Vitalna plačana v gotovini	n_	1a	v
^Abb. postale I gruppo
Cena 35 lir	TRST,	nedelja	4.	decembra	1960	Leto	XVI	-	St.	290	(4753)
Poročilo poudarja, da se namerava na ta način cnaglo doseči pravična in zadovoljiva rešitev nekaterih vprašanj, ki so še vedno odprta in ki se tičejo obeh etničnih skupin* - Podpis kulturnega sporazuma, konzularne konvencije in konvencije o pravni pomoči - Segni je sprejel vabilo naj uradno obišče Jugoslavijo
(Od našeia posebnega dopisnika)
RIM, 3. — Uradni obisk jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve se je zaključil nocoj s skupnim italijansko-jugoslovanskim poročilom, v katerem je najprej rečeno, da je bil Koča Popovič sprejet na Kvirinalu pri predsedniku republike Gronchiju in pri predsedniku vlade Fanfaniju, nato pa so našteti vsi državniki, ki so pri dvodnevnih razgovorih sodelovali. Skupno poročilo nato nadaljuje:
»Razgovori, ki so potekali v tisti Iskrenosti in razumevanju, ki sta že precej
časa označevali odnose dobrega sosedstva med obema državama, so zajeli obširen skupni pogled na splošni položaj ter podrobno proučitev sedanjega stanja dvostranskih odnosov. Izmenjana so bila vzajemna stališča o glavnih mednarodnih vprašanjih, ki se postavljajo danes pred države in obe strani sta bili sporazumni, da je treba njihovo rešitev iskati s pomočjo pogajanj neodvisno od obstoječih razlik med poli-
tičnimi in socialnimi sistemi. Obe strani sta priznali nujnost splošne in nadzorovane razorožitve in izrazili svojo odločnost, podpreti v to svrho sleherno koristno pobudo.
Obe strani sta poudarili, da nudita Organizacija združenih narodov in njena listina najprikladnejSi okvir in podlago za rešitev mednarodnih problemov, med katerimi je v prvi vrsti o-hranitev in utrditev svetovnega miru.
Oba zunanja ministra sta
se strinjala,. da predstavlja obstoj neuravnovešenosti med nezadostno razvitimi državami in tistimi, ki so že dosegle bolj razvito fazo gospodarskega in socialnega napredka, stalno žarišče težav in napetosti, katero bi bilo potrebno čimprej odstraniti.
Glede dvostranskih odnosov je bil z zadovoljstvom ugotovljen precejšnji napredek, ki je bil dosežen v vzajemnih odnosih in ugodne možnosti za tesnejše sodelovanje ter za nadaljnjo poglobitev odnosov dobrega sosedstva.
Obe strani sta poudarili odličen potek italijansko-ju-goslovanskih trgovinskih izmenjav ter ugotovili, da jih je mogoče v prihodnosti še nadalje razviti. Jugoslovanska stran je obvestila italijansko, da namerava čim-piej izvršiti valutno refor-
mo. Italijanska stran je potrdila svoje sodelovanje pri izvedbi te reforme v okviru in na način, o katerem se je treba še dogovoriti tudi v sporazumu z drugimi zainteresiranimi državami.
Proučili so tudi potek izmenjav na kulturnem, znanstvenem in tehničnem področju ter z zadovoljstvom ugotovili, da je dosegel postopen in ugoden razvoj, tako da omogoča še bolj popolno medsebojno spoznavanje. in večje zbližanje med obema narodoma.
Nato se je razpravljalo o nekaterih ie vedno visečih vprašanjih med o-bema državama in sklenilo se je, da se naglo rešijo. Glede manjšin sta se obe strani strinjali z mnenjem, da morajo manjši-
ne predstavljati činitelj zblizanja in izhajajoč s tega stališča, sta se dogovorili storiti nadaljnje u-krepe v skladu z obstoječimi obveznostmi in ustavnimi določbami z namenom, da se naglo doseže pravična in zadovoljiva rešitev nekaterih vprašanj, ki so še vedno odprta in ki se tičejo obeh etničnih skupin.
Obe strani sta se strinjali glede primernosti, da se v skupnem interesu dovrši določitev meje med obema državama ter se sporazumeli, da bosta v ta namen obno-vf,i pogajanja, da bi dosegla pospešeno rešitev.
Med obiskom so podpisali kulturni sporazum, konzularno konvencijo in konvencijo o pravni pomoči.
Na splošno sta obe strani pcr.ovno potrdili izrecno voljo v interesu obeh držav, da bosta storili, kar je mogoči za razvoj odnosov dobrega sosedstva, ki toliko prispevajo k miru v tem delu sveta in k napredku mednarodnega življenja. V tem smislu obisk državnega tajnika za zunanje zadeve, gespoda Koče Popoviča, predstavlja pomemben korak v razvoju italijansko-jugo-slovanskih odnosov.
Ob zaključku obiska je jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve povabil italijanskega zunanjega ministra, naj v kratkem pride na uradni obisk v Jugoslavijo. Italijanski zunanji minister je to vabilo rad sprejel in si pridržal, da bodo sporazumno določili datum obiska«.
(Nadaljevanje na S. strani)
ja priznanje diplom
fr* in petdeset italijanskih državljanov, pripadni-*°v slovenske narodne manjšine v Italiji, zahteva Priznanje jugoslovanskih diplom tako kot je itali-ftnska vlada priznala avstrijske diplome italijan-(kint državljanom nemške narodnosti že leta 1956
Koča Popovič, jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve, ki je v četrtek prispel v Rim na prvi obisk, je včeraj ©poldne obiskal v spremstvu italijanskega zunanjega ministra Segnija predsednika republike Gronchija	/Toivtntnt
(Tele joto)
ciiiiiiiiiiiaiiiatiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiviiiiiiaiiiiifiil,iiiii1||i|iii|||,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiaiiiiiiiiiiiiuuiiiiaiiMiii«iiiiiiiiittiiviiiiiiiiiiii«itii«aa«iiiatiiitirniiiiiiiiiitiiiiiiaiiiiiaiiiaiiiiiiiiiiiiuiiiiaiiiiiiiiaMiUBiiiiiai»iii«iiiiiaiiiiiiiiiiatiiiiifi(iaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiitiiiit(iiiiniif iiiiiaitaaiauf
Skupno poročilo o obisku Koče Popoviča v Rimu
Glede manjšin bodo podvzeti nadaljnji ukrepi v skladu z obveznostmi in ustavnimi določbami
Spoštovani predsednik ministrskega sveta!
h
jj* Peresu italijanskih -klanov, pripadnikov *®ske narodne manjšine , 80 sv<>je srednješol-je v visokošolske študirali v Federativni hji • rePubliki Jugosla-
i%'	^	v	interesu	i-i’
;6j ’ ki še vedno obiskuje strokovne tehnične 5, j0® ali pa so vpisani
2ub]'viVerzah omenJene re-iein si Vam dovolju-■ obrazložiti sledeče:
ijjj plom. ki so jih prido-* „ 81 ki jih pridobivajo ^hJenih šolah in uni-it^ijskiske oblasti ^'priznavajo, zaradi če-, j) T^teresirani — čeprav ;!Qhi0seSii izobrazbo in di-C visoke šole — ne 1° na žalost vršiti na italijanske repu-aktivnosti ali za katerega jih usposablja, niti u-
^rugih pravic na diplome.
Smo’ tudi’ da i!rju z ustavnimi nače-!ln j e jezikovnih manj-:ti r? v skladu z duhom 'toih ■ dol°oil londonske bi ®nice o soglasju, da |il °gli kot pripadniki 'e . 5ke narodne manjši-tVj. drugi italijanski dr-'°stl siovenske narodni.. ’ ki so v istem polo-.(il ’ doseči po italijanskih Priznanje diplom »ov^ih študijskih nasloni' , Seženih v Jugosla-(jpu tako da bi bile te enakovredne po-uaslovom in diplo-.ja ’ ki jih izstavljajo ita ‘ b0v . univerze in šole.
°dte nam, da opozo-biJi ašo vplivno pažnjo 'ij.ua dejstvo, da je bilo kar
mi zahtevamo,
državljanom z avstrijskimi akademskimi diplomami, ki so naštete v členu 1 ministrskega odloka od 20. januarja 1956, objavljenega v Uradnem listu italijanske republike štev. 34 od 10. februarja 1956.
Podpisani so mnenja, da je njihova pravica kot pripadnikov slovenske narodne manjšine, da se jim o-mogoči že začeti univerzi-tetski študij, ali pa da se jim prizna v Jugoslaviji pridobljena diploma.
Isto velja za tiste, ki so obiskovali strokovne tehnične zavode v Federa-tivpi ljudski republiki Jugoslaviji, katerih pripadniki slovenske narodne manjšine na ozemlju italijanske republike ne morejo obi-iskovati, ker taki zavodi s slovenskim učnim jezikom tu ne obstajajo.
Rešitev obrazloženega vprašanja je za italijanske državljane, pripadnike slovenske narodne manjšine, tako važna, da se odraža neposredno v oblikah življenja in v normalnem ter nemotenem razvoju slovenske narodne manjšine, kakor tudi v številnih oblikah, ki so odraz življenja sleherne narodne manjšine.
Poleg tega je treba poudariti, da mora in bo morala šola s slovenskim jezikom črpati svoje šolnike prav med tistimi, ki danes obiskujejo in so svojčas obiskovali ali bodo obiskovali v prihodnosti razne fakultete univerz v FLRJ. Kako je moč zajamčiti šoli s slovenskim učnim jezikom kontinuiteto in značaj, ki ga tej šoli prizna-
vata ustava naše republike kakor tudi posebni statut, priložen londonski spome-nimi o soglasju?
Toda ne glede na to je pravično in človeško, da italijanski državljani, pripadniki slovenske narodne manjšine, ki so končali srednje šole s slovenskim učnim jezikom, nadaljujejo svoj visokošolski študij v njih materinskem jeziku in da se jim priznajo dosežene diplome. To pa je moč uresničiti samo, če italijanske oblasti priznajo diplome, dosežene v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Ce to vprašanje ne bi bilo rešeno, bi bila preprečena sleherna možnost ne-diskriminiranega obstoja in razvoja slovenske narodne manjšine, ki živi v italijanski državi, kar prav gotovo ne bi bilo za italijansko republiko nobena zasluga.
Podpisani se obračajo na spoštovanega predsednika ministrskega sveta s toplo prošnjo, da bi se zavzel za popolno zakonito prizna nje diplom, doseženih na univerzah in strokovnih tehničnih zavodih FLRJ italijanskim državljanom pripadnikom slovenske na rodne manjšine. Tako bi bila priznana zakonita pra vica Slovencem, da lahko v celoti izvršijo svoje šolanje v svojem materinskem jeziku.
V pričakovanju in zaupa nju, da bo ta prošnja dobrohotno sprejeta in da jo bodo vladni organi podprli, Vam ob tej priliki izražamo svoje odlično spoštovanje.
Trst, 28. novembra 1960.
nano že italijanskim
1	“■* PodP,sov *e diplomiranih profesorjev, inženirjev, arhitektov
j 1 3(J podpisov visokošolccv.
Aktualni
portreti
CAFTAN GIOGLOU romunski pisatelj v begunstvu, kj Je skrival svojo nacifašistično preteklost pod psevdonimom Vintilia Horia, se Je zaradi razburjenja svetovne kulturne javnosti moral odreči nagradi «Gon-court 1960«, katero so mu podelili v Parizu za njegov roman iiBog se je rodil v izgnanstvu«, Horia je bil predvsem zagrizen antisemit m o-boževalec Hitlerja.
General NEGU1B ki je leta 1952 odstavil egiptovskega kralja F a. ruka in bil nato do konca leta 1954 predsednik egiptovske republike, nato pa pod obtožbo atentata na varnost države obsojen pred vojaškim sodiščem in zaprt, je bil v preteklih dneh izpuščen iz zapora. Sedanji predsednik Naser je bil njegov sodelavec pri pripravljanju prevrata.
CHESTER BOWLES bivši ameriški poslanik v Indiji in Kennedyjev svetovalec za zunanjo politiko, bo verjetno 1-menovan za novega državnega tajnika v vladi, ki bo prevzela posle v Beli hiši 20. januarja. To možnost naj bi potr-Jevalo tudi dejstvo, da Bovvles ni kandidiral za Kongres na volitvah g. novembra.
GIANCARLO PAJETTA član tajništva Centralnega komiteja KPI je že dva tedna na zdravljenju in oddihu v Sovjetski zvezi v nekem sana-toriju v neposredni bližini Moskve. Kot znano je moral pred časom pre. nehati z vsakršno aktivnostjo med volilno kampanjo zaradi srčnega napada. Nekaj časa se je zdravil v neki kliniki blizu Milana.
RICHARD WRIGHT slavnj ameriški črnski pisatelj, je prejšnji torek nenadoma umrl zaradi srčne kapi. Veljal Je za enega največjih črnskih pisateljev vseh časov. Pozornost je vzbudil z romanom »Črnski otrok«, ki je njegova avtobiografija otroka v pogojih rasne diskriminacije. Nekaj časa je bil aktiven komunist.
Sedem dni v svetu
Italija
V ospredju politične debate je bilo v preteklem tednu zlasti zasedanje CK PSI, na katerem so razpravljali o stališču stranke do tako nazva-n ih «težavnih odborov». V Milanu, Rimu, Genovi, Benetkah in tako dalje namreč m mogoče sestaviti občinskih odborov, brez odločilne podpore socialistov ali fašistov, in je torej KD prisiljena izbirati. Nennijeva avtonomistična skupina je na zasedanju imela ponovno absolutno večino in odobrena resolucija predvideva, da bodo socialisti sodelovali z demokristjani pri sestavljanju občinskih in pokrajinskih odborov, odnosno da bodo od zunaj podprli te odbore. Vendar pa resolucija točno določa, da je treba celotno vprašanje obravnavati politično globalno, kar pomeni po Nennijevi razlagi, da mora priti do sestave odborov v tako številnih občinah in pokrajinah in zlasti o vseh odločilnih mestih (Nenni je izrecno navedel Milan in Rim), da bo to imelo določen političen pomen v vsedržavnem okviru. Podobno je tudi stališče do vlade, saj je Nenni dejal, da se je politično premirje končalo.
da se vzame monopolom oblast.
Zelo živahno je bilo tudi delovanje vlade, ki se je znašla v očitnih težavah predvsem zaradi izredno ojačenega sindikalnega gibanja kot tudi zaradi vedno o-strejših protestov proti izpadom filmske in druge cenzure. Tako postavljajo vedno ostrejše zahteve šolniki in se predvideva, da bo v kratkem prišlo do ostre vsedržavne stavke. V Milanu pa je policija v četrtek grobo napadla stavkajoče elektro-mehanične delavce, ki so se zbrali po 15-dnevni ostri borbi na sindikalnem zborovanju pred Castello Sforzesco. Divja vožnja policijskih avtomobilov je trajala dolgo času in se je šele okoli 8. ure zvečer položaj pomiril, ko so posegli vmes sindikalni voditelji.
Na zasedanju CK PSI se je vnela zelo ostra diskusija, in so predstavniki levice ter skupine Bassa zelo odločno nastopili proti Nennijevemu stališču. Basso je tako na primer mnenja, da so socialisti zgubili glasove zaradi neodločne politike vodstva in da če bodo šli po tej poti naprej, se bo lopično končalo s ponovno združitvijo s Sa-ragatom, toda ne na osnovi
• politike PSI, temveč politike Saragata_ Levica pa je zahtevala, da se sestavijo samo tisti odbori, kjer imata PSI in KPI večino, medtem ko mora stranka stopiti takoj v opozicijo proti vladi.
V četrtek se je pričelo tudi zasedanje CK KPI, na katerem je podal obsežno poročilo poslanec Ingrao, ki je izjavil, da pomeni rezultat volitev 6. novembra nov korak k premiku na levo italijanskih volivcev. Dejal je, da se je sedanja vlada s svojim delovanjem že točno ocenila kot vlada desnice in da s sedanjo politiko KD za komuniste ni mogoč nikak sporazum. Večji del svojega govora je posvetil tudi polemiki s socialisti, za katere je dejal, da popuščajo in da ne bodo na osnovi razbitja odnosov s komunistično stranko dosegli nič drugega kot spokorniški vstop v kak o-samljen upravni odbor. Preobrata na levo ni mogoče doseči brez sprememb v notranji in zunanji politiki in torej brez poraza desnice znotraj in zunaj KD. Zato pa ne zadostuje samo premik glasov, temveč je treba okrepiti borbo širokih množic,
Zaradi tega ojačenega sindikalnega boja je bila po vsej verjetnosti prisiljena, da je sprejela na svoji petkovi seji vsaj večino zahtev državnih uslužbencev, tako da se je znebila resne nevarnosti, ki bi jo predstavljala splošna že napovedana stavka državnih uslužbencev. Vlada je na tem sestanku tudi sprejela nekakšen kompromisni predlog o filmski cenzuri in sicer spreminjevalni predlog zakonskega osnutka, po katerem naj bi rimsko državno pravdništvo sodelovalo pri cenzurni komisiji in za vso državo odločilo, če se film lahko predvaja, ali ne. Uvedli bi nagli postopek pred rimskim sodiščem za pritožbe producentov. Gre za poenotenje ravnanja in za odstranitev sedanje zmešnjave, ko državni pravdniki v raznih mestih drugače odločajo in
prihaja do zaplemb, zatemnitev in drugih policijskih posegov. Seveda se pa s tem bistveno vprašanje ne spreminja in so vladni predstavniki pred parlamentom zagovarjali ostre cenzurne posege.
Vlada je obširno razpravljal a tudi o zunanje političnem položaju ter potrdila svojo satlantsko orientacijo» ter politiko evropskega združevanja. Ta njena politika pa je očitno v nasprotju z interesi izvenevropskih držav, s katerimi bi Italija rada imela prisrčne odnose. Ta nasprotja ni bilo mogoče zakriti z izredno svečanim sprejemom predsednika republike in vlade Urugvaja Nardone-ja. To je Segni priznal na ministrskem svetu, ko je dejal, da je Urugvaj, kot vse ostale države Latinske Amerike, zaskrbljen zaradi vedno tesnejše evropske kooperacije, ki škoduje gospodarskim povezovanjem med Južno Ameriko in Evropo
Segni je tudi poročal o obisku državnega tajnika za zunanje zadeve Popoviča v Rimu in dejal, da ta obisk pomeni prispevek k nadaljnjemu gospodarskemu sodelovanju med Italijo in Jugo-
slavijo. Sicer pa o tem obisku in o zaključkih obširno poročamo na drugem mestu.
V Rimu so v torek fašistični študentje ponovno napadli sedež univerzitetnega združenja UNURI, pri čemer so jim pomagali znani fašistični pretepači, ki z univerzo nimajo nobenega opravka. Ko so demokratični študentje telefonirali na policijo, se tej m nikomur mudilo, nakar pa je izredno naglo prišla, brž ko so s sedežev demokratičnih organizacij prihiteli svojim ogroženim tovarišem na pomoč drugi viso-košolci in so bili fašistični razgrajači očitno v težavah.
Naslednjega dne so se zbrali predstavniki mladinskih gibanj: KPI, PSI, PSDI, PRI, KD, PR in univerzitetnih organizacij ulntesa universita-ria» ter sUnione gogliardica italianas, ki so izrazili svojo solidarnost z rimskimi u-niverzitetnimi študenti. Obvezali so se, da bodo v okviru svojih organizacij, podprli razne pobude, da se preprečijo fašistične provokacije in očuva svobodni razvoj univerzitetnega življenja.
V četrtek je prispel iz Carigrada v Rim nadškof iz Chanterburgja dr, Geoffrep Fisher, primas anglikanske cerkve. V petek ga je sprejel na vljudnostnem obisku papež Janez XXIII. Obisk anglikanskega primasa je v zvezi z napori, da pride do tesnejše povezave med obema cerkvama in do sodelovanja, »da se zavre razširjenje pro-tikristjanskega materializma».
Pod vplivom vedno močnejših naprednih in zlasti socio-lističnih sil prihaja torej do
združevanja vrhov obeh cerkev, zato da bi se bolje borili proti napredku.
Tretja sovjetska vesoljska ladja
V Sovjetski zvezi so v četrtek izstrelili tretjo sovjetsko vesoljsko ladjo, ki je tehtala 4563 kg jn na kateri sta bila psički *Pčelka» (Čebelica) in «Mušička» (Muhica) poleg drugih živali insektov in rastlin. Poizkus ni povsem uspel, ker so v petek okoli 11. ure iz Zemlje poslali na ladjo signal, ki naj bi sprožil mehanizme, tako da bi se ladja vrnila na Zemljo. Vendar pa je nekaj odpovedalo, ter ladja ni ubogala in se je verjetno kako uro kasneje zaradi trenja z gostimi sloji atmosfere vnela m pretvorila v prah.
Kljub temu pa so sovjetski znanstveniki podčrtali, da gre za pomemben uspeh, saj so podatki, ki jih je vesoljska ladja sporočila med svojim kroženjem okoli Zemlje, dokazali, da je možen človeški polet v vesolje. V tej zvezi je moskovski radio sporoči I, da gre za enega izmed zadnjih poizkusov preden bodo izstrelili človeka.
Ladjo so izstrelili zelo blizu Zemlje, saj sta prejšnji vesoljski ladji krožili v višini 300 km, medtem ko so
(Nadaljevanje na 8. strani)
■ ■■
Odmevi Popovičevega obiska v Avstriji v slov. in hrvaškem manjšinskem tisk;
V zvezi z nedavnim obiskom jugoslovanskega zunanjega ministra Koče Popoviča v Avstriji in v zvezi z njegovimi razgovori z najvišjimi avstrijskimi predstavniki kakor tudi s predstavniki slovenske in hrvaške manjšine, je slovenski in hrvaški manjšinski tisk objavil komentarje, iz katerih povzemamo glavne misli:
strani krajše poročilo o obisku pod naslovom »Avstrli**5-jugoslovanski razgovori«, v katerem pravi med d«p* »Obeh sprejemov so se udeležili tudi predstavni
koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. svet je zastopal predsednik dr. Valentin Inzko.
Kot izhaja iz skupnega uradnega zaključnega čila, je bila dokončno urejena cela vrsta gospoaor . vprašanj. Avstrija je tudi obljubila, da bo J*0°‘*
dala posojilo za izvedbo denarne reforme. Odprto je 01
#■>
manjšinsko vprašanje (in tu citira uradno poročilo OP- ,
avstnl'
Med številnimi kontakti ministra Popoviča z
Ves avstrijski in jugoslovanski, pa tudi svetovni tisk je pozitivno komentiral to prijateljstvo sosednih držav, le koroškemu koalicijskemu tisku je bilo pridržano, da je smatral za potrebno, takoj po odhodu jugoslovanskega gosta ponovno motiti to prijateljsko vzdušje, ki mu očitno ne gre v račun.
