsako krono, katero so zakupili,
■dve kroni dividende! Vendar — resnici čast — večina članov

41

,.Občnega konsumnega društva" nikdar ni poslušala zloglasnih,
zlohotečih in zloželečih kritikantov, ampak je vse trezno preuda¬
rila ter stala ob boku vodstvu na korist in prospeh celote. Uspehi
tudi niso zaostali. Želja naša je, naj bi naše „ Občno konsumno
društvo “ — pa bodi pod katerimkoli vodstvom — tudi zanaprej
istotako in če mogoče še boljše napredovalo kot doslej! Imamo
pred seboj velike namene. Naloge, katere hočemo izvršiti, imajo
služiti v prid prebivalstvu naših krajev. Da pa jih bomo izvršili,
treba je, da se nas delavci, kmetje in obrtniki s pravim sporazumom
oklenejo ter delujejo z nami vred. — V težkih časih smo sprejeli
vodstvo „Občnega konsumnega društva". Nismo se plašili dela.
Storili smo popolnoma, kar je bila naša dolžnost. Tudi vsi usluž¬
benci so bili vsak n*a svojem mestu.  Korist in napredek
društva je bil vsem pred očmi. Člani pa so tudi vedno bolj po-
razumevali namenu društva.

Da bi bilo to tudi v bodoče, v prid in čast našemu zadruž¬
nemu gibanju!

„Občno konsumno društvo v Idriji"  je član zveze
avstrijskih konsumnih društev na Dunaju ter deležnik velenakupne
družbe avstrijskih konsumnih društev. Iz „Občnega konsumnega
društva" je vzrastla prva idrijska čipkarska zadruga v Idriji, ki tudi
v vsakem pogledu vrši svoje dolžnosti.

V Idriji,  1. prosinca 1907.

Za predstojništvo

Anton Kristan,
ravnatelj.

Pripomniti je, da je v maju 1904 „Občno konsumno društvo"
s pomočjo treh imovitejših članov kupilo v Idriji dve hiši za
14.000 K, kamor je v letu 1905 preselilo svojo centralno proda¬
jalno in pa pisarno.

Prodajalna na Vo j s kem se je pa po sklepu rednega občnega
zbora 10. februarja 1907 opustila, ker ni bila vsled prevelike od¬
daljenosti (triinpol ure hoda v gore) mogoča potrebna kontrola.

O delovanju ,,Občnega konsumnega društva" v letu 1907
pa govori zopet poročilo predstojništva, ki se je podalo v račun¬
skem zaključku za leto 1907.

Glasi se:

Spoštovani zadružniki!

615.376 K 55 vin. prometa je imelo „Občno konsumno
društvo v Idriji“ v 1. 1907. Za 63.749 K 45 vin. več nego v 1. 1906.
Blaga pa se je prodalo za 222.494 K 2 vin., torej zopet za 21.392 K
93 vin. več nego 1. 1906. Ker je z dnem 31. decembrom 1907 za¬
pisanih 641 članov (v 1. 1907 jih je pristopilo 45, izstopilo 27), je
skupil povprečno eden za 362 K 70 vin., torej za 39 K 20 vin.
več nego v 1. 1906.

42

In leto 1907 je bilo za trgovino v vsakem oziru kritično.
Zvišanju carine je sledila — naravno — grozna draginja. Vse naj¬
važnejše potrebščine so se v tem letu podražile za 20 do 25°/ 0 .
Moka je n. pr. poskočila pri enem kilogramu za 10 do 12 vin.,
jedilno olje pri enem litru za 32 do 40 vin.! Težavno je bilo zato
stališče vsakega takega konsumnega društva, katero je hotelo re¬
gulirati cene primerno gospodarskemu stanju svojih članov. V
dobah draginje je namreč najtežje dajati dobro in pristno blago
po zmernih cenah. „Občno konsumno društvo v Idriji" pa lahko
s ponosom zatrdi, da je tudi v najbolj težavnih časih postreglo
svojim članom z izbornim in kolikor mogoče cenenim blagom.

Leto 1907 pa je bilo kritično posebno za naše „Občno kon¬
sumno društvo", ker se je v tem letu moralo lotiti poprav hiš in
pa prezidanja zadnjega dela mlinskega poslopja. V skupni seji se
je sklenilo pristopiti na delo. Veščaki so izdelali proračun, po ka¬
terem bi veljalo prezidanje samo nad 12.888 K 58 vin.; v resnici
pa smo izdali za prezidanje in za nabavo potrebnega inventarja
pri valjičnem mlinu 9036 K 16 vin. Kljub temu pa se ni „Občno
konsumno društvo" prav nič hipotekarno zadolžilo, ampak celo
plačalo se je še hipotečnega dolga 3788 K.  Hipotečni dolg, ki
je znašal konec 1906 1. 45.510 K, znaša sedaj še 41.722 K.