Tako sta koroški Volkszeitung in Die Neue Zeit prinesli vest, da je minister Popovič pri svojih razgovorih več ali manj pristal na tajno ugotavljanje manjšine.
Ni naš namen in še manj naša naloga, da bi to očitno provokatončno vest demantirali, Pač pa nam je znano, da je minister Popovič sprejel delegaciji koroških Slovencev m gradiščanskih Hrvatov in se z njima celo uro razgovarjal in se podrobno zanimal za stanje in problematiko obeh manjšin. Zlasti je bilo govora tudi o tako imenovanem ugotavljanju manjšine in se je minister absolutno priključil argumentaciji zastopnikov obeh manjšin, zakaj tako ugotavljanje ne pride v poštev.
Minister Popovič je potem po končanih razgovorih zastopnikom obeh manjšin na večernem sprejemu tudi povedal, da je pri razgovorih z avstrijsko delegacijo nedvoumno tolmačil, da se je sestal z zastopniki manjšin, ki so ga seznanili s stanjem in problematiko vprašanja, zlasti tudi glede načrtovanega ugotavljanja manjšine, in da je stališče obeh manjšin tudi stališče Jugoslavije.
skimi osebnostmi na Dunaju velja omeniti tudi s predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih tov, s katerimi se je zadržal v daljšem razgovoru.» List povzema nato še razne komentarje avstrij*
tiska.
HRVATSKE NOVINE
eNas Hrvate na Gradiščanskem samo po sebi
TOZUailF
vo zanimajo predvsem tisti deli razgovorov med mi
im«
Popovičem in Kreiskim, ki se tičejo nas kot me--- j( Skupno poročilo pravi o tem: «Obe strani soglosa* < ^ bo pripravljenost, ki je izražena s strani Avstrije, **-
polni določbe člena 7 državne pogodbe glede ’T!S. Ltii kakgr tudi vzpostavitev stikov med avstrijskimi
KaKor mai vzposiavnev siikov me a avsiTi]!>Knin v ^ in predstavniki manjšin omogočila doseči vsestrantle
bodo man)*1..
dovoljivo rešitev tega vprašanja in da ooao "Ti.ffi tako postale element za pospeševanje odnošajev sosedstva».	.
Po naše preprosto rečeno ne pomeni to nič
kot da je Avstrija pripravljena izpolniti one
e b.».
Jlaš	ted
kulturno politično glasilo-
Glasilo Narodnega sveta koroških Slovencev ne objavlja nobenega lastnega komentarja, pač pa prinaša na prvi
izvirajo iz čl. 7 državne pogodbe, to pa v stiku z	|[
niki manjšin. Na ta način lahko manjšine prisp«” dobrim odnosom med Jugoslavijo in Avstrijo.	^
V tej zvezi je za nas zanimivo, kako se n*„rti!t-avstrijski listi trudijo, da oddelijo rešitev našega	^t.
nja od onega koroških Slovencev, gotovo v namen	.^
pričanju, da je nesložne brate lažje prevarati kot	(rjji
Tako so tudi doslej ti listi ko je šlo za manjšine v	^fl.
pisali samo o Slovenski Koroški ne pa tudi o * diščanskih Hrvatih.it
a««**0
iiiiniiiiiiiiHNiiiiiiiiimiiiiniiuiiiimiiuiiiiiiiiniitmiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiMinmnHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivmniutiiiuiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiinmNvnnniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiMiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiHtKiiiiiKi1*111
«Autostrada del sole»: odsek Bologna - Florenca
Krasna,	toda	zelo
ena milijarda	za
Ker gre za gorsko cesto, je bilo zgrajenih 35 viaduktov, 47 predorov in 14 mostov Za varnost vožnje je vse poskrbljeno - Za 85 kilometrov je dovolj pičla ura vožnje
Včeraj dopoldne so s posebno svečanostjo izročili prometu novi del avtomobilske ceste čez Apeninski polotok. ki nosi ime «La strada del sole». Gre za odsek med Bologno in Florenco. Kot je znano, je odsek med Milanom in Bologno že dlje časa v rabi, kot že dlje časa služi svojemu namenu odsek med Capuo in Neapljem. Preostane, kot vidimo, še odsek od Florence do Rima m od Rima do Capue in ena najlepših avtomobilskih cest v Evropi bo dokončana. Približni načrt av-
1=
Nedvlju, 4. decembra 1900
Radio Trst A
9.00: Kmetijska oddaja; 9 30: Slovenski motivi; 11.30: Oddaja za najmlajše; 12.30: Glasba »o željan; 13.00:	Kdo,	kdaj,
zakaj... Kronika tedna v Trstu; 13.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 14.30: Sedem dni v svetu; 14.45: Vokalna kvinteta Lisinski in Niko §tritof; 45.00; Mandolinski ansambel Venier; 15.20:	Pojejo »Platters« in
(cMcCuire Sisters«; 15.40: Jam-seasion, razmotnvanje o jazzu; 16.00:	Popoldanski koncert;
17.0o: »Sanovsk* partija«, srednjeveška romanca; 17.50; Plev na Čajanka; 18.30:	Glasbene
slike — ippohtov-Ivanov: Skice i« Kavkaza, op. 10; Sibe-lius:	Finskemu, simfonična
pesnitev, op. 26 štev. 7; 19.15: Motiv« iz filmov ln revij; 20 00: Spor,; 20.30: Orkestra Le* Bax-ler in Helmut Zacharlas; 21.00: Iz zaKladnice slovenskih narodnih pesmi; 21.30:	Schu-
mann: Kvintet s klavirjem op. 44 v Bs-dimi; 32.00: Nedelja v športu; 22.10: Večerni ples; 23.00; Melodij« iz davnih časov.
Trst
7.15:	Kmetijsko	življenje v
dežtli; 9.30: Danes na športnih igriščih; 14.30:	El	Campanon.
Koper
7 15: Glasba za dobro Jutro; 8.00:	Domače novice; 8.05;
Kmetijska oddaja; 8.30:	Za
dobro jutro vam bodo igrali; 9,00: Reportaža »Izgubljene čire«; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45: Pojo »Four Aces«; 10 00: Prenos RL; 10.30; Baletne skladbe; 11.00: Popotovanja; 11.15: Koncert belkanta v Bruslju;
12 00:	Pogovor s poslušalci; 12.10: Glasba po željah; 12.35: Tedenski politični pregled;
13 30: Sosedni kraji ln ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Zenski vokalni kvintet; 15.30: Veliki revijski orkestri; 16.00: Prenos RL; 19.00:	Nedelja v
športu; 19.10:	Glasbena med-
igra; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00:	Prenos
RL.
oddaja; 11.15: Les Baxter ln
njegov orkester; 11.30: Oddaja za družino; 11.55: Pogovor s poslušalci; 13.30: Antidisco-bolo; 14.30:	Izvajanja Maria
Dej Monaca; 15.15: Nogomet od minute do minute; 16.45: Orkestralna glasba; 17 15: Simfonični koncert; 18.40:	Fran-
coske literarne nagrade 1960; 19.30: Športna nedelja; 20.00: Cha-cha-oha in calypso; 21.00: Humorist Michele Galdieri; 22.05: Teden aktualnosti; 22.35: Pianistka Margaret Barton; 23.20: Nogometni pregled; 23.30: Neapeljska Jesen.
II. program
9.00-, Jutranje vesti; 10.00: Glasba za praznični dan; 11.00: Nedeljski orkestri; 13.40: Revija »Divertentissimo«; 14.10: Avtorji pojo lastne pesmi; 15.00: •Discobolo«:	15.30:	Pojo Arl-
gliano, Caroli, Celentano; 17.00: Glasba in šport; 18.30: Pleši-te z nami; 19.20:	Glasbeni
vrtiljak; 20.30: Italijanska pesem širom Evrope; 21.45:, Večerna glasba; 22.30:	Športna
nedelja.
III. program
16.15: Mendelssobnove skladbe; 16 50; Radijska igra Angela Eeolca »Bilora«; 17.35: Bartokove ln Clementijeve skladbe; 18.30: Pregled ruske kulture; 19 00: Dve Couperlno-vi skladbi; 19.15: V biblioteki; 20.00:	Vsakovečerni kon-
cert; 21.30: Mozartova opera: Don Juan.
Slovenija
7.35:	Majhen koncert	godb
na pihala; 8.00: Mladinska radijska	igra; 8 37:	Iz	albuma
otroških skladb;	8 52:	Z zabavi o	glasbo v	novi	teden;
tičita uvertura; 10.45: Spoznavajmo svet in domovino!; 11.45: V tričetrtinskem taktu; 12.00: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.; 18.45: Koncert pri vas doma; 14.15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 16..0: Humoreska tega tedna; 16.20: Melodije za nedeljsko popoldne; l7.li’: Peli so Jih mati moja...; 17.30:	Radijska igra; 18.26:
Tommaso Albinoni: Sonata za godala v g-molu; 18.36: Igra Kmečka godba; 19.30: Športna poročila; 20.05: Izberite melodijo tedna!; 20 50:	Hammond
orgle v ritmu; 21.00: Sprehodi po glasbeni galeriji:	22.15:
Ples ob radijskem sprejamnlku.
Ital. televizija
10.15: Oddaja za kmete; 18.00: Neposreden prenos športne prireditve; 17.30: TV Za mladino; 18.30: TV dnevnik; 18 50: Prenos športne prireditve; 19.40: TV Igra «2ena policaj«; 20.10: Teden aktualnosti; 20.30: TV dnevnik; 21.05: Iz turih-skega v Teatro nuovoa: «Stari prijatelji«; 22115:	Popotovanj«
po Japonski; 22 45:	Športna
nedoUJa ob koncu TV dnevpik.
Ponedeljek, 5. decembra
13.00: TV dnevnik, za vse tri razrede; 17.00: TV za mladino: Popotovanje po Holandskem, Kanadi, Italiji Itd. 18.00: Tvoja bodočnost; 18.30: TV dnevnik; 18.45:	Italijanski »prehodi; 19.05:	Glasbeni program;
19.35: Oddaja za delavce; 20.05: TV-šport; 20.30:	TV dnevnik;
21 05: Film «Velik| dež«; 22 35: Aktualne teme; 22.55:	TV
dnevnik.
Jug. televizija
Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24818
Specializirani tehniki tvrdke
Radio TREViSAN
Vam zagotavljajo takojšnjo 'ntervenctjo
Zagieb 9.30: Kmetijska oddaja; 10.00:	Serijski film za
otroke; Popoldne prenos športnega dogodka. Ljubljana 18.30: Plesna šola. Beograd 20.00: Sedem dni. Ljubljana 20.30: »Pesem za umrle ljubimce« angleški igrani film.
Nacionalni program
6.30: Vremenske razmere na ital. morjih; 8.30:	Kmetijska
9 45 Zbori In samospevi Blaža Arniča; 10.00: St- pomnite, tovariši .. Miilana Ivanov: Na grob spominov — šopek narcis; 10.30: Blagoje Bersa: Drama-
Ponedeljek, 5. decembra
Zagreb 19 00:	TV pregled.
Beogran 19.20: TV pošta; 19.30; Glasbeni film; 20.00: TV dnevnik; 20.15:	Tedenski športni
pregled. Ljubljana 20 30: Jean de Hartog:	»Sopotniki«, TV
drama.
tomobilske ceste sonca predvideva dolžino 720 km a-sfaltnega traku, kolikor je pač od Milana do Neaplja. Doslej je zgrajenih 322 km, kamor spada 195 km ceste Milan — Bologna, košček ceste Capua — Napoli in le nekaj manj kot 85 km ceste med Bologno in Florenco. Ker gre za veliko delo, je vredno da se ob njem ustavimo in ga nekoliko o-svetlimo.
Apeninsko pogorje ni tako težko prehodno kot so Alpe. Kljub temu je prehod čez Apenine v sedanjem vedno bolj živahnem avtomobilskem prometu predstavljal problem in veliko oviro tudi v gospodarskem sodelovanju med predeli vzhodno in zahodno od apeninske bariere. Zato se je nujnost avtomobilske ceste vsiljevala z vso svojo težo in sredstva za ta velik objekt so se našla. Toda tisti, ki so se začeli ukvarjati z načrti za gradnjo te ceste in še bolj tisti, ki so se u-kvarjalt z realizacijo tega načrta, niso računali da bo ta «biser gradbene tehnike« tako drag. Nepolnih 85 km ceste je namreč stal 70 milijard lir, tako da je nekdo rekel, da je ta cesta lahko biser, toda biser, ki stane po eno milijardo za kilometer. Dejansko je en kilometer te ceste stal nekaj nad 850 milijonov lir, celih 25 milijard več kor je prvotni načrt predvideval. Toda dejstvo je, da je cesta zelo lepo speljana, krasno grajena in zelo funkcionalna. Nekaj podatkov, lri bodo skušali izredne stroške opravičiti, v kolikor se tolikšni stroški dajo opravičiti, o čemer pa bomo' rekli kaj več pozneje.
Cesta je dolga, kot smo
rekli, 85 km. Ker je speljana po goratem predelu, vodi čez 35 viaduktov, skozi 47 daljših ali krajših predorov in čez 14 mostov. Kot vidimo, je viaduktov zelo veliko in ponekod so to izredno drzne gradnje, saj ponekod cesta prečka globoke doline in prepade in so bili graditelji primorani penekod graditi viadukte na stebrih, ki so do nad 50 metrov visoki. Predorov Je sicer 47, torej veliko, vendar gre za bolj kratke predore, saj meri njih celotna dolžina komaj 6 km.
Ustavimo se še za trenutek pri značilnostih te ceste. Ker gre cesta čez Apenine, je nujno, da se povzpne tudi precej visoko, toda najvišja točka tega dela avtomobilske ceste sonca seže do 736 metrov nadmorske višine, kar ni nič posebnega. Druga značilnost avtomobilske ceste je, da je tudi pri največjih ovinkih, razen v dveh primerih, vid-
nost odlična, tako da more vozilo brzeti tudi z veliko naglico in je s lem varnost vožnje vendarle do najvišje mere zagotovljena. V posebno nevarnih mestih, na primer v predorih, je tlak sestavljen iz kock zaradi nevarnosti drsenja. Nadalje so v predorih napeljali takšno razsvetljavo, da vozač ne preide iz mraka predora v svetel dan nenadoma, ker je svetloba proti izhodom iz predorov vedno močnejša. Ob izhodih iz predorov so graditelji uvedli še drugo novost, ki naj služi varnosti vožnje. Ker smo na Apeninih, je včasih nevarno, da ob izhodu iz zatišja predora pride vozilo nenadoma pod sunek močnejših vetrov. Da bi se vozač mogel glede tega primerno ravnati, so ob izhodih iz predorov postavljeni stebrički z zastavicami, ki nakazujejo silo in smer vetra. Nekaj podobnega kot na letališčih. Pa še nekaj. Ponavljamo, da gre za predele gorske ceste, kjer ob zimskih mesecih cesta zmrzne in more povzročiti nesrečo. V ta namen so ob primernih krajih postavljena skladišča za tehnične naprave za čiščenje cestišča ter velike zaloge peska in soli za dneve poledice.
Odveč bi bilo dodajati, da so ob tej tako popolno zgrajeni cesti tudi mehanične dejavnice, restavracije, trafike in podobni servisi. Toda pri vsej tej popolnosti ima cesta vendarle dve nevarni točki, in sicer pri kraju Sasso Marconi, med 67. in 68, km ter še nekje drugje, kjer so ovinki ostrejši, kjer je vidnost manjša in zato nevarnost večja. Nevar-
nost ni večja zato, ker bi bila cesta slaba, toda vozač, ki ga odlična cesta navaja k temu, da brzi s polno silo motorja, lahko nepremišljeno zajame tudi ta dva nevarna ovinka in nesreča Je tu. Pa še ena pomanjkljivost ceste, za katero pa graditelji niso krivi. Gre za tako imenovane klimatske nevarnosti. Cesta se vije skozi gorovje, ki je v jesenskih in zimskih dneh pogosto zavito v nizke oblake ali megle Tu seveda ni druge pomoči kot počasna vožnja m skrajna previdnost, na katero pa vozač na takšni cesti kaj rad pozabi.
K tehničnemu opisu ceste spada, seveda, še sledeče: cesta ima dva asfaltna traka, ki ju loči 3 metra široka nizka zelena živa meja. Seveda to ne velja za viadukte in predore. Cestišči 8ta po 7 metrov in pol široki in z belo črto v sredini točno razpolovljeni za normalno vožnjo in za prehitevanje. Razen na viaduktih in v predorih je poleg asfaltnega traku še 3 metre širok pas, namenjen vozačem, ki se ustavijo zaradi morebitne okvare ali iz kakršnega drugega razloga.
Tak idealen asfaltni trak bo gotovo mikal vse vozače, posebno ker bodo lahko veliko prihranili na času. Z dobrim vozilom je moč priti od Bologne do Florence že v pičli uri, do-Čim je bilo treba prej skoraj trikrat več. Prihranek bo tudi na gorivu, toda del teta bo treba odšteti za cestnino, ki za motorje velja 882 lir, za mala utilitarna vozila 484 lir, za srednje kubature 705, za večj« pa 1147 lir.
K tej vsekakor svetli sliki, ki smo jo o novi cesti dali, pa moramo dodati tudi nekaj senčnih potez. Te ne gredo na račun neposrednih graditeljev ceste, pač pa nekaterih drugih krogov, ki se ob vsaki tako veliki javni gradnji, kjer gre za desetine milijard, tako rekoč nujno oglasijo k besedi in uveljavijo. Za odsek avtomobilske ceste sonca, o katerem smo govorili, sta bila predložena dva idejna načrta. Eden je bil ta, ki je bil uresničen, drugi pa oni, ki je nosil šifro »Leonardo da Vinči«. Razlika med načrtoma je bila precejšnja. Sprejeti načrt je bil sicer idealno izdelan in predvideval mnogo manjše stroške, kot je izvedba zahtevala, toda razne ovire in nepredvidene okoliščine so gradbene stroške povečale za 25 milijard lir, kar je pri 70 milijardah 35 odstotkov več. Vsak se lahko pomoti, toda ta «greh» bi se ne mogel tako nalahko odpustiti, ker je bil načrt «Leonarao da Vinci« že v osnovi cenejši, hkrati pa izredno temeljito obdelan tudi z geološke in morfološke plati predelov, koder bi cesta vodila, hkrati pa je vseboval tudi opozorilo glede pomanjkljivosti načrta, ki je bil sprejet.
Ker pa so bile pri sprejetju prvega načrta zainteresirane razne monopolistične družbe kot na pr. Ital-cementi in podobne, je bil načrt «Leonardo da Vinci« zavrnjen, kar je državo, točneje davkoplačevalce, stalo cel kup milijard več. To je glgvna senca, ki sicer zelo svetlo sliko ceste za-temnjuje.
r¥Tr:
ALI VES
— da v republiki - lV ga v Kongu priprav')™ j,jl
menjavo valute. Doslej tu v veljavi belgij’kt ta0gi, Odslej pa bodo v «j.
kjer vlada Combe, uv,e^'n0si'
ve bankovce, ki boii°	pS
Combojevo sliko, ***** jih bodo v tiskarni žen _
ga lista «Tribune d*
it
ves. Zanimivo pa 5*'. # i II-bankovce naročila d™2 . «<•
kal
n ion Minieres, ki i** rimo, nekak gospodar ^ publike, hkrati pa t> gijskih rokah.
• * • - .ni«i *ri' — da so se pripadn ieif lanskega gibanja Pr.°.. ,el» ski oborožitvi °Pr^e-4 baf konkretnega sredstva‘	jipi
bo proti jedrski o®
do proti jeui«»» -Anglije. Pri plačevanju
kov bodo enostavno	ter,
tisti odstotek svojih [ iti ki bi po proračunu 01 za oboroževanje.
* * *	j-
— da postaja	i* »ih zares blazna. V ttlf baje tudi v Parizu * ^linja uveljavljati n‘°
nih zob. V snov. * i* izdelujejo umetne z° ^ii>* jo določeno količino ^jl barve, tako da ume .^jji dobijo več ah mani zelen tou.
* * * ji tio^l
— da se v Kana vll proti zelo redkemu P ,, ft-kanadski zgodovini, & narejenim bankovce
je bilo ponarejen«** pri" i.
delih Kanade, se v_ r *»
deva zdela Pove.zan*reisl(,v* niimi volitvami in p„nare)
njimi volitvami i“ ’l0nsfe'’t je ugotovila, da so P
je ugotovila, no — -	,
ne bankovce vrgli 0 >*
ne Danitovce vi«.-	,
kanadski liberalci, tjvc* borili proti konse1r.ipC in so za potrebe vo panje natisnili vef-1 ngoVCe no ponarejenih ha
• **
j;
— da so vCasitl	J.
ljudje otročji, V M1	C.
Floridi so pred kraw0IU>^ prli točilnico breza	^
pijač, v kateri jjk« L c«, oblečene kot 0	f(iK ^
govalke, postrežejo	jjj
ničkami sadnega	’ce(t
majo namesto čepa
**• ,, t0t\K
— »a bodo mlad'	t\i
v bodoče bolj P0'“f j,#. „
sko osvobodilno novembra so v j0ci*, mednarodnega htrp)
stičnih mladinskih	j|
sklenili, da bodo i”19 ^
sklenili, da doo» -	,	m.
cialisti poleg Član« , li na svoje članske ^ ^ ce tudi posebne
ce tuui pusev.,- , jm ( Alžir«, ki bodo v j*!. 1, 100 lir (drugod P rf
enako vsoto) in vs9-tef**!l, «t v a hnrio šla za m» voP
stva bodo šla za
podpiranje alžlrsk*
dllne fronte.	.6
iSV-
da znajo bi(l so^ .f/
— da znajo	,	jo»'>
klerikalci in njiho1’’ (lrj, itiah '*
ci v raznih uPravjnjlh ’ t no drzni. Pri za tvah je občinska P° v t* j stanova t> Palerm	p
samem tednu pomoči potrebne	tpt> j
za 3p milijonov ,* jet" g
nih podpor«,	l>
več kot demokr i
prava v Palermu P namen skozi vse
* * * b° J
Odsek nove avto ceste Bologna — Florenca v bližini Prata
— da v bodoče h ba toliko truda »*	> .
na vršace Him*1 . (i«1*V kratkim je franco**1 f j
ter »Alouette „,il$tejti) potniki in 300 kg prj,ei*> 9 stal na 6.005 m vi*?* v gorovju HimflI®'
li
3000000000
OibhimG Cul d iv vil
in noc
In končno
■ Ladko Korošec!
»e je pričelo mračiti, je
na ulicah čedalje bolj k--00. Od reke je pihal RKan veter, z golih hribov B j® od časa do časa zagro-® oster in neusmiljen fe-B*Wki mraz. Samo toplo »ceni ljudje so sklonjeni ^pogreznjeni v svoje ovrat-£> 1 P° zaledenelih u-da bi čimprej našli ,etje v toplih hišah,
®oji nezakurjeni sobi •bilo hladno, vendar me je volnena odeja kakor "o11* ženske roke.
Prve
ikužai
dni sem zaman po-zaspati, sredi tedna K Mm se že navadil na ^ az, ki je vladal v sobi. Tu-
lod at sem tak°i po pr*' • *> v sobo sezul čevlje in
zaril v posteljo. Pet, šest
sem ležal brez sna. Pod
aelo mi je bilo toplo in
Pazoval sem krhke, ledene
raške, ki so v vsej svoji
*i lepoti počasi prekriva-
a okenska stekla.
hodniku sem slišal lju-
hoVc S0 z n3®1'111' koraki iz sobe v sobo, in jr* lesene deske, ki so škri-I* Pod njihovimi nogami, roalu sem začutil topel M • ki je prihajal skozi , Prtino v zidu sobe. Na »esi]-
O' od moje sobe je živela
,--a žena z deklico in nji-
, T° toploto sem tudi jaz čudi.	..	.	......
Vonj po razgretem zra-
? ln Plinih, ki so izgorevali VsDJuni peči, se je razširjal do mene. Ležal sem m ja Okoval, kako se giblje-.* uPP sobi in predstave o
s° se počasi izobliko-
UJ se vtisnile v mojo v«st. Okrog polnoči sem JPj^l v mislih na, sosedno W °Lkier se lahkotno giblje ad* žena, in na dekletce, v ,se tiho in nežno pogo-
Jdhajati
8 sVojo materjo, tisti noči sem pričel
domov mnogo, bolj
lej,aL Zavit v odejo sem Vj buden in prisluškoval atnu, kar se je dogajalo v
Pravih' MUda Žena ler ?T1'
^ ‘jala večerjo za deitlico !a 28 j^be, potem sta sedli ! j majhno mizo pri oknu i«jPočasi iedU. se vmes sme %, Li\n PPgovarjalL Deklica
»bil evguvaija,,.
L ulla stara približno osem * ’ kadar pa sta se skupaj |,j, ad in pomenkovali, ie 0 dutiti, kot da je mati
sovrstnica.
Uj ,r.8z v nezakurjeni sobi Dtej11 več tako neznosen kot | ko ju je nisem poznal.
siin0ti koncu drugega tedna z obema že tako do-°Pa?0*&ZnaT'il k°t ,da bi ju 0{JJ t,’*l = svojimi lastnimi tlišjl ozi tanici omet sem Variai.VS.e’ kar sta se pogoja,,1 'n kaj ’ sta počenja-nih ”en»ljal sem gibe nju-- ak, izraz njunih obrabi ° minute do minute, Pi t,:,rp do ure. Mlada žena i (j ,a n'kjer zaposlena. Več-'%T doeva je ostajala v u’ ZiPuščala jo je samo J. za	Pol ure,	da je
a deklico v šolo, in * Poldneva, da jo je zo-Cosl1’Peljala domov. Ves h ,a 1 dasa je presedela nu >n gledala preko o p‘°devinaste strehe na Urnran u*'ce 'n žakala 5]a ’ ko bo končno lahko . v žolo po deklico.
81	bilo živahno. V
So , h trinadstropne hi-
• Pribn°vaU možie in ze’ tat . aJali so in odhajali.
ati podnevi, nji,v nočnih urah nihče Di0 Pa ni nikdar stopil ((jft m°iih vrat ali onih sobe, kjer je stano-®da žena. Včasih je s*ti težke moške ko-1 so	se naglo	pribli-
nodniku. Takrat je ena	skočila s	svoje-
Poleg okna, se po-vratom in se nanje. Zgrabila je v ključavnici in ala šumu moških • Ko so se oddaljili, Počasi vrnila k oknu sedla na stol, od lo preko rdeče ploče-strehe opazovala dru-nlice, kjer se je Prav tako rdeče streha.
8 v	Pričel iz dne-
n. Pritiskati večji v s0m pa ie bil° toplo,
1*1	odejo prisluško-
1 i" *ko2iJa,n^Ul ki je prihaja-tanko steno.
S*** ugotovil, da je Že-t 8 Ki;.?'crat, kadar je zasli-K-^nje težkih moških tlb tLA Pisnila k vratom, K	da se mora ne-
v ^i. Nisem natančno toda vsako jutro, k')' .tnmSem zaPustil sobo, JipUt V' Počakal in nekaj KVl, Pr‘sluškoval. da bi u-
i a *od! !'■ ,toji P°le8 vrat ?bi Se Pri oknu. Zvečer, ko
k's'°>iil Vfa^a'- som ponovno
uho na hladni zid
yJ^očer sem napenjal kakor pol ure in ni začutil, da se mo-
ra nekaj zgoditi. In prav tukaj, na mrazu sem prvič v svojem življenju pomislil, kako čudovit mora biti občutek očetovstva. Ne da bi ugasil luč in sezul čevlje, sem se odpravil naravnost v posteljo. Dolgo sem napenjal ušesa in prisluškoval, kaj se dogaja tam, onstran zidu. Gibi mlade žene so bili nagli in nemirni, v obraz je bila videti bleda in zaskrbljena. Takoj po večerji je spravila deklico v posteljo in nato brez besede odšla k oknu in čakala. Dolgo časa je molče sedela, njen stol ni niti enkrat zaškripal. Dvignil sem glavo z blazine. Prezebel vrat se mi je skrivil od neugodnega položaja.
Ura je bila enajst, ko sem zaslišal v sosedni sobi šum. Tri ure, odkar sem ležal v postelji, se mlada žena sploh ni premaknila s stola, ob enajstih pa je vstala, popila kozarec vode in pokrila deklico še z eno odejo. Ko je to opravila, je za trenutek stopila nazaj k svojemu stolu, nato pa se preselila in sedla poleg vrat. Sedela je in čakala. Minila je ena ura, ko so se naenkrat na škripajočih deskah na hodniku zaslišali težki koraki. O-ba sva prisluhnila njihovemu približevanju in oba sva skočila na noge. Stekel sem k zidu, naslonil uho na hladni beli omet in čakal, kaj se bo zgodilo. Mlada žena je stopila k vratom, s prsti je stiskala ključ in poskušala zadržati dihanje. Deklica je trdno spala. Počasi sem pričenjal čutiti, kako mi zaradi mraza v nezakurjeni sobi ledenijo roke in noge. Na toplem pod odejo sem pozabil, da je v sobi hladno, in kri se je hitreje pretakala, dokler sem mirno ležal in napeto prisluškoval vsem zvokom v hiši. Toda zdaj, ko sem stal v nezakurjeni sobi in pritiskal obraz na beli hladni omet, sem ves drhtel, kot bi se me lotevala mrzlica.
Moški koraki so se približevali vratom sosedne sobe. Slišal sem ženino drhtenje in težko, neenakomerno dihanje, ki je pretresalo vse njeno telo, ter čakal, da bo vsak trenutek zakričala.
Samo enkrat je potrkal na vrata in čakal. Ni mu jih odprla. Prijel je za ključavnico in jo potresel. Zena je z vso silo držala vrata in čvrsto zgrabila za ključ, kot bi imela jeklene prste.
«Vem, da si ti, Eloisea, ji je dejal s tihim glasom. «Od-pn vrata in pusti me v sobo » Ni mu odgovorila. Skozi tanki zid sem slišal, da se z vsem svojim telesom naslanja na preperela vrata.
«Sam si bom pomagal,* ji je dejal.
Tisti hip je pod njegovim hrbtom nekaj počilo, vrata so se vdala in skoraj padel je v sobo. Niti glasu, ni dala od sebe. Vrgla se je na posteljo, pokrila s telesom deklico, ki je mirno spala, in jo v obupu objemala z rokami.
»Nisem prišel semkaj zato, da bi se kregal,* ji je dejal mož. »Prišel sem, da vsemu temu naredim konec. Spravi se od postelje!*
Takrat sem prvič v tistem večeru zaslišal njen glas. Zravnala se je in stala pred njim tako, da je zakrivala posteljo. Pritisnil sem obraz in uho na hladni beli omet in čakal.
»Nič manj ni moja kakor tvoja. Ne moreš mi je vzeti!* »Kaj mi je nisi ti vzela? V redu, a zdaj je vrsta na meni. Jaz sem njen oče.* »Henry,» je spregovorila, «Henry, prosim, ne daj!* »Molči!* jo je zavrnil, Stopil je k postelji in dvignil dekletce.
«Ce jo odneseš, Henry, te ubijem,* mu je dejala s tihim glasom. »Storila bom to, Henry!»
Z deklico na rokah je stopil k vratom in se tam ustavil. Ni bil razburjen, saj skozi tanko pregrado nisem slišal njegovega dihanja. Toda ž-.no je grabil obup. Roke in noge so mi drevenele in nisem mogel več obvladati mišic svojega jezika. Žena ni planila v jok, toda skozi o-met sem slišal njeno težko dihanje in nagle gibe.
Mož se je obrnil proti njej, «Kaj bi rada?* jo je vprašal. »Ubila te bom, Henry!»
Za trenutek je zavladal v sobi mučen molk. Stal je pri vratih, dekletce v njegovih rokah se je počasi prebujalo. Čakal je. Vsaka sekunda je bila dolga kakor ura.
»Ne, ti me ne boš ubila,* je končno spregovoril. «Jaz bom obračunal s teboj, E-loise!*
Skozi tanki zid sem zaslišal, kako je počasi segel z roko v žep in jo prav, tako
Končno je vendarle izšlo delo književnika, ki je bil zaradi svoje skromnosti v življenju manj opazen
Čeprav je v času med o-bema vojnama izdal tri pesniške zbirke, objavil roman in potopisno knjigo ter sodeloval pri vseh revijah, je bil Miran Jarc, pesnik, pisatelj in esejist vseskozi skromen, preprost človek, ki ni nikoli silil v ospredje. Morda je v tem vzroK, da njegovo delo ni bilo deležno tolikšne pozornosti, kot bi jo zaslužilo, čeprav je ak tivno posegal v slovensko literarno življenje.
Tiha in neopazna je bila tudi njegova smrt. Ko je bil ob znanem partizanskem napadu na vlak internirancev rešen fašističnega nasilja, mu je bilo dano samo dva meseca svobodnega življenja v gozdovih. V roški ofenzivi ga je konec avgusta, neznanokje na Rogu, pokosila sovražnikova svinčenka, da še danes ne vemo za njegov grob.
In začuda, tudi po vojni, r petnajstih letih ni izšlo v ponatisu ali izboru nobeno njegovo delo. Kakor, da bi se nesrečna usoda nadaljevala Se po smrti. Zato moramo toliko bolj pozdraviti knjigo, ki pod naslovom »Človek in noč», prinaša izbor Jarčeve poezije in proze, saj smo to delo že dolgo pričakovali. U-redil jo je Bojan Stih, ki je napisal tudi spremno besedo, izdala pa v skrbni in okusni opremi Melite Vovkove Cankarjeva založba, ki si je s publiciranjem podobnih izdaj pridobila že mai^ sikatero zaslugo.
Obsežno knjigo skoraj petstotih strani začenja prijateljsko toplo napisan uvod Juša Kozaka, nato pa slede pesmi. Urednik je v izbor uvrstil vsi tri knjige Jarčeve lirike in sicer »Človek in noč» (izšla je leta 1927), »Novembrske pesmi» (1936) in »Liriko* (1940), dodal pa jim je še pesmi, nastale v partizanih, katere je uvrstil pod skupen naslov »Pasijonke*. Tako je Jarc kot pesnik kar najbolj popolno predstavljen. Pri tem je seveda treba priznati, da je prav poezija najpomembnejši del Jarčevega literarnega ustvarjanja. Sledita dva dramska teksta »Ognjeni zmaj* in prizor pesnitve »Vergerij*, nato pa dve noveli, ki sorazmeroma skromno predstavljata Jarca novelista. Na konec knjige pa je urednik uvrstil najpomembnejši Jarčev prozni tekst, roman »Novo mesto*. Za spremno besedo, v kateri urednik predstavlja Mirana Jarca predvsem kot pesnika in opredeljuje njegovo mesto v razvoju slovenskega pesništva, sledi še bibliografija del.
Čeprav torej knjiga pri-
Miran Jarc:
naša skoraj vso Jarčevo liriko in najpomembnejšo prozo, pa je zlasti novelisti-ka prešibko zastopana. Ker v knjigi tudi ni zastopana Jarčeva esejistika in sploh publicistika — poleg esejev še članki, kritike in knjižna poročila — terja sedanja izdaja Jarčevih spisov, da v kratkem dobimo še drugo knjigo izbranega dela. Čeprav je s sedanjo izdajo predstavljen Jarčev literarni razvoj in je podana tudi idejno-teoretska podoba pesniškega sveta, bo vendar Miran Jarc šele z izborom novel in esejistike popolno predstavljen, tako kot po svoji pomembnosti za našo književnost tudi zasluži.
Nedvomno je, da je v sedanjem izboru Jarc najbolje predstavljen kot lirik. Kot večina imen iz časa neposredno po prvi svetovni vojni, je tudi Miran Jarc začel kot ekspresionist. Zato moramo njegovi poeziji prisoditi značaj novatorstva, v najboljših pesmih tudi značaj odkrite pesniške izpovedi. Toda Jarčeva poezija ni ostala samo pri izražanju neke vesoljne bolečine po maniri tedanjega časa. V svojih pesmih je našel Jarc tudi sredstvo za izražanje socialnih in nacionalnih čustev do slutenj nečesa večjega, ki jih je izrazil v svojih partizanskih pesmih. Jarčevi pesniški govorici, vseskozi odkriti in umetniški, moramo torej priznati tudi danes polno vrednost, čeprav v iskanju izvirnega pesniškega izraza ni posebno uspel. Kljub temu pa si je zagotovil častno mesto med slovenskimi pesniki in pripomogel k razvoju slovenskega pesništva v času med obema vojnama. In prav v tem je njegov pomen.
Za razumevanje njegove poezije je pomemben roman »Novo mesto*, ki je avtobiografskega značaja. Kritika ga je sicer ob izdaji ocenila, da je pomembnejši kot roman osebnih blodenj in razkolov pisateljeve notranjosti kakor pa kot roman generacije. Vendar pa je roman kljub vsem pomanjkljivostim in odklonitvam tedanje kritike pretresljiva podoba življenja mladine in tudi danes vreden branja.
Knjiga z izborom Jarčevega literarnega dela ima predvsem namen oddolžiti se pisatelju, ki predstavlja tragično osebnost v slovenski književnosti. Obenem pa ima namen približati Jarčevo delo današnjemu človeku. Eno kot drugo izdaja dosega. Ko bo izšla druga knjiga dela, pa bo šele Jarc doživel tisto priznanje, ki mu glede na mesto v slovenski književnosti tudi gre.
Sl. Ru.
PREGNANEC
e več z očmi, le s srcem gledam njive in travnike, gozdove in vasice mladosti moje, zdaj so le še ptice, ki nosijo do njih pozdrave žive
od nas, ki v sanjah se nam, kar je bilo, kot svet začarani iz dneva povruča.
In vendar vem, tak sen je le igrača, samo bolniku trpko tolažilo.
Do vas, ki toliko smo skup živeli, je daleč, del j kot nesejo oči izjokane, a blizu je in bliže,
če več ne čakaš. Vidiš jih, te križe? Izberi svojega. Stisni pesti.
Saj nisi sam na poti neveseli.
NE MOREM ROKE TI VEČ DATI...
e morem roke ti več dati, ker sem videl rasti drevo.
Kadar nekdaj sem ti božal roko, sem gledal le sonce, na trati sem gledal le trav valovanje in pastirčkov sončno igranje.
Vidim skozi okno: drevesa rasto, nekaterih vejevja v objeme zrasto, nekatera samotno rasto . . .
Ne morem roke ti več dati; nekatera drevesa samotno rasto.
Iz zbirke »Človek in noč* (CZ,
1960)
_ KOROŠEC LADKO je doma iz Zagorja ob Savi. Končal je dramsko šolo, nato pa je študiral tudi so-lopetje na Glasbeni šoli in na Akademiji v Ljubljani.
leta je bil angažiran v ljubljanski Drami, nato pa |t prestopil v Opero.
Korošec Ladko ima silno obširen repertoar. Na-ltojmo le opere slovanskih avtorjev: Smetana: Prodana nevesta, Musorgski: Boris Godunov in Soročinski
S jem, Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže. Borodin: uez Igor, Čajkovski: Evgenij Onjegin. Poleg svojega dela v Operi je Korošec tudi gost Slovenske filharmonije pri izvedbah kantat, ki jih prireja ta ustanova in z njo snema tudi dela jugoslovanskih avtorjev m emisije v radijskih postajah.
MIRAN JARC
Človek
Na današnjem koncertu v Avditoriju (ob 16.30) bo nastopil poleg Vilme Bukovčeve ter Mira Brajnika tudi basist Ladko Korošec, dobri znanec in ljubljenec tržaškega občinstva. (Med tednom smo objavili slike nastopajočih in dirigenta Demetrija Žebreta)
Gostoval je v Trstu, Celovcu, Gorici, Pragi, Wies-ladnu, Haagu, Utrechtu, Rotterdamu, Amsterdamu, dvakrat v Parizu in po vseh mestih v Jugoslaviji. Lani pa je bil gost v Španiji in na Poljskem.
Kjerkoli je nastopal, so povsod kritike o njegovi glasbeni in igralski interpretaciji vlog najbolj laskave. Citiramo kritiko v časopisu «Die Neue Zeit»: Nesporen višek predstave je bil vsekakor Kecal Lad-ka Korošca, če smo na tem mestu pred letom dni v kritiki o Seviljskem brivcu ugotovili, da je Korošec podal neprekosljivega Bartola, nam ni mogoče danes nič drugega narediti kot samo zamenjati imeni teh vlog. Pevca takega formata, tako inteligentne upodobitve nekega odrskega lika, tako nepremagljive komike, — kaj takega bržkone danes v vsej Avstriji ne premoremo.
Za odlično vlogo Figara v Mozartovi operi »Figa-rova svatba* in Pasquala v Donizettijevi istoimenski operi je prejel zvezno jugoslovansko nagrado; za vlogo Čorovika v Musorgskega operi »Soročinski sejem* in za vlogo Sanče Pansa v Massenetovi operi Don Kihot pa je prejel Prešernovo nagrado.
Jadranski koledar za leto 1961 še lepši	kot	v	p
Poleg leposlovnih prispevkov je koledar bogat s članki, ki se tičejo manjšinske problematike kakor tudi najrazličnejših gospodarskih in kulturnih vprašanj; posegajo pa tudi na zgodovinsko, zemljepisno, etnografsko, poljudno-znanstveno in na druga področja
počasi zopet potegnil iz njega.
Ko je naperil revolver nanjo, je kriknila. Počakal je, da je utihnila, potem pa je pritisnil na petelina. Skoraj nepremično je stal in zamižal z enim očesom, kot bi meril v tarčo.
Strel se je izgubil ▼ tru šču na stopnicah in ▼ Škripanju desk.
Zvonjenje v mojih ušesin je ponehavalo in slišal sem kako so ljudje iz cele hiše, od zgoraj pa do doli, planili iz svojih sob, loputali z vrati svojih zakurjenih ali nezakurjenih prostorov hiteli k nam v drugo nadstropje.
Naslonil sem se na beli zid in dolgo časa stal ob njem, drhteč po vsem telesu. Zazdelo se mi je, da sem jaz oče, ki je tako brezsrčno u-grabil deklico. Stal sem in trepetal od mraza, ki me je vsega zajel.
"""   ..........................................................................................
KNJIGA, KI JO V TEM ČASU NESTRPNO PRIČAKUJEMO
zaključka, da bi bili za pravilno in učinkovito reševa-vanje kmetijskih problemov na Goriškem potrebni ne samo taki ukrepi, kot je odprava kolonata, arondacija razdrobljene kmečke posesti, višji prispevek države in pospešitev raznih izbolj-ševalnih del, ampak tudi drugačen odnos do slovenskih kmetov. Pod naslovom »Ob Soči izumira vas...* pa isti avtor kaže na usodo Podgore, vasi pri Gorici. Marko Valtrič je napisal »Gospodarsko - upravni pregled sovodenjske občine* ter ((Gospodarska in socialna podoba doberdobske občine*. Članek »Gospodarski položaj v Beneški Sloveniji*, ki ga je napisal Izidor Predan, je dokaj obširen in gre v zanimive podrobnosti. Bridka pa je ugotovitev pisca na koncu članka, da je vlada doslej nakazala že več 100 milijard za pasivne in hribovske kraje, da pa od te vsote ni prišla v Beneško Slovenijo niti drobtinica. Ettore Specogna podaja geografski, zgodovinski in gospodarski prikaz Šempetra Slovenov. — Mimo vseh teh člankov ne bo mogel nihče, ki se bo ukvarjal z gospodarskimi razmerami v našem zamejstvu.
Izpod peresa Riharda Orla je «Rezijanska dežela. (Narodopisni in jezikovni oris)*. Avtor pravi, da je hotel v članku spregovoriti nekoliko o prebivalcih Rezije ter o posebnostih njihovega narečja. Premalo pa je v članku razvidno, če se vse navedeno nanaša še na današnji čas, kakor je za jezikovni del članka čudno, da se pisec ustavlja pri Baudouinu de Courtenayu, ne da bi niti omenil vsaj Ramovša.
Med etnografske prispevke bi prišteli tudi prispevka Vaneta Ciebrouga (J. Ma-verja) ter Rika Pertota. Prvi piše na kratkočasen način, kako je bilo »v Lonjer-ju pred 50—60 leti*. Pa tudi pri prispevku drugega »Bar-kovljanski norci v prejšnjem stoletju* se bo vsakdo večkrat nasmejal. In ko že govorimo o zabavnem branju v koledarju, potem kar preskočimo še h »Kroniki iz solzne doline*, ki jo je napisal naš znani humorist Mi-kula Letič. Kar precej je te kronike in bralci je bodo gotovo veseli.
Letošnji koledar objavlja odlomek iz knjige dr. J. Je-rija «Tržaško vprašanje po drugi svetovni vojni*. Ta knjiga, za katero je avtor prejel Cankarjevo nagrado za 1. 1959, bo kmalu izšla pri Cankarjevi založbi. Tu je objavljen le povzetek za obdobje od 1. 1947 do sporazuma oktobra 1954.