Torej poleg grozne draginje in poleg ogromnih izdatkov iz
tekočih letnih dohodkov pa se je predstojništvu bilo ravnati po
temeljnem načelu zadružništva, o katerem se razpravljalo tudi na
občnem zboru dne 10. februarja 1907, namreč da se, ne oziraje
na dividendo, prodaja vse blago v zadružnih prodajalnah po ko¬
likor le mogoče nizki ceni. In kljub temu pokazuje še bilanca
8720 K 92 vin. čistega dobička. Predstojništvo tudi predlaga še
4% dividendo.

Predlagamo letne račune članom s samozavestjo, da smo
storili svojo dolžnost v polni meri. Pohvalno moramo omeniti tudi
vse službujoče osobje, ki se je z izredno marljivostjo potrudilo
kar največ pripomoči v splošni napredek „ Občnega konsumnega
društva".

V Idriji,  1. januarja 1908.

Anton Kristan,
ravnatelj.

Danes, ko pišem te vrstice, poseduje „ Občno konsumno
društvo“ v Idriji dve hiši v Idriji, eno hišo v Spodnji Idriji in
posestvo Podroteja. Vrednost je razvidna iz pregleda aktive. —
Rezervni sklad pa znaša 11.980 K 80 vin., dispozicijski pa 934 K
95 vin., skupaj 12.915 K 75 nin.

Uslužbenih pa je 15 oseb, in sicer: 1 ravnatelj, 1 blagajnik,
1 preglednik, 2 poslovodja v prodajalnah, 4 prodajalci, oziroma
prodajalke, 2 prodajalniška hlapca, 1 konjski hlapec, 3 mlinarji.

V društvenih hišah pa stanuje 18 družin, oziroma strank.

43

1898 — 1908 .

Deset let dela, deset let truda in deset let boja. Česa vsega
so se nasprotniki polotili, da bi uničili mlado konsumno društvo!
Trgovci, kramarji, dacarji, idrijska občina, obe idrijski politični
stranki (liberalna in klerikalna) — vse se je zvezalo v prvih letih
proti „Občnemu konsumnemu društvu“. Ali vsi napori vseh zdru¬
ženih nasprotnikov so bili zaman!  Pravo porazumevanje za¬
družne misli v idrijskem delavstvu je vedno odbilo vse navale.

Iz malih početkov, iz male prodajalnice tam v nekdaj Sen-
čarjevi (sedaj Poljanškovi) hiši je vzrasla sedaj veletrgovina in
velepodjetje, z nadpolmilijonskim prometom. In to v dobi de¬
setih letih.

Kaj se da še napraviti, to se vidi iz že narejenega.

Delavci idrijski! Zgodovina bodi vedno naša
učiteljica! Zato se tudi iz zgodovine „Občnega kon-
sumnega društva v Idriji" učimo, da je edino v zdru¬
žitvi delavskega ljudstva in v složnem delu mogoč
lep napredek — v prepirih in neslogi pa samo na¬
zadovanje.

Na delo sedaj, da bo dvajsetletnica „Občnega konsumnega
društva v Idriji" pokazala še vse lepše, še vse sijajnejše na¬
predke kot desetletnica.

44

Občno honsumno društno n Idriji/' opisana 3adruga 3 omejeno 300030.

45

Občno konsumno drušfoo o Idriji," opisana 3adruga 3 omejeno 300030.

a>

-a

c

<u

IH

>

•a

>

o

j*

(/)

rt5

O

cS

J*

>0

Id

o

T3

rt

bJO

<v

>u

*a

4»

Hio

a»

E

o

-rt

■+-

rt

-O

O

■a

N

r-

o

05

00

05

00

•a

o

>

’35

rt

o.

*o

jaj

bio

<L>

u

C-

46

Čifajte in PQ3Širjajfe;

H. Kirchsteiger:

Pod spovednim pečatom.

I. knjiga K 2*60

II. „ „ 2-—

A. Kristan: »Socializem." Cena 20 vin.

„ »Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo."

Cena to vin.

„ »Zakaj smo socialisti?" Cena 14 vin.

K. Marx in F. Engels: »Komunistični manifest." Cena 40 v.

K. Kautaky : »Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Cena 30.

„ »Plroletarijat." Cena 30 vin.

„ »Kapitalistični razred." Cena 30 vin.

A. Kristan: »O konsumnih društvih." Cena ao vin.

L. Wahrmund: »Katoliško svetovno naziranje in svobodna

znanost" Cena 70 vin.

Vse tu naoedeno se dobi d  oseh knjigofrjnicah in o upraoi
»Rdečega Prapor ja" o Ljubljani.

.fiDEČI PRAPOR"

Osrednje glasilo jugoslooanske socialno-demokratične stranke.
I 3 haja doakrat na teden. Cena 30  celo leto 10 K 40 oirt.

»NAPREJ!"

I 3 haja doakrat na mesec. Cena 30  celo leto 2 K 40 oin.

j- v-

-

'

■


■- j - * t .1 - ih '



■


• 'jfym

* 4  - * rti 11; -s  f ,• ti 11 f* }>? * t
Ij-vJf j SY *f  - -! j
u -'- *# ■ a k

. h  :  ' . i il i -

’ ¥ t \u  t ;> ’ 01 H tir


■  ■ -lfW*TO f.fl
tliliilfl