(Zaradi obitmosti Jadranskega koledarja bomo nadaljevali ta prikaz prihodnjo nedeljo.)	„	_
Prizor iz filma »Toda... nikdar ob nedeljah n, ki ga sedaj vrte v Trstu. Na sliki sta Melina Mercouri, ki je bila za vlogo v tem filmu nagrajena na festivalu v Cannesu, ter Jules Dassin, ki je obenem režiser filma
Pod naslovom »Pokrajinske in občinske volitve 1960 v Italiji in pri nas* je dr. Jože Dekleva objavil razpredelnice, ki kažejo volilne izide za vso državo, za Tržaško ozemlje, za posamezne naše občine ter za slovenske vasi Beneške Slovenije. Volitve pa so bile prepozno, da bi bilo mogoče — kot pisec ugotavlja v uvodnih besedah — spuščati se v podrobnejšo a-nalizo volilnih izidov. Takoj tukaj pa bi omenil objavljene »Dokumente borbe za narodnostne pravice Slovencev pod Italijo*. Objavljeno je pismo ministrskemu predsedniku Fanfa-niju, ki so ga podpisali zastopniki osemnajstih političnih in osrednjih kulturnih skupin. Objavljen je tudi dekret vladnega generalnega komisarja Palama-re o prepovedi slovenskega govora na Trgu Unita v Trstu ter protesti proti tej prepovedi. Končno je objavljen tudi kratek zapisek o šestem zasedanju mešanega jugoslovansko - italijanskega odbora za izvajanje posebnega statuta.
Vprašanje šolstva je za vsako manjšino preikoslej e-no najbolj važnih vprašanj. Ako je to vprašanje dobro urejeno, potem se zdi, da mora priti ostalo tako rekoč samo po sebi. Prof. Josip Umek je prispeval članek »Borba Slovencev v I-taliji za pravičen zakon slovenskega šolstva*. Po krat-
kem zgodovinskem prikazu slovenskega šolstva na Primorskem opisuje prizadevanja Slovencev ves čas po drugi svetovni vojni, da bi bila slovenska šola uzakonjena. Razpredelnica, ki je objavljena na koncu članka, pa kaže na nerazveseljivo dejstvo, - da je v letošnjem šolskem letu v slovenskih šolah 241 učencev manj kot prejšnje leto.
Prav je, da koleaar pokaže, kako živi in dela slovenska manjšina v Avstriji. Zadevni članek je napisala Lojzka Virtič — »Koroški Slovenci v letu 1960». Vir-tičeva pravi, da je vse leto potekalo v znamenju borbe za uveljavitev pravic, ki so Slovencem zagotovljene po avstrijski ustavi, vendar pa je velik del članka posvečen kulturnoprosvetni dejavnosti koroških Slovencev. Članek je opremljen tudi z več slikami s prireditev na Koroškem. — Avstrija pa ima še eno manjšino, to so gradiščanski Hrvatje, o katerih piše Slavko Fras. Kako je s to manjšino, nam je malo manj znano, zato je prav, da je Fras posegel nekoliko v preteklost, preden je pokazal današnje stanje.
Več člankov Ima za vsebino bolj lokalno problematiko. Tako piše Egon Kravs o »Štiriletni upravi slovenskih občin na Tržaškem*. Ivo Marinčič piše o »Kmetijski problematiki ns Goriškem* ter prihaja do
Jadranski koledar je postal že nepogrešljiva knjiga naših ljudi. Z veseljem ga bodo vzeli v roke tudi letos, saj jih bo pritegniia že živahna, okusne izd»:ana naslovna stran Iva Kufer/.i-na. In takoj v začetku jih bo koledar spomnil, da bo v 1.	1961 poteklo dvajset
let od tistega časa, ko je naš narod stopil na pot o-borožene vstaje. Novi koledar je posvečen »vsem, ki so v najmračnejših dneh dvignili plamenico upora, vsem, ki so sledili njihovemu svetlemu vzgledu in v nesebični borbi, za ceno težkih krvavih žrtev zlomili verige suženjstva in odprli svojemu narodu vrata svobode, nam, ki smo ostali za mejami, pa svetlejša obzorja prihodnosti*
Povsem razumljivo je, da posveča koledar, ki je namenjen slovenski manjšini, znaten del svojega prostora člankom, ki se ukvarjajo z manjšinsko problematiko samo, dasi se pravzaprav tudi malone vsa ostala vsebina koledarja tiče življenja in dogajanja — sedanjega in preteklega — slovenske manjšine v Italiji.
Na uvodnem mestu se nahaja članek dr. Andreja Budala »V manjšinskem ogledalu*. Pripadniki manjšin se iz svoje države — pravi avtor — radi ozirajo po u-sodah manjšin v sosednih državah ali po usodah druge manjšine v isti državi, da jih primerjajo z lastno
usodo in kažejo nanje pri svojem iskanju novih poti za boljšo dosego svojih pravic. Navezujoč na te besede, kaže dr. Budal na primer nemške manjšine v Italiji ter pri tem ugotavlja neskladnost 6. in 16. člena ustave. Sedaj je tako, da prvi nekaj daje, kar drugi potem jemlje. Spričo dejstva, da je prav vprašanje nemške manjšine v Italiji letos stopilo močno v o-spredje, je za koledar napisal Stanislav Renko sestavek »Južna Tirolska pred OZN*, v katerem navaja potek razprave o tem vprašanju na zasedanju glavne skupščine OZN oziroma v posebnem političnem odboru organizacije.
PrTmorsTcT^ifevmlc
_ % —
4. decembra 1MI
Zaskrbljenost angleških zavarovalnih družb
Zaradi zadnje bolezni Elizabeth Taylor skoraj 1700 milijonov lir zavarovalnine
Pokojni Clark Gable je zapustil 600 milijonov lir vrednosti
Skoraj v istem času, ko sta se morala Miller in Marylin izpovedovati novinarjem in reporterjem, zakaj sta se odločila za ločitev, je v Londonu zbolela Elizabeth Taylor. Seveda ni šlo kar za navadno obolenje, pri katerem bi človek takoj vedel, za kraj gre. Govorilo se je o meningitisu, o neki misterioz-ni bolezni, ki naj bi jo
povzročal še neznani virus, o raku itd. Ko je bila javnost že prepričana, da grozi lepi Elizabethi celo smrt, je prišla vest, da se je njeno stanje tako izboljšalo, da lahko zapusti bolnišnico ter da bo že v kratkem začela s snemanjem filma «Cleopatra», zaradi česar je pravzaprav prispela v London.
No, če so si ob tej no-
Portorož, I. decembra. Lepo sije sonce. Zakaj ne bi izrabila lepo priložnost za sončenje v zavetju hotelskega balkona? Tako si je mislila in je tudi storila simpatična Ute Bohnig, ki nastopa v filmu, ki ga zdaj snemajo v Portorožu. Pa pravijo, da so Nemke hladne!
vici oddahnili Elizabethin mož, producent ter režiser filma, se kaj takega ne more reči za londonske zavarovalnice, ki so v velikih škripcih, ker bodo morale plačati producentu filma zaradi bolezni lepe Liz skoraj eno milijardo 700 milijonov lir zavarovalnine.
In da bi bil to le prvi primer! Prvo veliko izgubo so londonske zavarovalnice zabeležile tedaj, ko je, sedaj že umrla filmska igralka Kay Kendall, med snemanjem filma «še enkrat z občutkom», nenadoma zbolela. Tedaj so zavarovalnice plačale filmskemu podjetju, ki je film snemalo skoraj 40.000 šterlin-gov zavarovalnine, kar predstavlja v našem denarju okrog 70 milijonov lir.
V začetku tega leta so londonske zavarovalnice zabeležile drugi močan udarec. Izplačati so morale zaradi bolezni filmske igralke France Nuyen (glavna igralka v filmu «Svet Su-zie Wong») 280 milijonov zavarovalnine.
Padec Audrey Hepburn pri snemanju njenega zadnjega filma je »tal londonske zavarovalnice še 300 milijonov lir.
Več kot milijardo so morale zavarovalnice kasneje izplačati zaradi nenadne smrti Tyroneja Powerja, ki je imel glavno vlogo v filmu «Salomon in kraljica Sabe*.
Toda tako visoke zavarovalnine, kot jo bodo morale plačati zaradi nenadne obolelosti Elizabeth Tay-lor, še niso nikoli izplačale. Razen tega zahteva filmska družba «XX Centu^ Fox», da ostane Elizabeth še nadalje zavarovana proti vsaki bolezni. Kaj pomeni ta zahteva za londonske zavarovalnice, si lahko predstavljamo.
iiiumimtiimu
iiiiifniiiiiiitiiiiiiniHiiifiiniiiuNHiiiiiiniiiiiiniiiiUHiiiniiiimiiiininiiininniniiiiniiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiHniiimiiHil
Zanimivosti o dosedanjih predsednikih ZDA
13	i_____.11* „1JLL„
jm m '%/ M. ■* mb. J» -jbb	^	— ——-——	— —■	— --
l;o si' je liii|)iil v rclii111
V 171 letih se je v Beli hiši zvrstilo do sedaj že 34 mož, ki so vodili uso-ao Zedinjenih držav Amerike. Nas sedaj ne zanima niih politična veljava. O-aledah si jih bomo kot hudi. Skoro o vsakem med niiml se je ohranilo kaj zanimivega, je ostala kaka posebnost, ki se je ljudje še dandanes spominjajo.
Najmanjši predsednik je bil James Madison, ki je bil komaj 162 cm visok, a Abraham Lincoln je bil niegovo nasprotje: bil je najvišji predsednik ZDA. Meril je 193 cm.
James Buchanam je bil edini predsednik, ki ni bil poročen. V mladih letih je sicer imel zaročenko, toda to ni bilo všeč ne njegovim ne njenim. Zato sta si obe družini, na vse krip-Ije prizadevali, da bi mlada človeka spravili narazen, kar se jim je z združenimi močmi tudi posrečilo. Dekle je zaradi tega napravilo samomor, on pa se ni potem nikoli oženil. Ko je leta 1868. Buchanan umrl, so našli v njegovi pisalni mizi zapečaten zavitek njenih pisem. Na njem pa je bilo napisano: «Prosim, da ne odpirate/» Razumljivo je, da so to njegovo željo izpolnili in so zavitek sežgali, ne da bi ga odprli.
Dva predsednika sta bila v dobi, ko sta bila na najvisjem položaju ZDA, aretirana. To sta bila Ulys-ses Simpson Grant (predsednik ZDA od 1868-1877) in Franklin Pears. Grantu so bili nadvse všeč čim bolj divji konji. A nekoč, ko je dirjal na svojem konju po ulicah V/ashingto-na, so ga ustavili in je moral plačati 20 dolarjev globe, ker je prekoračil dovoljeno hitrost.
Piedsednika Pearsa pa so prijeli, ko je s svojo kočijo povozil neko starko. Preiskava je dognala, da je bila žena sama kriva nesreče, zaradi česar je bil predsednik oproščen.
Za Novo leto 1922 sta predsednik Warren Har-d4ng in njegova žena segla v roke 6.576 osebam, kar
je trajalo pet ur. Proti koncu je predsednikovi ženi desna roka tako otekla, da je morala podajati levico. Vendar pa to ni bil največji rekord v podajanju roke. Prekosil ga je predsednik Theodore Roosevelt, ki se je ob Novem letu 1907. rokoval 8.513-krat.
Edini predsednik, ki je med svojim predsednikovanjem postal oče, je bil Gro-ver Cleveland. Njegova hčerka Ester, ki se je rodila leta 1893, je doslej edini otrok, ki je bil rojen v Beli hiši.
John Quinsy Adams, 6. predsednik ZDA, se je zelo pogosto kopal v reki Po-tomac. Zlasti v najbolj vročih poletnih dneh je bil že navsezgodaj v vodi. Toda, nekoč je zaman iskal svojo obleko, ko je prišel iz vode. Nekdo mu je medtem obleko ukradel. Ni mu ostalo drugo, kot da se je vrnil v vodo in čakal, da bi kdo prišel mimo. In ko je končno le prižvižgal po obrežju neki fantiček, ga je poslal v Belo hišo, da bi obvestil njegovo ženo o smoli, ki ga je doletela. Kmalu nato je prihitela sprva dama Amerike» z o blačilom in rešila svojega moža neprijetnega položaju.
Najtežji in najdebelejši med vsemi predsedniki je bil WUliam Howard Taft. Tehtal je 158 kg. To ga je nekoč spravilo v prav neprijeten položaj. Ko se je kopal v kopalni kadi, ni mogel ven, ker se je v njej kar zagozdil, šele nekaj krepkih možakov, ki so prihiteli na pomoč, ga je lahko izvleklo. Takoj naslednji dan pa so v kopalnico prinesli večjo kad.
Thomas Jej Jer som pa se je med vsemi dosedanjimi predsedniki odlikoval po tem, da je bil tako rekoč vsestranski. Bil je politik in spreten pravnik, arhitekt, filozof, kirurg, jezikoslovec, izumitelj, matematik in še izvrsten violinist. Kljub temu, da je zelo spretno vodil gospodarstvo tako velike države, kot je Amerika, je v upravljanju svojih financ odpovedal. Ko mu je doba pred-
sednikovanja potekla, je moral prositi za posojilo, s katerim je plačal neke druge svoje dolgove, če ni hotel iti v zapor.
ZVI5IN
Primer cCleopatra*, kot ga v Angliji že imenujejo, prekaša torej vse ostale ter postavlja pred zavarovalnice problem — kako se zavarovati pred takšnimi in podobnimi izgubami. Res, da je filmska družba, ki bo snemala film, plačala za zavarovanje šestih glavnih igralcev okrog 300 milijonov lir. Toda to, je komaj šestina tega, kar bi morala sedaj dobiti.
Elizabeth Taylor je pri vsej tej zadevi menda edina, ki si ne dela nikakih skrbi ter je v tem trenutku, kot je bila pač vedno v svojem življenju, pripravljena samo na žrtve drugih in ne na kakršno koli žrtev s svoje strani.
Elizabeth, ali Liz, kakor Jo prijatelji imenujejo, je bila do sedaj v svojem življenju pravzaprav zelo srečna. Bilo ji je komaj osem let, ko je nastopila v svojem prvem filmu, ki ji je že takoj prinesel slavo in denar. Ko ji je bilo 14 let ji je filmsko podjetje, za katerega je snemala film, poklonilo v dar prekrasen avto. Niti dve leti kasneje je dobila od istega podjetja, za darilo krasem avto znamke «Cadillac». Med «darili», ki jih je lepa filmska igralka v svoji karieri dobila, naj omenimo še prekrasno Rolls Royce. Ali bi bilo potem še kaj čudnega, če se je Elizabeth pri takšnih «darillh* tako prevzela, da je zahtevala zase samo še vse najlepše in najboljše. Njen prvi mož Conrad Hilton — lastnik največjih in najbolj luksuznih hotelov, ji je lahko nudil vse, kar si je želela. Tudi njen drugi mož igralec Michael Wil-ding jo je razvajal z raznimi dragocenimi darili. Pravijo, da Je zaradi nje zapravil ogromno bogastvo, ki si ga je prislužil z vrsto filmov. Z njim je imela Liz tudi dva otroka. Ko sta se ločila, je Liz prevzela varstvo nad otrokoma, toda za to ji mora mož plačevati visoke alimente.
Njen tretji mož je bil slavni, a še bolj bogati Mike Todd. Z njim je bila Liz res srečna. Razvajal jo je z vse mogočimi darili ter ji je nudil vse, kar si je poželela. Pravijo, da ji je vsako soboto podaril dragocen dragulj, ker sta se prav na soboto poročila. Potem se je Mike ponesrečil prav z letalom, ki je nosilo ime «Liz». Zapustil ji Je ogromno bogastvo, ki ga Liz upravlja skupno z Mikejevim sinom. Mesec dni po moževi smrti je bila Elizabeth zelo potrta in vsi so bili mnenja, da se ji bo zmešalo. Toda Eliza-
beth je kmalu prebolela ta udarec — prekmalu celo za javnost, ki ji že od nekdaj ni mogla odpustiti njenega ravnanja z vsemi, posebno pa s tistimi, ki so jo ljubili. Toda Elizabeth se ni ozirala na to, kaj porečejo ljudje. Zaželela si je moža svoje najboljše prijateljice Debbie Rey-nolds in ga toliko zmešala, da je zaradi nje zapustil svojo ženo in svoja otroka ter se je komaj šest mesecev po Mike j e vi smrti tudi poročila z njim.
Ubogi Fischer je iz ljubezni do Liz zapustil tudi svoj poklic ter sledi svoji slavni ženi kot senca. Pravijo, da je Elizabeth z njim groba in hudobna, vendar jo ima on tako rad, da je ne bi nikoli zapusti}.
Film «Cleopatra» seveda še niso začeli snemati in tudi ne vedo, kdaj bodo lahko s snemanjem začeli. Elizabeth je še vedno zaprta v svoji hotelski sobi ter je javila le toliko, da se počuti bolje ter da bo lahko že v kratkem začela s snemanjem. Za ta film bo Elizabeth dobila največjo vsoto denarja, kar jo je kdaj plačalo filmsko podjetje kakšni filmski igralki.
In ker je že govora o denarju, naj omenimo, da je bilo v teh dneh govora še o zapuščini, komaj pred dnevi umrlega Clarka Ga-bla. Pravijo, da je zapustil slavni igralec okrog 600 milijonov lir vrednosti. V zvezi s to zapuščino pa ne bo nikakih sporov. Clark Gable je uredil vse, preden je umrl. še preden se je poročil s svojo peto ženo Kay, se je oglasil pri notarju in tam je v navzočnosti dveh prič sestavil svoj testament. Vse svoje premoženje je zapustil svoji zadnji ženi, ki pričakuje otroka za prihodnjo pomlad, le eno svojih hiš je zapustil svoji prvi ženi 75-letni Josephini Dil-lon, ki v tej hiši že več let prebiva. S to zapuščino ji je hotel zagotoviti mirno starost ter jo preskrbeti v primeru bolezni, ali druge nesreče.
Svojemu prvemu otroku, ki se bo rodil šele prihodnjo pomlad, ni zapustil Gable ničesar. To svojo odločitev je Gable takole upravičili: cZapuščam vse, kar imam, svoji najdražji ženi Kay. Vem, da bo ona najbolje skrbela za najinega otroka, ki sva si ga oba tako želela. In končno sem še vedno jaz tukaj, da bom za svojega otroka zaslužil toliko, da bo lahko mirno in dostojno živel.*
Gable seveda ni mislil, da ga bo smrt v njegovih načrtih presenetila. Bil je
VELJAVEN OD 4. DO 10. DECEMBRA
OVEN (od 21. 3.
do 20. 4.) Novosti in ugoden razvoj j v srčnih zadevah. ' V poklicnem delu bodite vestni in previdni, da vas nekatere priložnosti ne zapeljejo na nevarno pot. Pismo.
BIK (od 21. 4.
do 20. 3.) Laskave obljube za prihodnost. Prijetne ure v veseli družbi. V poklicnem delu ne boste zadovoljni z doseženimi uspehi; morate pa vztrajati, ker so vam zvezde naklonjene.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Prijetna slučajna sre-| Čanja in dobre s e n ti m e n talne perspektive. Presenečenja. Imeli boste polne roke dela, toda obeta se vam dober zaslužek. Pismo.
RAK (od 23. C. do 22.7.) Lepo zadoščenje, Vaši na-| črti in želje se bodo strinjali z željami osebe, ki jo ljubite. Poslovni razgovori. Naleteli boste na malenkostne ovire v poklicnem delu.
LEV (od 23. 7. do
22. 8.) Dolgočasni dnevi. V srcu boste občutili praznino. Pripravite se, ker vas čaka kup dela, zaradi
česar ne boste utegnili rešiti zasebnih zadev. Uspeh v poslovnem delu.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V srčnih zadevah-nobene spremembe, Čeprav boste naleteli na nekatere ovire v poklicnem delu, boste lahko uresničili svoje načrte, če boste imeli jasne pojme.
TEHTNICA (od
23. 9. do 23. 18.) Lepa priložnost za prijeten izlet. Nepredvideni dogodki vam bodo pomagali, da boste sklenili nova prijateljstva. Uspeh v poklicnem delu.
ŠKORPIJON (od
24. 10. do 22. 11.)
V sentimentalnem življenju ugodne priložnosti, toda paziti morate, da se ne boste spril z drago osebo zaradi malenkosti. Lepa priložnost za ureditev poslovnih zadev.
f*
*
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.)
Vaše srce lahko pričakuje vesele in prijetne ure. Izginila bo potrtost. V poslovnih zadevah bo šlo vse v redu prve dni, nato morate biti bolj previdni,
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Bodite potrpežljivi in uvidevni. Razgibani dnevi v poklicnem delu vas bodo presenetili, da si ne boste prav na jasnem, kaj naj bi počeli. Diskusije z delovnimi tovariši.
VODNAR (od do 19. 2.)
Prijetna presene-toda zaradi malenkostnih o-boste morali spremeniti načrt, ki vam je zelo pri srcu. Poklicno delo vam ne bo šlo gladko od rok.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Odložiti boste morali ljubezenski sestanek in spremeniti nekatere načrte. Možnost velike iz-poklicnem delu. Utrdili boste svoj položaj. Novice.
VOD
®Prije1tr čenja, malenl vir bi
on	C
bire
OMIKRON
prodaja
DOXA
na
debelo
in zlatnino
niafiii)
^ Tr*t
UL S. Lazzaro 8 Tel. 35733 36308
vedno zdrav In s srcem ni
imel nikoli opravka. V zadnjem času se je celo tako dobro počutil, da je delal načrte, kako si bo uredil življenje potem, ko se mu bo rodil otrok. Prvi napad tromboze, ki ga je zadel prve dni novembra, je tudi dobro prestal in zdravniki so bili mnenja, da je že izven vsake nevarnosti. Nenadoma pa je nastopila nova kriza, ki ji najbolj popularni filmski igralec ni bil kos. Sedaj počiva njegovo truplo v grobnici, kjer je pokopana njegova tretja žena — slavna ameriška filmska igralka Caro-le Lombard. Tja so ga pokopali na željo njegove sedanje žene, ki je vedela, kako je Clark ljubil lepo Carole in kako drag mu je bil spomin nanjo.
POPRAVEK
V našem listu sta bili 23• oktobra in 6. novembra letos objavljeni dve reportaži o Banjški planoti. Glede brezna Jazben so bili pomotoma upoštevani napačni podatki, ki so veljali do ekspedicije slovenskih jamarjev pred nekaj leti, ko so ugotovili, da je brezno globoko 365 m. Tudi pripombe glede morebitnega materiala iz vojne so veljale do tedaj. Prosimo čitatelje, naj oprostijo to neljubo pomoto
i
i.,	^
Barbara Valentin, nemška filmska igralka, ima glavno vlogo v filmu, valska deklica«, ki ga zdaj snem a j o v Portorožu. Narava jo je bogato oDO
rila s svojimi čari
(foto Bubnič)
Kaj tako mika
v podzemeljski
Jamarstvo se po vsem svetu lepo razvija
Grozeča zijajo žrela globokih brezen ob robu kra-ških kotlin. Sredi polja se odpira velika odprtina. Lijak se hitro zožuje; neprijetno je pogledati vanj. Kdo ve, kje je dno? Našel se je nekdo, ki si je navezal vrv okrog pasu in se pogumno spustil v globino, kamor ni še nikoli posijalo sonce, čudno, da se ni bal, saj v breznu t domu j e hudič*. Težnja po spoznavanju in znanju je bila mnogo močnejša kot strah pred hudobcem. Hudiča na dnu brezna ni bilo; pač pa so pn>i jamarji zagledali v breznih in jamah mnogo čudnih in nenavadnih podob : začarano princeso, palčke, itd. Nato so se navezali na vrv še drugi; vedno več in več. Rodilo se je jamarstvo. Prinas na Slovenskem se je začelo raziskovanje Krasa pred nekaj več kot sto leti. Leta 1818 je Luka čeč prvič pokukal v skrivnosti Postojnske jame. Presenečen je bil in se ni mogel načuditi.
Leta 1910 se je zbralo nekaj jamarjev. Nastalo je Društvo za raziskovanje jam Slovenije. Do tedaj so se spuščali naši jamarji v brezna največ kot sodelavci jamarjev iz tujine. Začelo se je sistematično delo, ki ni ponehalo do dandanašnjih dni. S časom je stvar zavzemala vedno večji obseg. Prvi oreh, za začetek, je bil urediti tokove podzemeljskih voda na Dolenjskem, da ne bi bilo več poplav na tamkajšnjih poljih. V nekaj letih so pogumni jamarji raziskali več kot sto brezen, Društvo se je po prvi svetovni vojni močneje razživelo. Najpomembnejše delo je bilo raziskovanje in odkritje lepot Križne iame ter proučevanje tokov reke Ljubljanice in njenih jam.
Svoj pravi in največji razmah pa je slovensko jamarstvo doživelo šele po osvoboditvi. Jamarji so ra i-vili svojo aktivnost po vsej Sloveniji, in imajo zdaj že pet podružnic; v Ribnici, Idriji, Kopru, Logatcu in Sežani. Povsod so zelo marljivi in pridno delajo. Naš podzemeljski svet je kljub tolikšnemu dosedanjemu delu še vedno večji del neraziskan. Podzemeljske vode pa še niso jkto-čene in tudi tako kmalu ne bodo.
Marsikdo ima zgrešene pojme o namenu in ciljih, ki jih zasleduje speleolo-gija, in si misli, da to ni nič drugega kot pustolovščina posebne vrste. Pa ni tako. Speleologija je znanost z lastnimi metodami dela in je tudi posebne vrste šport. Zgolj užitku na ljubo bi se najbrž ne izplačalo nositi glavo na prodaj v nevarne prepade. Plezanje v breznih je nevarno, a zelo pomembno iz več vidikov:	uravnati
tokove podzemeljskih voda, da bi odpravili 'iopla-ve na bogatih poljih; preskrbeti prebivalstvo s pit no vodo v krajih, kjer ta primanjkuje, ker je pod zemljo navadno vode v izobilju; proučevanje posebnih klimatskih razmer pod zemljo ter spoznavanje
prazgodovine. V jamah Je
živel prvi človek in je tam pustil tudi svoje sledove, kosti, orodje, risbe na stenah itd. Kar spomnimo se na Potočko zijalko in Krapino.
Upoštevati moramo tudi zanimanje biologa, ki v jami išče rakce, pajke, polžke in druge jamske živali. Važno vlogo za znanost i-gra v jamah tudi geolog, ki tam išče odgovor na vprašanje o sestavi in starosti Zemlje. Spoznavanje podzemlja je tudi važen prispevek geografiji. Upoštevati pa moramo tudi važnost, ki jo imajo Jame za razvoj turizma.
V Sloveniji je registriranih že več kot 4.000 brezen in jam; Franc Jenko trdi celo, da je v Sloveniji vseh kraških jam okrog
10.000, v Jugoslaviji pa kar
80.000.
Jamarstvo se močno razvija vsepovsod in je ponekod postalo že pravi narodni šport. Y Evropi je že nad sto za turiste odprtih jam. Vseh obiskovalcev jam na svetu pa je lastno o-krog 5 milijonov. Mnogo je jam tudi drugod po svetu: Szszelina Chlochoška in Zimna na Poljskem, Dachs-steinska ledenica v Avstriji, Spulga della Preta in Veroni in Grotta azzurra Italiji, Demanovske Jame na Slovaškem, madžarska Barabla, Ptiča Dubka v Bolgariji, zelo dolga jama Hoel-le v Švici itd. Zelo 'številne so tudi publikacije, ki jih izdajajo speleološka društva v posameznih državah. Veliko pa je tudi število zbornikov in raznih strokovnih del, ki se ukvarjajo z jamarstvom.
Raziskovanje Krasa ima svoje izhodišče na Slovenskem. Znanstveno središče raziskovanja Krasa je v Postojni, kjer je Institut za raziskovanje Krasa.
Jame so nastale pod vplivom topljenja apnenca, niso pa vse nastale v apnencih enake vrste. Tudi dolžine jam so različne. Postojnska Jama meri skupno s stranskimi rovi približno 15 km, Križna jama pa približno 7 km. Kot pri-
mer zelo globokega brezna lahko omenimo Jazben na Banjški planoti, ki je globoko 365 metrov. Za najgloblje brezno v Jugoslaviji pa se šteje Zakajna jama v Hrvatski Istri z globino 450 m. V Pirenejih je 659 metrov globoko brezno Gouf-fre de la Pierre Saint Martin. Za najgloblje brezno na svetu štejemo danes 1128 m globoko Gouffre Grotte Berger v francoskih Alpah. Pri nas utegne pri-
praviti kakšno Pres®f^ nje dokončno razijo ^ Triglavskega brezna. ga jamarji že večkrat * napadali.	,	^
Prodiranje v jame J® ^ krat povezano z veli* L. varnostjo in velikinj* -j* ri. Potrebna je velik« ^ ra požrtvovalnosti guma, odpornosti ih & na moč: To je delo, & koli ni bilo in ne
pl‘a‘“° albine«#**
•	Ob	podzemeljskem	jezeru
GRAFOLOG
POMLAD V DE2ELI: — Pri Vas je mogoč* diti precejšno harmonijo med telesnim in psihičn ^ lovanjem. Sposobni ste raznih novosti in izbolj*® ,J) delu, prav tako pa Vam ni tuje dajanje nasvet pomoči v zasebnem življenju. Polni ste živ optimizma, zaradi tega se z veseljem lotite tudi 1 dela, saj ste nekako sigurni, da se bo končalo korist. Nadaljujte z svojim intelektualnim napre
t
t•
.KaKMJ9KMHMMKMtV;MKM^MMKMKHMHMKHHte!KHBHKi4aMKM5?aHHH5SHHH55H'fi5HSKS5HHKHHHB55H55S5SHHKiaSKHHHi:KKKKKS5
Vprašanje in odgovor o oljčni stiskalnici
Iz Doline smo prejeli dopis, vprašanja, je omenjeni napo-
V odgovor «Repencu» in «Demokraciji»
Repentaborske volitve
Jb repentaborske občine Prejeli daljši dopis, ki 2“ * malenkostnimi poprav-
ijajno °raj v 0el0^ °bjav-
jJredvsem bi rad vedel, “O je tisti «Repenc», ki se l Pod tem imenom Ze vakrat podpisal v »Demo-f, ®°*ji»? Jaz mislim, da vse sto, kar piše «Demokraci• 0 repentaborski občini ** bližnjih, volitvah, ni na-jnsai noben Repenc, arn-
da so to skuhali na jovenski demokratski zve-Tudi takoj povem zakaj: ker se noben naš va-_"aw ne bi upal tako žalji-pisati o svojih sovašča-, ift> pa naj bodo pristaši e ali one stranke. Nočem .*«, da sem bolj pameten mi	t°da da bi se pu-
od «Demokracije* stner-£*** na tako grd način, to ™ je preveč! Moji sosedi ~~~ če gremo po političnem Pričanju — so komunisti, mj>vci, beli in ljudje, ki ne spadajo nobeni stranki. ,°da zaradi tega se še ni-*°‘i nismo skregali in živi-m° v dobrem sosedstvu. Se-
dat
jc:
pa pride tDemokraci-» in hoče napraviti <tšpe-}1* v hiši! Vprašam se, za-°j? Vprašam se tudi, za-a? Podpisujejo članke s Podpisom »Repenc*, ko pa
pri nas — vsaj jaz nisem še slišal — nihče ne uporablja izrazov, kot so na primer <komunistični raj*, «strankarsko - politični barantači*, apolitični piacistn in podobno.
Mislim torej, da je vsakomur jasno to, kar je »Pri-morski dnevnik* napisal Ze pred dnevi: namreč, da hoče Slovenska demokratska zveza v naši občini nastopiti s svojo samostojno listo, s tako imenovano »Slo-vensko listo» ter na ta način podreti dogovor o skupnem nastopu vseh strank.
V redu! če so oni zadovoljni, smo zadovoljni tudi mi. Na ta način bomo vsaj videli, kaj in koga predstavljajo v naši občini. In ker se je volilna propaganda že začela, naj mi bo dovoljeno, da takoj nekaj napišem :
Slovenski časniki ali točneje «Primorski dnevnik» in «Novi list> sta pisala , in protestirala proti novemu razlaščanju slovenske zemlje na Kontovelu. »Demo-kracija» in «Katoliški glas* nista tega dogodka omenila niti z besedico. Ali ne bi bilo bolje, ko bi omenjena časnika posvetila temu nadvse važnemu vprašanju vsaj nekaj vrstic, da
bi tako prišla do izraza e- lira, v volilni kabini. Jaz
notna volja in zahteva vseh Slovencev — kot pa pisala druge, toliko manj važne reči!?
Ali se «Slovenska lista« misli na tak način boriti za naše pravice?
Potem bi rad vprašal zastopnike Slovenske demokratske zveze in »Demokra-cije*: kaj ste do danes napravili za našo občino? Kaj ste pisali o naših problemih? Kdaj ste nam nudili kako podporo, ko smo se borili za naše pravice? Kdaj ste prišli k nam v vas — razen tik pred volitvami, ki so bile potem odložene? Nič in nikoli, je odgovor, ki ga ne morete zanikati!
No, sedaj so spet volitve in «Demokracija* je začela pisati o naših sproblemih». Kdor ni čital člankov, ki so namenjeni nam, občanom, naj dovoli, da citiram samo en odstavek, kako si «Demokracija* zamišlja demokracijo :
žalostno je — piše *Re-penc* v «Demokraciji» — da tako kot jaz misli v naši vasi in tudi po drugih vaseh marsikateri možak, pa se iz gole bojazni boji odkrito prekrižati svojo besedo celo tam, kjer ga nihče ne vidi, nihče ne kontro-
Asfaltno cestišče na poti v Glinščico
jg, iz Boljunca proti Glin-tud*	konfno asfaltirana in
1	odprta za promet mo-
Crriih vozil. Preden
so začeli
asfaltirati, so iudi uredi-^nlizacijo tako da se vo-
li da
*e k° več razlivala po dvo-r,žc>h hiš
Cestišče je sedaj
V?,/.no do	mosta,	to	je do
h >n';ne' k'	se	potem	spusti
i.,j 81 Premuda. Delavci se-iti aJ0 še obcestne zidove k«,,, ,n.lke' tako da bo v krstih 80 Povsem končano. Ob
Pc’tnn7t°žnosti. pa treba pr’:'
lticst *’ da	i®	pot,	ki	se od
v j . nadaljuje v Glinščico, Po,:e;L8labem *tanj u, saj je tli Zp ceb> prekinjena žara-■»UidiT^kih Plazov. Do po-t|, jj. hilo dobro poskrbe-Biavj Se po* vsa-i nekoliko po-tfiv-.i i tak°	da	bo	Glinščica
kc.i ,, 1a'a še več izletnikov
in izletnikov, temvečja škoda za zemljišče. To zemljišče pa ni tako slabo, čeprav je na vrhu. Crna zemlja je pri nas redkost in le v kakšni dolini. Tukaj pa je na vrhu griča kot dokaz, da je bilo v davnini naselje, tako imenovano gradišče; ljudje in živali so zemljo obogatile z organskimi ostanki — s humusom. Ostanki kasnejšega gozda so humus še pomnožili. Gospodom, ki se zanimajo za našo zemljo, pa je to, kot sodimo, tuje in ne poznr-jo niti nekdanjega niti sedanjega kmetijskega gospodarstva. Zato ne razumejo, zakaj se živina prav na vrhu Sv. Lenarta tako rada pasa
ki je tudi boljše.
Kako naj bi torej naš človek prodal tako zemljišče skoro zastonj, in to celo za takšen namen, od katerega more pričakovati le nadaljnjo škodo? Ali je tudi to v sklopu razlaščanja naše zemlje?
Vaj nedeljski članek o kra-škem vrtnarstvu smo čitali z zanimanjem. Naj omenimo, da imamo tudi pri nas prve začetke vrtnarstva, oziroma cvetličarstva. Imamo že primer gojenja več vrst cvetic (tulipane, narcise, hijac.inte i. e.) na kakih 1000 kv. m in to z zadovoljivim uspehom. Naši ljudje se v tej tehniki kmalu znajdejo, seveda, če se temu
in daje s to pašo več mleka, resno posvetijo.
bi takemu kotlo potegnil čez trepetajoča kolena do pasu, hlače pa bi dal tistim našim ženskam, ki kažejo komunistom figo tudi v volilni kabini.
Jaz vprašam vse vaščane, če se strinjajo s takim načinom pisanja. In rad bi tudi vedel, če se z njim strinjajo vsi oni, ki bodo kandidirali na «Slovenski listi*. Pošteno in možato bi bilo, ko bi se naši bodoči kandidati «Slovenske liste» o tem javno izjasnili. Bomo vsaj vedeli, ali imamo opravka z možmi ali pa z ljudmi brez hrbtenice!
(sledi podpis)  «»-------
Obvestilo kmetovalcem
Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sporoča kmetovalcem področja, da so se pričela pred dnevi sprejemati naročila za nakup semenskega krompirja odbranih vrst, ki so primerne za naše kraje, Seme je bilo pridelano pri središču za montikacijo krompirja, ki je pod nadzorništvom Ministrstva za kmetijsko in gozdarstvo.
Naročila se bodo sprejemala dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, a vsekakor ne po 24. decembru.
Ob naročilu (najmanj 50 kg) bo moral kmetovalec plačati 30 lir za kilogram; dokončna cena, izvzemši državni prispevek, bo 45 lir za kilogram.
Obveščamo živinorejce, da obstoječe odredbe prepovedujejo držati bike, ki so nad 1Q mesecev stari, razen če iste ni že potrdila pristojna pokrajinska komisija.
Torej vsi lastniki, katerih bikci so že dovršili 10 mesecev starosti ali jih bodo dovršili do 31. decembra letos, morajo predložiti (preko svoje občine) tozadevno prošnjo naslovljeno na Pokrajinsko komisijo za potrditev bikov, Trst —• trlica Ghega štev. 6/1, v roku do 5- decembra letos.
Za bikce, ki so se izlegli v rejskih centrih in za bike plemenilnih postaj je treba priložiti prošnji tudi živinozdravniški izkaz, iz katerega je razvidno, da žival ni jetična.
Kmetovalcem iz Brega
Kmečka zveza in Zveza maiih posestnikov obveščata vse kmetovalce iz Brega, zlasti pa vinogradnike, da bosta prišla v torek, 6. decembra v Dolino dva strokovnjaka, ki bosta vinogradnikom na razpolago za vse nasvete v zvezi z vinom.
Omenjena strokovnjaka bosta ob 15. uri v gostilni Lovra Strajna. Ce torej vinogradniki želijo kake nasvete, ki se nanašajo na letošnji vinski pridelek, naj bodo ob določenem času v omenjeni gostilni.
katerem nas «kmetovalec» obvešča, da so letos v Bregu pridelali precej oljk in da bi jih radi ljudje odpeljali na stiskanje v stiskalnico v Plav. je, čeprav se bodo delno po-služili tudi domače stiskalnice. V pismu tudi obvešča, da ,ie pred leti ZVU dala tako dovoljenje in sprašuje, če bi se dalo kaj takega napraviti tudi letos.
Pozanimali smo se na Kmeč. ki zvezi in Zvezi malih posestnikov, kako je s to zadevo in tu smo zvedeli naslednje;
Na zahtevo nekaterih kmetovalcev iz Brega sta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov intervenirali pri pristojnih oblasteh, da bi proš. nji prizadetih kmetovalcev u-godili. Predstavniki omenjenih zvez so najprej posredovali na kmetijskem nadzor-ništvu, potem pa skupno s predstavnikom kmetij, nadzor, ništva še pri glavnem ravnatelju tržaške carinarnice. Ker ni nobenih sporazumov oziroma določil, ki bi urejali taka
til predstavnike KZ in ZMP na ravnateljstvo za zunanjo trgovino, kjer so zadevo proučili ter dali upoštevanja vredne nasvete. Vse pa je odvisno od vladnega generalnega komisarja, kateremu je kmetijsko nadzorništvo poslalo pismo s prošnjo, da zadevo povoljno reši.
Računa se, da bo odgovor znan najkasneje v enem tednu.
MACK0VLJE
Prejšnji teden smo v naši vasi kuhali žganje ip to je tudi edina omembe vredna novica, ki neposredno zadeva našo vas. Drugače pa je s cesto, ki vodi s križišča za Domjem, saj po njej že nekaj dni drvijo najrazličnejši avtomobili, ki se pripravljajo na dirko. Vse prav in lepo, toda cesta je že sedaj zorana in za njeno popravilo se dirkači ne bodo zmenili. Bo občina to upoštevala?
BESEDE POMENIJO;
VODORAVNO: 1. gnetljiva plastična snov za oblikovanje drobnih izdelkov, 9. konjuga-cija (glagolov), 18. deli telesa, 19. starogrški pesnik (Iliada), 21. pokloniti, dati v dar, 22. otok na Jadranu, 24. vodja slovensko - hrvaškega kmečkega upora, 26. sorodnik, 27. lesena tla, 28. oblika pomožnega glagola, 29. glas, zvok, 31. nemarnost, 33. niti najmanj, 35. nikalnica, 36. vas na Tolminskem, 38. surovina za izdelano metel in ščetk, 40. pripadnik slovanskega naroda, 42. medmet, 44. diktat, 46. blesk, blišč, 47. oblika po-
možnega glagola, 49. tema, 51. področje, 53. reka v Angliji, 54. otet, 56. bog ljubezni, 58 pobiralec desetine, 60. veliko rešeto, 61. sadni škodljivec, 62. okrajšava za tovariš, 63 vrsta kislega mleka, 65. del obraza, 66. ves, nepoškodovan, 67. napet, namotan, 69. prekop preliv, vodotok (tujka, kakor jo pišejo francozi), 71. začetnici slovenskega ozemlja, 73. vprašalnica, 75. oster, odločno izgovorjen, 77. mesto v Franciji (v Ardenih), 78. predlog, 80. še nerabljen, 82. spravim narazen, 84. bajeslovje, 85, o-blika pomožnega glagola, 86. ptičji glas, 88. otok na Ja-
iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiMmimimiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiuiiiimiiimiiiiitiiiiiiimimiiiiititiiiimiiiiiimitiiiiiitiiiimiHiiuiiiuiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiii
Koristni nasveti in čtivo za naše kmetovalce
Razlika med svinjsko kugo in rdečico
Ločimo tri vrste te pogubne bolezni, ki se skoraj vedno konča tako, da žival pogine - Bolezen je izredno nalezljiva in nevarna
Svinjsko kugo povzroča ku-živo ali virus, ki ga pa s sedanjimi pripomočki še nismo mogli videti. Nosilec virusa Je bolna žival. Kužnost virusa je enkrat večja, drugič manjša, zato se bolezen pojavlja enkrat v težji, drugič v lažji obliki. Virus je zelo odporeri. Ob navadnih razmerah se drži dolgo časa živ izven živalskega telesa. Pri sobni temperaturi je živ nekaj dni. S kuhanjem, če voda kipi, ga uničimo v pol ure. V hladnem ali temnem prostoru ali v hladilniku je živ dva do tri mesece. Kon-servirana kri, spravljena v klet, je kužna še po enem letu in pol. Osušena kri od bolnih svinj je kužna še mesece. V zmrznjenem stanju o-stane živ še leta. Nevaden način soljenja, salamurenja in dimljenja ga ne uniči. Je pa zelo občutljiv na gnitje, tako je n. pr. virus v gnoju ali gnojnici uničen v 24 urah. V hlevskem gnoju, če je pravilno pakiran, propade v treh tednih. Navadna razkuževalna sredstva ga ne uničijo. Dobro sta se izkazala 20-odst. otopi-na klornega apna in 6-odst. krezol. Najboljše sredstvo pa je vsekakor 1—2-odst. lužina, t. j. otopina lužnega kamna.
S povzročiteljem svinjske kuge se svinje okužujejo navadno po hrani, ki pride v dotik z izločki ali sokovi o-kuženega prašiča. V obolelem prašiču je kuživo povsod v krvi in vseh telesnih sokovih bolnega prašiča in prav s sokovi potuje iz telesa. Kuži-
vo izhaja iz telesa posebno še z izmetinami in sečem, Seč bolnih prašičev je za druge, še neokužene svinje najnevarnejša. Z njo se gotovo okužijo drugi prašiči, ti pa zopet okužujejo naprej. Tako se bolezen širi od živali na žival.
Okužba pride skozi prebavila. Ko jih kuživo predre, preide v kri, kjer se razmnožuje, izziva razna vnetja z odmiranjem tkiva in krvavitve v tkivih in notranjih organih. 2ival zboli. Za svinjsko kugo zbolijo prašiči vsake starosti in vsake pasme, pa tudi divje svinje. Prašiči v istem svinjaku navadno zbolijo vsi hkrati ali pa eden za drugim Bolezen se pojavlja v treh oblikah;
J. Prav hitra ali perakutna kuga se pojavlja le v začetku obolenja prašičev v nekem kraju. Razen visoke vročine, izgube teka in velike slabosti ni opaziti nobenih drugih znakov. Prašiči poginejo v 4—7 dneh, ponekod pa že v 2—3 dneh po pojavu prvih znakov bolezni.
2. Hitra ali akutna kuga se začne z visoko vročino, ki se za dan, dva dvigne na 41 do 42°C ali pa še več, ostane z neznatnimi spremembami povišana ves čas bolezni, pred poginom živali pa pade pod normalo. Bolne svinje so v začetku bolezni kljub visoki vročini še dosti živahne in pri dobrem apetitu in šele po 2—3 dneh po začetku vročine zgubijo tek in živahnost. Zavlečejo se v steljo nerade vstanejo in če jih k
doslej.
s'A MOTOE.IC.A
V	------------------
Mju;, Vrb Sv. Lenarta je hi na.sv°ji razmeroma skrom-
hi0rVo ski viS!ni m’
in se zanj
BT j«
lltjntj. .
'■* turistična ustanova
'kvena oblast, 'žil
"a
“dit]
že
Najprej merava-tttestu stare cerkvice
)o n glas, da namerava
novo. Namesto tega
hietfj, P0Ktsvili temelje nekaj Jugovzhodno pod raz-
tnnogo manjši ka-notranjščino kakih
stoj"n:.as zanima ravnanje pri-ob'astJ do lastnika do-®riblj»a_.zenr’'j'žča, ki obsega
s0
'Užno
4 ha. Ni dovolj, da
-U ^	MO.	m;	'
'hielj	^ugloameričani, ki so
tUJCdj za časa svoje uprave dovaijSVoi° postojanko, poške ktj	Veliko zemljišča in š-
bj
drvi,
l5i'a ob"
še
odhodu prizria-
lt0n1j„"1’ ne da bi mu bila k
b| t
?*>ic0
hot ,n° odškodnino. Sedaj
—u 7'* dobiti svet za ka-
do v”.ln 2 metra široko pot
b.i rba .ste
ga.
za enega črnega in Ali tako, ali razlasti-
Srb*šno? odločili Ne '
gospodje.
4 emo. kaj imajo v načr-^hov nedvomno nameravajo
?8^it"ni)r nekdanje romanje Sv
kov	^kmetijskih	pridel-
tiev;o.V3V- Lenartu, ki 06 vršilo
se je
V***>br VrS '° vsa'{ega 6. nn-
*• Cim več romarjev
Kdor je kdaj obdelovat zemljo, se je lahko prepričal, da ni nobenih čudodelnih sredstev, ki bi pripomogla, da bi posevki rasli sami od sebe in da bi se tako rekoč, začela «pretakati med in mleko«. Vendar tudi vemo, da so se. tovarniška, kemična gnojila se do nedavno zde!« eno takšnih čudodelnih sredstev, s katerimi je mogoče delati nezaslišane čudeže. Ob koncu prejšnjega stoletja, ko so pri nas začeli uporabljati thomusovski fosfat, ki so ga potem po domače imenovali iiToniatcva žlindra« 'po Thomasu), je gnojilo na travnikih tako učinkovalo, da bi nihče ne mogel verjeti, če bi sam ne videl, koliko krme je mo-gc če pridelati. Tedaj so se pri nas začela uveljavljati gnojila, vendar jim tu in tam celo do dandanes niso še popolnoma zaupali. Se pred leti smo morali priporočati večjo uporuon gnojil.
Zato tudi dandanes ni tako lahko dokazovati, da so vendar nekatera »čudodelna« sredstva, ki lahko pripomorejo, da se pridelek kar neverjetno poveča. Tako je mogoče trditi o rastilih, da imajo največjo prihodnost. O njih smo že nekoliko pisali in marsikateri pridelovalec se zanima, kaj so prkvzaptuv rastila ali rastlinski hormoni, te
Kaj pravijo kmetijski strokovnjaki o rastiiih in «eudodeinih kislinah»
bolj pa, ali jih bo mogel kaj kmalu tudi sam uporabljati.
V resnici pa o rastilih niti strokovnjaki še marsičesa ne vedo. To se pravi, da rastila še zmeraj preskušajo. Uporabljajo Jih predvsem na kmetijskih znan-stvenih zavodih za razne poskuse z rastlinami.
Na splošno pa rastila niso kakšna posebna novost. Ze dolgo je znan rastni rastlinsKi hormon avksm. To je snov, ki je vsebuje : rastlina zelo malo, zato jo je tetko izločiti iz rastline m jo proučit vati. Avksm se zbira predvsem v uršičkih rastlin. Pod njegovim vplivom se rastlina obrača pro ti sončni st-etlobi. Vsakdo i ve, kako krompirjeve klice pred pomladjo iščejo svetlobo in' da so tem daljše, čim temnejša je shramba krompirja. Hormon pomaga rastlini iskati svetlobo in s ■teni- tudi hrano tz zraka Ta hormon, spodbudnih ra sti, imenujemo rastilo ali rastni hormon.
Najprej s8 vodkrjli aVksin a. Leta 1934 so ga izločili
iz urina; v človeškem urinu je tega hormona razmeroma mnogo. Pozneje so zato nekateri mislili, da je gnojnica toliko bolj učinkovita, ker vsebuje razen gnojilnih snovi tudi rastni hormon. Malo drugačen hormon so izločili tudi iz koruznih klic. Imenovali so ga avksin b. Raziskovan, • rastil seveda še napreduje. Preskušajo tudi nekatere kemične spojine, kako učinkujejo na rast rastlin. Tako so ugotovili, da je rastlinski hormon indolocetna kislina ki so jo sicer poznali ie poprej, niso pa vedeli, da pospešuje rast rastlin. Koliko je raznih spodbudnikov rasti v rastlinstvu, še m mogoče povedati. Kako velik pomen pa imajo rastlinski hormoni za kmetijstvo, vidimo med drugim že iz tega, da je z rastil i mogoče tudi zatirati plevel. Pri nas te uporabljamo kemične pripravke za zatiranje ) 'e-vela med žitom in na travnikih. Ti pripravki pa so v resnici rastila, ki pospešujejo rast le določenih vrst rastlin, v tem primeru ple-
vela. Toda pospešujejo jo tako zelo, da plevel med naglo rastjo porabi vso hrano in nato shira od lakote.
Med rastili dandanes posvečajo največjo pozornost giberelinu ali giberelinskt kislini. Vedeti pa je treba, da tudi to rastilo ni množični tovarniški izdelek, da bi ga bilo mogoče kjer koli kupiti. Uporabljajo ga sicer te, toda le strokovnjaki za poskuse. Mnogo si obetjo od giberelina zlasti v vinogradništvu, ker je baje mogoče pridelovati mnogo večje, lepše grozdje z izredno debelimi jagodami in ker je trta rodovitnejša. To rastilo tako pospeši rast, da dveletne rastline postanejo enoletnice. To pa je veli kega pomena med drugim zlasti v semenarstvu, saj b bilo n. pr. mogoče v eni rastni dobi pridelati seme sladkorne pese ali knpusnic. Z giberelinsko kislino bo baje tudi mogoče zelo uspešno siliti krompir in pospešiti kalivost semena nekaterih vrst posevkov.
Giberelinsko kislino prido
bivajo iz glivice, ki je na Japonskem velik škodljivec riža. Ko glivica napade riž, se riževe bilke zelo podaljšajo in ne morejo roditi. Dandanes giberelinsko kislino pridobivajo tako kakor n. pr. penicilin iz plesni, to se pravi na gojiščih v velikih industrijskih kotlih. Glivicam nudijo ugodne življenjske pogoje, da se hitro in množično razmnožujejo, potem pa iz njih pridobivajo «čudodelno« kislino.
Nobenega rastila dandanes ni mogoče uporabljati
kar na slepo in za vse vrste rastlin. To velja tudi za giberelinsko kislino, Z njo lahko povzročimo tudi precej škode, če smo neprevidni. S poskusi so dognali, da pri nekaterih rastlinah škropljenje z giberelinskim pripravkom povzroča tudi nezaželene posledice, včasih poganjki poženejo zelo hitro, toda tudi neenakomerno, potem pa nenadna rast postane spet naravna. Neki sadjar je poškropil z gibe-relinom jablano, najbrž v pričakovanju, da bo dobil kakor buča debela jabolka. Po škropljenju pa je vse sadje odpadlo.
Do splošne, širše uporabe rastil nam morajo torej najprej utreti pot raziskovalci. Ne smemo biti nestrpni, saj se dandanes na svetu vendar vse hitreje vrti.
temu prisilimo, se težko dvignejo, leno se premikajo, pri noji jih zanaša in često padajo na zadnje noge. Oči jim pordečijo, iz njih se izceja sluzavo-gnojni izcedek In so krmežljave, Ze v prvih dneh bolezni prašiči tudi povračajo, so zaprti, pozneje pa dobijo grižo in izmetine so večkrat pomešane s krvjo. Zaradi vnetja goltanca bolne svinje težko požirajo, hropejo in težko dihajo. Ko pride do vnetja dihal, začno kašljati, iz nosnic pa se pojavi gnojni izcedek. Po ušesih, nogah in trebuhu, včasih pa kar po vsem životu, koža pordeči in pozneje postane modra ali črna. Značilne za svinjsko kugo so krvavitve po koži, ki so po obsegu manjše ali večje. Na takih mestih koža često odmre in odpade. Večkrat opazimo tudi krvavitve iz nosnic in pa krčevite napade. Svinje postajalo vse bolj slabotne, hujšajo in navadno drugi teden poginejo, če jih nismo prej priklali,
3. Dolgotrajna ali kronična kuga nastopa po oblažitvi znakov akutne kuge. Vročina se menja, enkrat je večja, drugič zopet manjša, tudi tek in živahnost se izmenjavata. Nekaj časa je žival zaprta, nato zopet dobi drisko. Svinje, četudi imajo še nekaj apetita, hujšajo, kašljajo in težko dihajo. Koža postane suha in hrapava s hrastavi-mi izpuščaji, ki so podobni kozam. Po 1—3 mesecih ali pa še prej tako oslabijo, da poginejo. Ce le katera izmed živali ozdravi, se zelo počasi popravlja, postane kržljava in je stalni izločevalec virusa in nevarna za okolico.
V krajih, kjer ni bilo kuge, je potek bolezni navadno hiter in zboli 80—100 odst. prašičev. Bolezen bi lahko zamenjali s svinjsko rdečico, razlika je ta, da pri rdečici zboli navadno le en prašič ali dva, pri kugi pa vsi. Rde-čični prašiči že takoj v začetku bolezni ne kažejo apetita, kužni prašiči pa Je v začetku bolezni dobro jedo ali pa Je dvignejo z ležišča, ko jim gospodinja prinese hrano, posrkajo nekaj hrane, nato pa se zopet vležejo.
Dr. F. K.
zvezo, kot je že obstajala. Sedanji avtobus, ki vozi skozi vas proti Nabrežini okrog 8.46, ne pride za nas toliko v poštev, ker je za delavstvo prepozen, za ostale potnike, namenjene v Trst, pa je ta vožnja predraga, ker merajo vzeti listek le do Nabrežine — postaja (do sanatorija) in od tam za drugo progo do Trsta. Želeli bi, da bi se vsaj prva jutranja proga podaljšala do naše gornje vasi.
JEZERO
Mnogo pisarjenja je že bilo in raznih opominov zaradi ceste iz Jezera v Bazovico, posebno sedaj, ko je dež vse razoral. Tržaška občina bi prav lahko poskrbela da bi se začelo delo na tej cesti, da bi tujci še toliko raje in v večjem številu obiskali to malo vasico z lepo razgledno točko ter se seveda ustavili v gostilni pri Gustinčiču.
Bilo je že nekaj govora, da bo kal, ki je v sredi - vasi, uničen, in sicer napolnjen *. materialom in kamenjem, tako da bi vasica zgledala lepša, kot je sedaj. Saj je za napajanje živine drugi kal in še tega uporabljajo samo poleti, ko ženejo živino na pašo, pozimi pa imajo ljudje doma vodo, odkar je dolinska občina napravila nov vodovod. Upajmo, da bo tudi to v najkrajšem času storjeno in urejeno.
dranu, 90. majhen rep, 92. nogometni izraz, 93. procent, 9(1, kakor, podoben, 98. izdelek iz oliv, sončnic, 99. pokajevanje (množ.), 100. tvegan.
NAVPIČNO; 1. privoljenje, ustavitev, 2. severni jeleni, 3. podoba golega telesa, 4. povratni zaimek, 5. medmet, 6. redek, nizek gozd, 7. neranljiv, zavarovan proti boleznim, o. nobesni svod, 10. enaki črki, 11. pleme, 12. bivši angleški ministrski predsednik, 13. majhen gad, 14. enota plo-ščinske mere, 15. značilna vrsta, 16. vseučiliško mesto v Angliji, 17. mesto v Furlaniji, 20. neodločen rezultat, 23. hotelski uslužbenec, 25. obmejni uslužbenec, 29. morska riba, 30. neurejenost, 32. tuj otrok v reji, 34. večja posoda, 37. desetnik, 39. krojaška potrebščina (konopljena tkanina), 41. domač, k hiši spadajoč, 43. rimski pesnik, 45. slovenski pesnik, 48. to leto, 50. majhen šop, čop, 52. nadzornik, preglednik 55. sovražen, ofl-^klonilenj S7. gospošlra sobš, 59. tiščim, 64. kemična prvina' (kovina), 68. nasiten; toda 'tudi siten,'70. Vrsta razcvet ja, 72. pogreb, 74. prigon, pripe-ljanje, 76. umetnik, 79. hrib, grič, 81. spletati, 83. plazovi drobnega kamenja, 85. kraj v hrvatski Istri, 87. kratica za akademski smučarski klub, 89. del teniške igre, 91. začimba, 92. pevski glas, 94. kazalni zaimek, 95. okrajšava za kvadratni, 97. enaki črki, 98. o-sebni zaimek.
REŠITEV KRIŽANKE
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO: 1. Abebe, 5. Melhior, 11. snovi, 12. kolek, 13. Bur, 15. stoja, 16. Borba, 17. arija, 18. brada, 19. Vanda, 20. vrana, 22. reja, 23. brnja,	24.	dreta,	25.	DM,	26.
oče, 27. zreti, 28. kleni, 29. rop, 30. na, 31. kmalu, 32. prača, 33. neme, 34. tlaka, 35. slina, 36. Dover, 37. izrazi, 39. stoli, 40. petina, 41. t vari, 42. ploha, 43. Zader, 44. Irka, 45. Zlata, 46. veder, 47. ho, 48. sat, 49. krava,	50.	črnec,	51.	dur,	52.
trema,	56.	drčini,	54.	p ud,	55.
priče,	56.	sonet,	7.	p uh,	58.
imenitnik, 59. Boč.
NAVPIČNO:	1. anoda, 2.
boja, 3. Eva, 4. bi, 5. morda, 6. Elba, 7. Lea, 8. hk, 9. o-brati, 10. ruina, 11. staje, 12. konji, 14. rja, 15. sreča, 16. Bantu, 17. arena, 18. bronhitis, 19. vrela, 20. vreča, 21. imperator, 23. braki, 24. dlani, 25. Domen, 27. zmazi, 28. krila, 29. revir, 31. Klara, 32. ploha, 33. noter, 34. trakt, 35. stota. 36. dedec, 38. zvrat, 39. Slava, 40. padem, 42. plamen, 43. zenit, 45. Zreče, 46. vrček, 47. hud, 49. Krim, 50. črni, 51, duh, 52. tri, 53. Don, 54. puč, 56. st, 57. Po.
PREČNIK
Kot pretežno delavski sloj se ukvarjamo tudi z obdelovanjem zemlje. To nam je v pripomoček, enemu bolj, drugemu manj, kot jo pač znamo izkoriščati. Zemlja ni slaba, le gnoja ji ni nikoli dovolj. Premalo je živine za redno in boljše gnojenje, kar je o-snova uspešnemu kmetovanju. Ze zaradi tega nam je potreben pouk o umni živinoreji. Ko smo zvedeli, da te bo v Sempolaju vrJil večerni živinorejski tečaj, se je pri-javilo precej slušateljev. Za tečaj, ki bi se vršil v naši vasi, pa jih je prijavljenih 48, kar je za vas s tridesetimi družinami rekordno število. Upamo, da bo ustanova, ki to organizira, to upoštevala.
Zelo pogrešamo avtobusno
KRIZ
Vse vaščane je globoko presunila vest, da je za posledicami prometne nesreče preminil 50 lot stari Izidor Košuta. Pokojnik — čeprav je že dolgo let živel v Trstu — je bi! v vasi zelo znan, saj ni pretrgal vezi s svojim rojst. ni m krajem.
Izidor Košuta je kakih 30 let opravljal delo mestnega stražnika. Med vojno je stopil v partizane, kjer se je kmalu izkazal in je napredoval za oficirja. Kot poveljnik nekega jurišnega oddelka je bil tudi odlikovan z visokim odlikovanjem.
V vojni mu je bila sreča mila in zato je toliko bolj tragično naključje, ki mu je pretrgalo nit življenja. Pokojnik je bil v svojem življenju
zelo skromen in to je bila njegova velika odlika. Zapušča ženo, brate in sestre, katerim izrekamo naše iskreno sožalje.
Izrazom sožalja se pridružuje tudi uredništvo našega dnevnika.
FRNETICI
V teh dneh bomo tudi v našem naselju dobili javno telefonsko govorilnico, za katero se je naša občinska u-prava borila toliko let. Telefon bo v gostilni pri <Jomi-zelju, ki jo sedaj popravljajo.
Obvestilo živinorejcem
Ker se širijo glasovi da oo s 1. januarjem 1961 prepovedana živinorejcem neposredna prodaja mleka potrošnikom y mestu, smo se pozanimali o zadevi pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, če odgovarjajo resnici vesti, ki jih širijo zainteresirani krogi
Na podlagi dobljenih jnfor-mamj poročamo vsem živino-rejcem, da so te vesti brez
ljene^116 podIage “i izmis.
fefedne važnosti tegi vprašanja bi bilo zaželeno, da bi pokrajinsko kmetijsko nad-zormstvo izdalo uradno sporočilo o tej zadevi.
Tajništvo Kmečke zveze
„	in
*veze malih posestnikov
Vreme včeraj: oajvišja temperatura 9.5, najnižja 5.7, ob 19 uri 8.7, zračni tilak 1026 raste, veter zahodni k severozahodnik 3 km, vlage 88 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 13.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 4. decembra
Barbara
Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.53. Luna vzide ob 17.48 m zatone ob 8.03
Jutri, PONEDELJEK, 5. decembra
Stojan
Jutri prva seja norega pokrajinskega sveta
Liberalci so sodelovati z
včeraj sklenili demokristjani
Za sedaj se še ne ve, ali bode demokristjani sestavili enobarvni odbor S zunanjo podporo PSDI, PR! in PLI ali pa bodo sestavili koalicijski odbor
Jutri se bo sestal na sedežu pokrajinske uprave novoizvoljeni pokrajinski svet. Njegova prva naloga je, da ugotovi in sprejme na znanje volilne izide ter takoj nato izvoli predsednika pokrajinske uprave, štiri odbornike in dva namestnika.
Znano je, da je sestava tega odbora predstavljala in do določene mere predstavlja še danes dokaj težko vprašanje. Volilni izidi so dali demokristjanom 9 svetovalcev, komunistom 6, misovcem 3, socialdemokratom 2, socialistom 1, NSZ 1, liberalcem 1, republikancem 1. Glede na politično sestavo sveta, je postalo takoj jasno, da ne bi KD mogla upravljati sama pokrajine, temveč da se bo morala nasloniti ali na desnico ali na levico. KD je sprejela pot oživljanja štiričlanske koalicije med strankami tako imenovanega demokratičnega centra. Pri tem pa je naletela na razne težave, predvsem s strani liberalcev, ki so postavili več zahtev, kot prvi pogoj za svoje sodelovanje. Glavni zahtevi sta bili vsekakor naslednji: razširitev štiričlanske koalicije s pokrajinskega na občinsko področje in vprašanje deželne avtonomije. Dejstvo pa je, da so liberalci vztrajali posebno na prvi izmed teh dveh zahtev. Ker pa sta se pojavili v Krščanski demokraciji dve struji, ki sta imeli nasprotujoče
si poglede glede sodelovanja liberalcev v občinski upravi, se je rešitev vprašanja na pokrajinskem področju zavlekla in se je v glavnih obrisih rešila šele sinoči. Po zadnjih vesteh, ki smo jih prejeli iz dobro obveščenih krogov, so včeraj liberalci od. stopili od svoje zahteve, da se sporazum med štirimi stran kami prenese s pokrajinskega na občinsko področje. Po teh vesteh je liberalcem šlo dejansko v tem trenutku samo za to, da vrinejo svoje pred stavnike v razne ustanove, kot so Acegat, ECA itd., se pravi, da jim je šlo za vplivne položaje. Teh svojih zahtev pa niso mogli uresničiti zaradi vztrajnega odpora posebno tistega dela demokristjanov, ki imajo občino v svojih rokah. Z druge strani pa si liberalci niso menda upali napenjati še nadalje svoj lok, ker so se zbali, da bi jih v tem primeru ostale stranke sredinske koalicije obtožile političnega saboterstva, kar bi imelo negativne posledice tudi na vsedržavnem področju.
Včerajšnji izid dolgotrajnih razgovorov z liberalci pojasnjuje kopico dogodkov iz prejšnjih dni. Eden izmed najvažnejših je bila brez dvoma seja demokristjanske skupine občinskih svetovalcev, ki je bila predvčerajšnjim. Na lej seji so občinski svetovalci KD potrdil^ da ne bodo spremi-
llllliiiimimtitiimMiiin
Po podatkih itatističneg« urad«
Skozi Javna skladišča v novembru manj prometa
Promet se je zmanjšal v odnosu na oktober, povprečje prvega polletja in na prvih enajst mesecev lanskega leta
Po začasnih podatkih statističnega urada se je promet skozi Javna skladišča obdržal v odnosu na oktober na približno isti ravni, vendar je bil še vedno nižji kot v oktobru in povprečju prve polovice tekočega leta. Skozi Jav-na skladišča je v novembru šlo 183.000 ton blaga, in sicer 107.000 ton izkrcanega ter 56 tisoč ton vkrcanega blaga. V ektobru pa je skozi Javna skladišča šlo 165.000 ton blaga, v septembru 160.000, v avgustu pa 228.000. V novembru lanskega leta pa je šlo skozi Javna skladišča 150.779 ton blaga, od katerega 107.409 ton izkrcanega in 43.370 vkrcanega.
V času od januarja do novembra tekočega leta pa je znašal promet skozi Javna skladišča skupno 2.128.559 ton, od česar 1.433.201 tona izkrcanega in 695.358 vkrcanega blaga. V istem času lanskega leta pa je bil dosežen večji promet, sai je šlo skozi Javna skladišča 1.490.987 ton blaga.
V prvih enajstih mesecih tekočega leta je šlo skozi Javna skladišča 868.000 ton premoga, mireralnih olj in starega železa, 321.000 ton žitaric, 182 tisoč ton lesa, 40,000 ton umetnin gnojil ter 716.559 ton raznega blaga.
 «»--------
Koristen tečaj za šolnike
Vsedržavni zavod za preprečevanje nesreč na delu (EN-PI) organizira poseben tečaj o varnosti na delu, ki je namenjen šolnikom.
Učenci se morajo že v svojih mladih letih spoznati z osnovnimi pravili, ki jim bodo zelo koristila, ko si bodo začeli s svojim delom služiti kruh. V šolah ni to poseben predmet pouka, pač pa mora-
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST- UL. MONTECCHI 6-11, TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. -
Tel. 33-82
UPRAVA
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37 338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi,
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna 4900 ilr — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Postni tekoči račun:	Založništvo	tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3 375
jo učitelji to upoštevati in nuditi otroku potrebno znanje med poukom drugih predmetov, tako pri risanju, branju, računstvu, pismenih nalogah itd.
Na omenjenem tečaju se bodo učitelji seznanili z načinom, kako vcepiti otroku zavest samoobrambe, da se ne bo izpostavljal nesrečam na delu in da bo skrbel za svoje zdravje.
Tečaj se bo začel prve dni januarja. Interesenti naj pošljejo prošnjo na prostem papirju do 21. decembra na sedež ENPI v Trstu, Ul. Genova 8. Navesti morajo svoje o-sebne podatke, dan in kraj rojstva ter točen naslov. Na omenjenem sedežu bodo lahko dobili vse druge potrebne informacije.
njali nič glede sklepov, ki se tičejo porazdelitve predstavniških mest v raznih polobčin-skih ustanovah. To pomeni, da se je občinska skupina demokristjanov uprla zahtevi li_ beralcev, da se vrinejo v te ustanove. Ta sklep je včeraj prisilil pokrajinskega tajnika KD, Belcija, da je ultimativno^ postavil liberalce pred odločitvijo; ali pristati na sodelovanje, ali pa se postaviti v opozicijo.
Sklep liberalcev, da bodo sodelovali z novo pokrajinsko upravo pa še ne pove, kakšna bo ta uprava: ali enobarvna, ali večbarvna. Ne more se pa izključiti, da ne bi demokristjani ponudili liberalcem eno odborniško mesto.
Sestanek predstavnikov turističnih ustanov
Na pobudo Tržaške pokrajinske turistične ustanove so se včeraj sestali v Trsiu predstavniki vseh turističnih usta. nov Veneta in Furlanije-Ju-lijske krajine, da bi proučili razna vprašanja skupne propagande, ki bi jo izvajali v inozemstvu.
Med raznimi predlogi, ki jih bodo proučili sedaj še posamezni upravni odbori turistič. nih ustanov, pa so takoj sprejeli predlog ravnatelja tržaške turistične ustanove dr. Rinal-dinija, da bi organizirali v kakem velikem mestu v tujini «Teden Veneta in Furla-nije-Julijske krajine«, v katerem bi prikazali razne razstave o značilnostih teh po-krajih. Predsedfiiku tržaške turistične ustanove odv. Slo-covichu in ravnatelju dr. Ri-naldipiju • je bila poverjena naloga, da navežeta potrebne
itfke za uresničitev te zamisli, tazsfave naj bi bile enkrat v marcu' ali v aprilu prihodnjega leta.
Končno so se predstavniki turističnih ustanov še dogovo. rili, da bodo tudi v letu 1961 obdržali kolektivno turistično razstavo v prostorih turistične ustanove v Padovi ter organizirali kolektivno turistično razstavo v Gradežu, ki bo od 27. maja do 5. junija prihodnjega leta ob zborovanju zdravnikov, ki bodo prišli med drugim tudi iz Nemčije, Avstrije, Švice ter drugih evropskih držav.
Izredno zanimivo predavanje dr. A. Slodnjaka o Prešernu
Pod okriljem Slovenskega akademskega kluba aJadr an» je bilo sinoči v dvorani v Ul. Geppa 9 nadvse zanimivo pre. davanje dr. Antona Slodnjaka o Prešernu. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička in med poslušalci smo opa. zili zlasti dosti mladine. Ob tej priložnosti naj pozdravimo tudi dejstvo, da so izredno zanimivemu predavanju prisostvovali člani in vidni predstavniki vseh slovenskih političnih skupin na Tržaškem.
Tako se je nadvse srečno pričelo tisto delovanje, kateremu je tudi dvorana namenjena. «Jadranu» pa želimo, da spričo včerajšnjega velikega uspeha nadaljuje s podobnimi prireditvami.
Nagrada za slovensko dijakinjo
Ze večkrat so se slovenski dijaki izkazali pri raznih natečajih, ko so si pridobili razne nagrade. Pred dnevi pa je prišlo iz Rima obvestilo, da je bila izbrana za nagrado Marija Strekelj (na sliki) iz III. razreda slovenske nižje gimnazije. V lanskem šolskem letu je Združenje italijanskih muzejev razpisalo nagrade za najboljše spise o obiskih v muzeju. Spis Marije Štrekljeve je potoval v Rim, kjer je posebna komisija brala šolske naloge, ki so prihajale z vseh
strani. Med maloštevilnimi nagrajenci je tudi omenjena slovenska dijakinja, ki je za nagrado prejela neko umetniško publikacijo.
Lahko pa še omenimo, da je v lanskem šolskem letu prejela nagrado (srebrno kolajno) tudi Žerjal Nada, ko je ob cvetlični razstavi tukajšnji Cvetlični klub razpisal nagrade za najboljši spis z naslovom Moja najljubša cvetica. Tedaj so tekmovali samo dijaki tržaških šol.
GLASBENA MATICA
V TRSTU
DANES 4. decembra ob 16.30 v Avditoriju
Koncert operne glasbe
Sodelujejo solisti ljubljanske Opere Vilma Bukovec, Miro Brajnik in Vlado Korošec, Orkester društva operno simfoničnih orkestrov Slovenije, dirigent Demetrij Zebre
SPORED Smetana: «Prodana nevesta* -Uvertura Mozart: «Figarova svatba* arija Figara	<
Mozart:	«Don Juan* - arija
Octavia
Čajkovski:	«Pikova dama* -
arija Lize Cajikovski: «Evgenij Onjegii*
- arija Gremina
Smetana: «Prodana nevesta* -duet Marinke in Janka I Gotovac: «Ero z onega sveta*
- kolo
Gotovac: «Ero z onega sveta*
- arija Djule
Massenet: «Don Kihot* - arija Sansche Pansa Puccini: «Tosca» - arija Cava-radossija Musorgski: «Boriis Godunov* • arija Variama Massenet: «Manon» - duet Ma-non in De Grieux-a
Vstopnice so na razpolago dve uri pred pričetkom kon-certa v Bar Moscolin, Ulica Teatro Romano 2.
Dijakinja Marija Strekelj
11 iimii tu m
niuiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluiuiiiliiiiiil|||l|„i„i„i„,i„„iillllllllimillllllllllllinil|||U||l||||||||||||||||||||||n|||m||||
Uspela solidarnostna stavka v dveh največjih obratih CRDA
Delavci delavnic S h in 16 ladjedelnice Sv. Marka pri podprefektu dr. Caponu - Vprašanje dotoka delavcev iz drugih pokrajin
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja in tiska ZTT, Trst
Občni zbor Slovenske prosvetne zveze
Slovenska prosvetna zveza sporoča vsem prosvetnim društvom, da bo redni letni občni zbor v nedeljo 11. decembra t. 1. na sedežu v Ulici Geppa 9.
Iz sodnih dvoran
Dve obravnavi za nenamerni umor
Včeraj so sodniki tržaškega kazenskega sodišča obravnavali dva primera nenamernega umora, ki sta ju zagrešila dva motorista.
Prvi je sedel na zatožno klop 19-letni Alfieri De Grassi iz Doberdobske ulice 8 na Opčinah, ki je bil obtožen, da je povzročil hude telesne poškodbe 15-letni Leondini Bal-das iz Ulice Donota 2, zaradi katerih je deklica dva dni kasneje umrla. Sodniki so ugotovili, da je bil De Grassi za časa incidenta mladoleten ter so izjavili, da niso pristojni, da mu sodijo. Vse sodne akte, ki se tičejo tega primera, bodo zato izročili sodišču za mladoletne.
Do te hude nesreče, v kateri je izgubilo življenje mlado dekle, ki je bilo šele na pragu življenja, je prišlo 3. junija 1959. leta, in sicer v večernih urah. Po državni cesti štev. 202 je neki vojaški šofer polit« »Piemonte caval-leria* šofiral svoj kamion. Nedaleč za njim se je peljal na motorju imenovani De Grassi, ki je peljal s seboj Baldaso-vo. V bližini vojaškega športnega igrišča je šofer označil s svetlobnimi signali, da bo zavil na levo. Zdi se, da se je De Grassi v tistem trenutku obrnil nazaj, ker se je ver. jetno pogovarjal s svojo spremljevalko. Zato je prezrl vse signale in treščil z motorjem v kamion. Baldasova je z vso silo udarila z glavo v srednji levi del kamiona ter si pri tem zlomila za-tilnik. Takoj so jo prepeljali v bolnišnico, toda že po dveh dneh je umrla.
Drugi motorist, ki je nenamerno povzročil smrt neke osebe, pa je 19-letni Eduard Nussdorfer iz Skednja. Okoli 22. ure v juniju lanskega leta se je peljal Nussdorfer z lambreto po Sprehajališču sv. Andreja. Nenadoma je zagledal pred seboj neko žensko, in sicer 55-letno Alessandro Crevatin, stanujočo v Domu izseljencev, ki je bila dospela že na sredino cestišča. Čreva-tinova se je menda ustrašila prihajajočega motorista, dvignila je obe roki ter napravila korak nazaj. Njena kretnja pa jo je stala življenje.
ker je motorist menil, da se ji bo izognil s tem, da močno zaobrne krmilo vozila na desno. Zenska pa je prav v tistem trenutku napravila korak nazaj. Zato je treščil naravnost vanjo in jo vrgel na tla. Crevatinovo so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili razne zlome na levem ramenu, na rokah in na medenici. Se nekaj ur kasneje ni bilo nobenega zna.ca, ki bi kazal, da bo ženska umrla. Prišla jo je obiskat tu. di njena hči, s katero se je Crevatinova pogovarjala. Govorila je tudi z bolniškim osebjem ter menda celo izjavila, da je nesrečo zakrivila deloma tudi sama, ker se je ustrašila in napravila gorak nazaj. Naslednjega jutra pa je umrla.
Sodniki so spoznali Nussdorferja za krivega ter ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 4 mesece zapora in 2.000 lir denarne kazni. Vprašanje odškodnine zasebni stranki bodo obravnavali na pristojnem civilnem sodišču, toda Nussdorfer bo moral plačati nič manj kot 40 tisoč lir zastopniku zasebne stranke.
Včeraj so stavkali eno uro vsi delavci Tovarne strojev Sv. Andreja in ladjedelnice Sv. Marka v podporo delavcem delavnic 5b in 16 ladjedelnice Sv. Marka, ki stavkajo že več časa j>o nekaj ur dnevno, da bi prisilili ravnateljstvo CRDA na spoštovanje sprejetih obveznosti. Delavci omenjenih dveh delavnic so bili do nedavnega pod upravo Tovarne strojev. Ko so jih premestili v okvir ladjedelnice Sv. Marka, so jim obljubili, da bodo uživali vse tiste ugodnosti, ki so jim imeli v Tovarni strojev. Toda vodstvo CRDA teh obljub ni držalo in so zato delavci začeli z odločno borbo.
Delavci obeh omenjenih delavnic so se včeraj dopoldne zbrali na Trgu Unita pred vladnim komisariatom. Delegacija delavcev je zaprosila za sprejem pri dr. Palamari. Toda sprejel jo je podprefeikt dr. Ca-pon, kateremu so delavci obrazložili svoj položaj in ga zaprosili za posredovanje. Dr. Ca-pon jim je obljubil, da bodo proučili to vprašanje in sprejeli ustrezne ukrepe.
Delavci delavnic 5b jn 16 bodo jutri stavkali šest ur.
# # #
Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL je zaprosilo a sestanek z vladnim komisarjem dr. Palamaro, na katerem naj bi razpravljali o vprašanju dotoka delavcev iz drugih pokrajin. Nova delavska zbornica zlasti opozarja dr. Palamaro na položaj, kj je nastal v gradbeništvu, kjer dela mnogo delavcev iz drugih pokrajin, v tržaški pokrajini pa je precej zidarjev brezposelnih. Obenem pa ga opozarja, da se je položaj tako zaostril, da se lahko konča z ostrim in množičnim protestom prizadetih delavcev proti dotoku delavcev iz drugih pokrajin.
***
Jutri ob 11. uri se bodo začela pogajanja med sindikalnimi predstavniki trgovinskih uslužbencev in delodajalci za sestavo pokrajinske dopolnilne delovne pogodbe.
Plačilo pokojnin INPS
V decembru bodo poleg rednega decembrskega obroka pokojnin INPS izplačali tudi 13. pokojnino. Zaradi tega so odredili, da se bo začelo izplačevanje pokojnin v poštnih uradih že 7. decembra (namesto Od 13.) in bo trajalo do 16. decembra. Izplačevanje po posameznih poštnih podružnicah bo potekalo tako, kakor bodo določili posamezni uradi, ki bodo izobesili posebna obvestila po vežah.
V glavnem poštnem uradu -.a nakaznice in prihranke na Tr-
gu Vittorio Veneto bodo plačevali pokojnine po naslednjem vrstnem redu:
Kategoriji IO in SO (redna in 13. pokojnina) 7., 9., 10. in 12. decembra.
Kategoriji VO in VR (samo 13. pokojnina) 13., 14., 15. m 16. decembra, in sicer 13. decembra priimki, ki se začenjajo s črkamj A, B, C in D; ’4. decembra priimki z začetnimi črkami E, F, G, H, I, K; 15. decembra priimki z začetnimi črkami L, M, N, O, P; 16. decembra priimki z začetnimi črkami Q, R, S, T, U, V, W, X, Y, Z.
V interesu upokojencev in zaradi rednega poslovanja uradov je nujno potrebno, da .-e vsi točno ravnajo po tem razporedu, ki ne bo dopuščal nobenih izjem
PREMIERA »FAUSTA*
Scotto in Arie imata glavno zaslugo za lep uspeh predstave
Tako zaradi pozne ure kot pomanjkanja prostora ne moremo v današnji številki posvetiti včerajšnji premieri »Fausta* v gledališču «Verdi» daljšega poročila in ga bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk. Povedati pa moramo, da sta zlasti Renata Scotto in Rafael Arie s svojima izvrstnima kreacijama dosegla, da je občinstvo z velikim zadovoljstvom sprejelo Gounodovo opero.
Opera se bo ponovila v sredo (ter nalo še 11. in 14. t. m.), medlem ko bo danes popoldne «Boheme» in v torek zadnja predstava te opere.
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 4. decembra 1960 ob 15.30 in ob 20. uri v prosvetni dvorani «Albert Sirk* v KRIŽU
«MANEYRI»
komedija v dveh delih
Avtor: JOŽE JAVORŠEK Režiser: JOŽE BABIC Asistent režije: ADRIJAN RUSTJA Scenograf: inž. arh. NIKO MATUL Glasba:
ALEKSANDER VODOPIVEC Besedilo songa: TIT VIDMAR Kostumograf: ing arh. MILENA MATULOVA
Opozarjamo občinstvo iz okolice Križa na današnjo predstavo .MANEVROV»
16.30
četrtek, 8. t. m. ob na KONTOVELU
«MANEVRI»
! DAROVI IN PKINPKVKlj
V počastitev 15. obletnice smrti očeta Stanka daruje družina Milkovič iz Gropa.de 1000 lir za Dijaško Matico.
V počastitev spomina pokojne Rožke Pertot daruje družina Vodopivec iz Barkovelj 2000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Fani Perbauc daruje stric Jernej in družina 5000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Ivane (Vanče) Andrejašič daru-
ie družina Fomazaro 2000 lir za Jijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pokojni Fani Perhavec daruje Albin Sancin 2000 lir za Dijaško Matico.
( MALI OPLAŠI )
BHUS1NI CAHLO, Trst. Ul. Bat tisti 21, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči (AHGOs ter na plin in elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. —	----
[ oikpaliBCa 1
VERDI
Danes bo ob 16. uri za dnevne
abonmaje tretja predstava #La Boheme* Giacama Puccinija.
Nadaljuje se prodaja vstopnic za obe predstavi.
TEATRO NUOVO
Danes ob 17. uri bo petnajsta ponovitev predstave «Sest oseb išče avtorja*.
Danes ob 21. uri bo pod okriljem CUC prvič v Trstu predvajan film J. Weissa «Močnejši od r.oči*.
Razstava knjig na stadionu «1. maj»
Prosvetno društvo sSlavko Škamperle» je priredilo v svojih prostorih na stadionu «Prvi maj» razstavo slovenskih knjig, ki bo odprta samo še danes.
Vse člane, prijatelje in znan. ce vabimo, da si ogledajo to zanimivo razstavo lepe slovenske knjige.
KINO
Fenice 14.30 »Delfini*, Claudia Cardinale, Annamaria Ferrero, Sergio Fantoni.
Excelsior 14.30 »Toda... nikdar ob nedeljah*.
Filodrammatico 14.30 »Zaklad kapitana Kidda*, technicolor, T. Dexter.
Grattacielo 14.00 »Do zadnjega vzdihljaja*, Jean Seberg, Jean Paul Belmondo.
Arcobaleno 13.45 »Marsovec na Zemlji*, Jerry Lewis.
Supercinema 14.00 «01impiada zakonskih mož*, U. Tognazzi, R. Vianello.
Alabarda 13.30 22.30	*
črnem*, technicolor, Lana TW ner, Anthony Quinn.
Aurora 15.00 »Vsi domov*.
Capitol 15.00 «Rooco in njeg®’1 bratje*. Prepovedano mladini-
Garibaldi 15.00 «39 stopnic*, Kenneth Moore, Tama Elg.
Cristallo 14 00 »Pogubljeni in naki», technicolor.
Impero 15.00 «Heraklejeve Pllu' le*.	...
Itaiia 14.30 22.00 »Portret v cr nem*, technicolor, Lana Tik ner, Anthony Quinn.
Massimo 14.00 »Dinosaurus*, tec
n,iC<>l0r-	»TiVlSC
Moderno 14 00 22.00 Vera Nikjf-v reviji »Je prava zvezda*. R platnu »Povratek Arsena LUP na».	f
Astoria 15.00 »Grofica Svete Lucije*, Tina Pica, Fred gl ione.	.
Astra 14.30 »Zadnji dnevi F™ pejev*.
Vittorio Veneto 14.30 »FBI Al Caponu*, Robert Stack. Prepovedano mladini.
tech-
yoc0
Marconi 14.00 «Bele sence*, nicolor, Anthony Quinn,
Tani.
Ideale 14.00 »Blato na zvezdan*.
technicolor.	,
Savona 14.00 »Nenadoma PreJj klo poletje*, E. Taylor, Clift. Prepovedano mladini. Odeon 14.00 »Trnulčica*, teci® color, Walt Disniey.	_
Skedenj 14.00 «Prehod v H<W Kongu*, eastmancolor, cu JUrgens.
  \
< STE VIDELI NOVE TEL. EVIZORJE
pri
Radio Trevisan
n
ULICA S. NICOLO 21.
Xfrwna
Tel. 29 (41.
ISCEMO KROJAŠKO DELAVKO,
poldelavko in vajenko, moškega ali ženskega spola. Krojačnica Mozetič, Trg Garibaldi U-I,
VAJENCA(KO) 15-letnega išče trgovina jestvin, Ul. Molin a Ven-to 1, tel. 95408.
ISCEMO
Krojačnica Tretjak" Ul. Irnknani 44*.
14-13-LETNO vajenko. ~ .............. nbri
Opozorilo kvesture
Tržaška kvestura opozarja ob priliki sv. Miklavža in božičnih praznikov ter Novega leta, da je strogo prepovedano prižigati v naseljih, po javnih ulicah in trgih umetne ognje, petarde itd.
limilllliumiuiinlMlimilinlllMn minimumi,UH mmiimlm mmmimmmmm
PRISPEVAJTE LA DIJAŠKO MATICO I
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTV A. SMRTI IN POROKE . ta Dalle A.ste. težak Ardulno „	,	.	,	„ Sai n in delavka Oliva Cerna, de-
Dne 3 tembra IM « ]e ro- lavec Carlo Cibic in delavka dilo v Trstu 10 otrok, umrlo je Francesca Černivec, trgovec E-8 oseb, poroke ni bilo nobene. 1 doardo Barbierj in mo-dna risar-
MMMftMHimtIIMmmiimiMIIIHMIMIUIIIIMIIIIIIllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllimillllll
Huda nesreča motorista
Prenaglo je vozil z avtom na ovinku
Iz neznanih vzrokov je vče-1 ni kamen. Avto se je precej raj okrog 19. ure 38-letni G svaido Angelini s Kolonkove« št. 1292 zgubil nadzorstvo nad motorjem, s katerim se je peljal po Stari istrski ulici proti Rovtam. Zadel je ob rob ceste in se hudo pobil ter ranil po glavi in rokah ter si verjetno zlomil tilnik. Z rešilnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na II. kirurški oddelek.
# * *
Ko se je včerej popoldne 21-letnl Aldo Bernardini iz Ul.
Emo 83 peljal z avtom z Opčin v mesto, je verjetno zaradi velike brzine na ovinku blizu gostilne «Cascina delle Rose* treščil z avtom ob cest-
poškodoval, šofer pa se je le nekoliko pobil in ranil po čelu ter se bo moral zdraviti dober teden.
 «»-------
Nevarne otroške igre
Mala Adelaide Martino od Spodnje Magdalene 969, ki je stara 30 mesecev, se je včeraj popoldne igrala na cesti pred »vojim domom, pa je neki nagajivi dečko vrgel kamen in jo ranil po glavi. Deklica je vsa objokana in okrvavljena pritekla domov; neka njena teta pa jo je spremila v bolnišnico, kjer so ji ohvezali rano. Okrevala bo v dobrem tednu.
UMRLI SO: 58-letni Lucio Ta-lamo, 63-letn.i Franc Ogrin. 73-letni Costantino Cortese, 49-letni Giovanni Spagnoletto, 75-l«tna Giovanna Andreassi por. Starz, 64-letna Maria Chermaz por. Cherm-az, 68-letna Giovanna De-lise vd. Udovlčič, 58-letn.i Angelo Zolian.
OKLICI: uradnik Leopoldo Si-vieri in uradnica Vittoria Martinem, šofer Serafino Marussi in gospodinja Adele Fu-rlani, zastopnik Aldo Peresson in uradnica Giselda Vettore, profesor dr. Arna Ido Bressan m dijakinja Mad-dalena Vegezzi, šofer Bruno Scu-bla in gospodinja Ginevra Mi-niussii, uradnik Roberto elementi tn učiteljica Carla Piemont!, agent javne varnosti Carlo Stefani m gospodinja Antonella Pe-tronlo, ladijski natakar Luciano Benedetti in šivilja Giustina Bralni, mehanik Llbero Tamburlini in gospodinja Clara Sepieh, karabinjer Vittorio Udini in gospodinja Andreina Pierini, telegrafist Miloš Skoko in gospodinja Fiore Lovrecich, delavec Bruno Goina in postrežmea Ghtlteria De Angelis, uradnik Ermlo Co-lautti in gospodinja Filomena Pa-nella, zidar Sergio Cuppo in gospodinja Mariagrazia Riccobon, stražnik javne varnosti Neno Fio-ri in gospodinja Natalia Re, natakar Giorgio Cester in gospodinja SteUa Birsa, podoficir finančne straže Antonio Malagoli in učiteljica Loredana Costa, u-čitelj Pio Krainz in učiteljica Pierina Longo, mizar Antonio Barba 4n gospodinja Vida Ban, uradnik Michele Schedoni in u-radnica Annamaria Lenghi, kmetovalec Raffaele Bertolini in pletilka Rosa Kendi na, slaščičar Et-tore Mergiani in frizerka Giu-seppina Hervatlc, pleskar Dante Costaotin in prodajalka Renata Vecchiet, živinozdravnik Claudio Te-nze jn učiteljica Maria Pia Pittana, uradnik Rodolfo Frlsan in gospodinja Eva Sl a tleh, uradnik Antonio Faricia in gospodinja Laura Blasevich uradnik Edo Forno in prodajalka Laura Grop-pazzi, čevljar Severino Furlani in knjigovezka Liliana Grappini, uradnik Luigi Zotti in gospodinja Angela Metelli, delavec Giorgio Visentin in prodajalka Beni-
ka Henrike Schvvatczek, visoko-šolec Mario Del Piceolo in gospodinja Savina Sessi, zida,- Aldo Gitti in gospodinja Maria De Piocoli, podbrigadir karabinjerjev Lino Serafini in cvetličarka Palma Ma-readi n i.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlFAlabarda, Istrska ulica 7; de Leitefmbucg, Trg sv. Ivana 5; dr. Praxmarer, Trg Uniti 4; Predini, Ul. T. Vecellio 24.
LEKARNE ODPRTE DANES
AlFAlabarda, Istrska ulica 7; Earbo-Carniel, Trg Garibaldi 5a; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; de Leiteffiiburg, Trg sv Ivana 5; Al Galeno, Ul. S. Cllino (Sv. Ivan); Mlzzan, Trg Vene-zia 2; Vlelmetti, Borzni trg 12; dr Miani, Barkovlje in Nicoli, Skedenj,
LOTERIJA
BARI	71	9
CAGLIARI	73	5
I' LORENCA	66	3
GENOVA	55	15
MILAN	68	43
NEAPELJ	32	54
PALERMO	43	64
RIM	73	69
TURIN	61	90
BENETKE	51	64
ENALOTTO 222 X 2 X X 2 2 XX2
4 dvanajstlce dobijo po 4 milijone 119 000 lir, 101 enajstica dobi po 122.300 lir, 728 desetic pa po 16.900 lir
63	47	23
8	58	14
83	45	2
57	30	23
60	13	54
48	33	24
27	87	11
65	39	50
73	7	53
63	77	7
X X 2		
 «»--------
IZJAVA
Podpisana Ana Obersnel vd. Furlan, stanujoča v Trstu, Ul. Bovedo 49, v zvezi s tožbo od dne 25. januarja 1958, ki jo je proti meni vložila gospa Marija Obersnel por. Scamperle, stanujoča v Trstu, Ul. Vidalii št. 2, izrecno in določeno izjavljam, da
so besede, ki sem jih spregovori-glavrei bolnišnici dne 23. de-
la v
cembra 1957 zvečer: «Se el mori xe colpa tua», bile in so vsekakor brez podlage ter absolutno nasprotne resnici. In zaradi tega pros‘m tožtteljtco Marijo Obersnel por. Scamperle za oproščenje.
Podp.sana izjavljam in se nepreklicno obvezujem prevzeti nase vse sodne stroške, ki bodo .zhajali iz odstopitve od tožbe odstopitve, ki jo bo tožiteljica 'zvršla v trenutku podpisa te izjave.
Trst, 10. februarja 1959
Podpisana: Ana Obersnel vd. Furlan
Za avtentičnost zgornjega podpisa:
Podpisan: odv. Mario Ferluga
Trst, 10. 2. 1959
KINOPROSEK-KONTOVFl
predvaja danes 4. t. m. ob 16. uri cinemascope barvni film:
Poslednja
izpoved
(Suprema confessione) Igra
ANNAMARIA FERRERO
predvaja danes 4. t. m. ob 14. uri edino predstavo za otroke
TARZAN
IN ŽENSKA LEOPARD
J0HNNT
WE1SSIKUUER
.BRENDA
J0YCE.
„ JOHNNr
Sheffield
Acquanetta
.. SOI lESSER
.kuatVMutmmr
Druga predstava od 16. uri film:
BLAZNI DIKTATOR
(II dittatore folle)
Film o živlien.ju Adolfa Hitlerja
r
Mladini pod 16. letom vstop prepovedan V ponedeljek, 5. t.m. z začetkom ob 18. uri ponovitev f*,nl*
BLAZNI DIKTATOR
(II dittatore folle;
KINO SKEDENJ
predvaja danes 4. t. m. ob 14. uri film:
Prehod skozi Hong Kong
(Passaggio a Hong Kong)
V glavni vlogi igra CURD JURGENS
V ponedeljek, S. t. m. ob 16. tiri film:
Prehod skozi Hong Kong
COMMA PLASTICA
Ulica dellTstria S, tel 30-054 (pri Sv. Jakobu)
Vam nudi vse hišne potrebščine, torbe, igrače, lutke, plastiko za pode-imitacija parketov.
Vse po konkurenčnih cenah)
AVTOIMtliVOZ-
Rihard CunjD^
289
Trst, Strada del Friuli 41 Tel. 35-379
Tl'
AVTO MOTOR
1MPOKT - EXHORT Nadomestni deli italijanskih nemških, angleških in ame riških avtomobilov. DIESEl motorjev tn traktorjev Trieste . Trst, Via 4'dine 13 tel 30 197 3019*
VIGNA
Trst, Ul. Cnspi 73 tel. 90-021
Specializirana delavnica zi popravilo In obnovitev izpuš nih naprav In rezervoarjev
TOVORNI PREVOZI ZA
IN INOZEMSTVO
- KONKURENČNE CENP
ZAHVALA	^
Toplo se zahvaljujemo s^ein nikom, prijateljem in	zad-
ter v.cem, k; so spremil' k njem počitku našo drago
Jožefo Kralj
i
Posebna zahvala darova ^ cvetja ter vsem ki so nam magaii za časa bolezni.
Dru/ine „pSKA KRALJ, S1MEZ in cb „
Trebče - Bazovica - Paier Argentina, 4 X11.1960.
Za SV. MIKLAVŽ kupite koristne darove v
TRST, Drevored XX. septembra 1* Modemi čevlji, copate, pedule za moške, ženske In otroke Največja izbira smučarskih čevljev.
1. t. m. je mirno izdihnila s tolažili svete 'tete naša draga
FANI PERKAUC
Po pogrebu sporočajo žalostno vest sestra RIJA in bratje ERNEST, dr. RUDOLF in (odsoten) skupno z drugimi sorodniki.
Izrecna zahvala zdravniku, ki jo je zdravil, ^ Virgiliju Canteju in gospe Adeli Gava za v estransko pomoč in skrb.
Za MIKLAVŽA je knjiga najlepši dar
TRŽAŠKA	KNJIGARNA	vam
JnmorsHan^iu]
4. decembra 1960
Gorisko-beneški dnevnik
Seja odbora bolniške blagajne v Doberdobu
Sprejeli so proračun za prihodnje leto •Odborniki nočejo predčasnih volitev ■ Članom v celoti plačajo stroške pregleda na domu ali v ambulanti - Iščejo si nov sedež
V Doberdobu se je 20.' novembra sestal občinski odbor vzajemne bolniške blagajne, ** je sprejel proračun za prihodnje leto. Ta proračun predvideva, da bo 340 članov občinske bolniške blagajne plačalo okoli 240.000 lir prispevkov, ki jih bodo potrošili na Sedeči način:
Okoli 200.000 lir bodo izdali ** splošno bolniško oskrbo in Porode (7.000 lir za en po-r°d); 17.000 lir bo znašala na-Eiada tajnika za njegovo ce-cletno delo; za pošto, tele-°n in druge pisarniške po-vebščine bodo potrošili 10.000 h; 20.000 lir nameravajo po-»biti za nov sedež in za razsvetljavo. Odbor Jbez svojega stalnega sedeža se enkrat sestaja na ob-CIn$kem sedežu, enkrat v prosvetni dvorani. Zato se je po-azala potreba, da si poišče St-vega, kjer bi shranjevali ?T*ntar in se tudi sestajali.
Zborniki so že pričeli z iskanjem primernih prostorov.
Čeprav jim je pokrajinski Predstavnik vzajemne bolni-8 e blagajne, ki je prišel na sestane^ predlagal, naj odbor-iki podajo ostavko, da bi iz-(‘lili nov odbor pred upravni volitvami in pričetkom J^mladanskih del, so bili **®nja, da bodo izvrševali 'cjo funkcijo do polovice . £rca, ko jim poteče mandat, da bodo potem pripravili Ve volitve.
Doberdobska vzajemna bla-cjha je ena izmed redkih v criški pokrajini, ki v celoti vaja zakon o zdravstvenin s dgah v korist kmetov. Za i iko	°d ostalih	plača do-
j^^dbska kmečka blagajna clim članom celotni znesek ^Pvhiškega pregleda tako v “Ulanti kakor tudi v do-j.u> medtem ko po ostalih obal!!*^	blagajna	samo	en
* • Kmetje si plačajo samo ravila. Zdravniška tarifa za lfinn	na ^omu	stane od
nc ?.	h-40® lir (po oddalje-
vasi), ponoči pa se pri-lled	zv**a za	hrt pr'
'it. V
ki jim ga je poslalo osrednje pokrajinsko vodstvo, naj bi se abonirali pri nekem zdravniku, kar bi takšen odnos samo škodoval interesom bolnikov in blagajne.
 «»-------
Urnik trgovin 7. in 8. decembra
Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo v sredo 7. decembra vsi trgovci lahko imeli zvečer trgovine
odprte še pol ure, popoldne ou 16. do 20. ure bodo odprte tudi mesnice.
V četrtek 8. decembra na dan brezmadežne bodo odprte do 12. ure trgovine s sadjem in zelenjavo, do 12.30 pekarne in mlekarne, do 13. ure pa cvetličarne. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 9,4 sto. pinje ob 13. uri, najnižja 1 stopinja pod ničlo ob šesti uri. Vlage 93 odstotkov.
Po goriškem avtonomnem računu
Izmenjava blaga v obeh smereh je presegla 310 milijonov lir
Uvozili smo za 103 milijone lir kuriva . Med izvoznim blagom na prvem mestu pnevmatike
Včeraj je izšel Vestnik trgovinske zbornice za oktober v katerem so navedeni podatki o blagovni izmenjavi med obmejnima področjema. V ok. tobru so izdali 13 uvoznih dovoljenj za 34 milij. ter 61 izvoznih dovoljenj za 145 milijonov lir blaga. Z dovoljenjem carine pa so uvozili za 130 milijonov lir.
Med uvoženim blagom na podlagi uvoznih dovoljenj in dovoljenja carine je na prvem mestu kurivo (103 milijone), sledi gojeva živina (21,5 milijona), goveje meso
ambulanti stane 320
Predstavniki doberdobske a8ajne so zavrnili predlog,
itn n iiHiiiiiiiiii Mlinu ■titiiiititiiiiiiiitmi n 1111(11111111111111111 mm um im n   mi
Za teden dni je Gorica postala veliko zabavišče
Včeraj popoldne so na Andrejevem sejmu uradno otvorili srečolov in vinsko razstavo - Letošnji sejem so obogatile nekatere novosti
Ob prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti so včeraj ob 16. uri uradno otvorili Andrejev sejem. Številni povabljenci, med katerimi so bili tudi mnogi občinski svetovalci iz Gorice in predstavniki najrazličnejših ustanov, so se najprej nekaj časa zadržali pri srečolovu, kjer so jih številni fazani in zajci, ki jih je podarila lovska zveza, in gnjati, ki so viseli od stropa, zamikali, da so preizkusili svojo srečo. Od tam so se odpravili na vinsko razstavo, ki je poleg srečolova na pokri-
tem trgu. Ogledali so si okusno pripravljene stojnice, na katerih je razstavljeno vino najrazličnejših vrst iz okolice Krir.ina in Furlanije. Briških sort iz Števerjana ni bilo opazili. To odsotnost je treba pripisati pomanjkanju organizacije samih kmetovalcev in nezanimanju pristojnih oblasti.
Seveda se prvi uradni obiskovalci niso zadovoljili samo z ogledovanjem, ampak so razstavljeno blago tudi pokušali, kajti kdo bi se ga branil, ko je tako dobro in ko ga servirajo tako prikupna dekleta.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA
gostuje v nedeljo, 11. decembra ob 16. in 20. uri v Prosvetni dvorani v GORICI s komedijo v dveh delih
«MANEVRI»
Avtor Jože Javoršek
Režiser Jože Babič
Prodaja vstopnic v kavarni Bratuš in na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli št. 1. :— Vstopnima: sedeži 300 in 200 lir; Stojišča 150; dijaška stojišča 10O lir.
"'HiiiuinHHttHiHHiHiHminiiiiiiiiHiiiHiumiiHHimiiHiniHmuiiuuHmuiiiuUHiiiiniufmiiiiiHiuiiiliuHiHiuuMiiiiiiiiiiilliimiiiiiiiiii
Miklavževanja na Goriškem
v,	rt	,	''	ij
Ušij	evanie se 'e	na Uo"
vsakem tako udomačilo, da dr(1.0 'eto številna prosvetna hje V* or6anizirajo obdarova-ih- °trok in odraslih na pri-hih prireditvah.
St»nn°S ')0C'0 miklavževanja v ei ■nr**U’ Pevrru> in v Gori-t*v	Standrežu bo	obdari-
°k v torek ob 19. uri v
BOR/S PAHOR:	'Ti.\
pekla
prosvetni dvorani društva »O-to i Zupančič*. Darila sprejemajo od 17. ure dalje. V Pev-mi bosta kar dve prireditvi: Ob 18.30 za otroke do 15 let, ob 21. uri pa za odrasle. Pakete sprejemata Anica Primožič na Oslavju in Nadja Solni v Pevmi. Miklavževanje bodo organizirali tudi »gre-
gorčičevci* na svojem sedežu pri prosvetni dvorani v sredo ob 20.30.
Organizatorji vseh prireditev toplo vabijo starše, naj pripeljejo svoje otroke in naj se pridejo tudi samo pozabavat. Na sliki je skupina otrok med lanskim miklavževanjem v Standrežu.
Organizatorji so mislili tudi m prigrizek, in so postavili nekaj stojnic, kjer prodajajo hrenovke, kranjske klobase, pečene piščance in ribe.
To bi bil strogo uradni del Andrejevega sejma, ki pa se ne konča med zidovi mestne tržnice. Pravi Andrejev sejem z vsem tistim truščem, ki je značilen za zabavišča na prostem, nahajamo šele na Travniku, v ljudskem vrtu, na Trgu Cesare Battisti in v bližnjih ulicah, kjer so zabavišča in stojnice razmeščena drugo ob drugi po pločnikih, da sploh ni mogoče hoditi drugače kot po sredini ceste.
Poleg »klasičnih* zabavišč, je letos nekaj novosti, ki si jih je vredno ogledati. Na Travniku je velik vrtiljak s »sputniki*, ki se na pritisk v zrak visoko dvignejo iznad cestnega	vrveža.	Pred	ljud-
skim vrtom je labirint s ste klenimi	stenami,	ki	so	tako
posrečeno postavljene, da delajo težave vsakomur, ki bi iz njega čimprej rad prišel. V sredini ljudskega vrta je »rotor*, ki se tako naglo vrti, da so se ljudje, ki so šli vanj, zaradi sredobežne sile, kot prilepili na njegov obod. Dosti je strelišč, med katerimi mnoga delujejo na fotoelektrično celico, prodajaln man-dorlatov	in lutk,	ki	jih	naj-
isje kupuje nežni spol, naj bodo to	dekleta	ali	priletne
ženske.
Včeraj zvečer sejem ni bil kdovekako obiskan, prav gotovo pa bo velik naval danes popoldne in jutri, ko bo zaživel v vsej svoji veličastnosti. Prišli bodo meščani, okoličani, Furlani in Slovenci iz jugoslovanskega obmejnega pasu, da še enkrat s svojo udeležbo poudarjajo neumrljivost Andrejevega sejma, pa čeprav se je le-ta po vojni spremenil v veliko zabavišče.
Nezgoda na delu
Včeraj opoldne so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico 40-letnega Pie. tra Tortula iz Medeje. Tortui, ki je zaposlen kot šofer pri podjetju Vriz v Gorici se je včeraj ponesrečil v Moši, ko je nalagal na kamion opeko. Delavci, ki so ponesrečencu takoj nudili pomoč so poskr-beli tudi za prevoz v goriško bolnišnico. Zdravniki so Tot-tula zaradi zloma piščali Jere noge pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh.
(10,6) in trd žagan les (10,9 milijona).
Izvozili so za 38 milijonov pnevmatik, za 27 milijonov av. tomobilskih nadomestnih delov, 22 milijonov lir farmacevtskih izdelkov, 15 milijonov lir oblačil, 11 milijonov lir pisalnih in računskih strojev itd.
Obsežno je bilo tudi delovanje ustanove proste cone, ki je v oktobru prodala po znižanih cenah 41.950 potrošnikom proste cone iz Gorice in Sovodenj kar 63.000 kg sladkorja. Ce prištejemo še ostale prebivalce v pokrajini in industrijska podjetja za izdelovanje slaščic, katerim so dali 7.000 kg, ter javne lokale, ki so prejeli 9.400 kg, tedaj so v tem mesecu porabili 83.000 kilogramov sladkorja proste cone. Obenem je bilo prodanih tudi 110.000 kg semenskega olja in 30.468 kg kave.
IZ SOVODENJ
Umrl je Dominik Češčut
Včeraj ob 13. uri je po dolgi bolezni v grlu umrl na svojem domu 62-letni Dominik Ceščut, po domače Bognar iz Sovodenj. Pokojnik je prestal operacijo v Padovi, nastopila pa je pljučnica, ki ga je pobi ala. Zapustil je ženo, fri odrasle hčere in mlajšega sina Pokojnik je bil po poklicu kovač in je dosti let delal v tržiški ladjedelnici. Pogreb bo danes ob 15. uri izpred hiše žalosti na domače pokopališče. Sožalju vseh vaščanov, ki ga izrekajo prizadeti družini, se pridružuje tudi naše uredništvo.
Trčenje v Ul. Aqui!eia
V civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali včeraj ob 20. uri 52-letnega kolesarja Luigija Braidota iz pl. Brigata Pavia 52, ki ga je pod viaduktom v Ulici Aquileia povozil fiat 600, ki je last pokrajinske zveze neposrednih obdelovalcev in ki ga je vozil Mario Ballaben iz Fare. Braidot se je pri padcu močno udaril v glavo in si pretresel možgane. Pridržali so ga na opazovanju.
 «#-------
Razstava slik K. Palčiča v ASK «S. Gregorčič»
V prostorih Akademsko-sred-nješolskega kluba «Simon Gre. gorčič# na Verdijevem korzu štev. 13 bo do 6. decembra letos odprta razstava slik tržaškega slikarja Klavdija PaL čiča. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
 «»-------
Kino v Gorici
CORSO. 15.00: »Pogubljene! in junaki#, J. Hunter in C. T> wers, v barvah.
VERDI. 15.00: «Kapo», Susan Strassberg, L. Terzieff; mladini pod 16. letom vstop pre-povedan.
VITTORIA. 15.00: «Herakleje-ve pilule#. D. Manfredi, S. Koscina; mladini do 16. leta vstop prepovedan. CENTRALE. 14.30: «Bailada o vojaku#, V. Ibašiov, J. Pro-harienko.
MODERNO. 15.00: *Venera D Keronee#.
 «»-------
DE2URNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna «S. Giusto#, Korzo Italia št. 106, tel. št. 31-51.
Nogometno prvenstvo B lige
Danes izredna priložnost za popolno zmago Triestine
Luison bo igral • Tudi ostali del postave bo nespremenjen
Ce si bo Triestina tudi danes, ko igra na domačih
tleh, zapravila izredno ugodno priložnost za zmago, tedaj se lahko reče, da nima več nobenega upanja, da bi končala prvenstvo med prvimi v tej skupini. Izredno priložnost ji bo nudil Prato, ki je novinec v B ligi in kar je še posebno važno, prihaja iz nižje kategorije.
Današnjega nasprotnika Trie.
stinp n» smemo podcenjevati.
Do danes se je Prato vedno izkazal tako doma kot' na tujih igriščih in število porazov je enako številu zmag, kakor sta tudi enaki števili doseženih in prejetih golov.
Skratka zelo uravnovešeno moštvo, ki si je znalo predvsem z borbenostjo, hitrostjo in tudi s tehničnimi pripomočki izsiliti točko celo na igriščih v Reggiu in San Be-nedettu del Tronto.
Kljub temu pa je prognoza še vedno v korist domačih Tržačanov, ki bi morali brez posebnih težkoč odpraviti današnje tekmece. Triestina bo zelo verjetno poslala na igri-šče celotno postavo, ki je za las izgubila srečanje v Monzi. V dvomu je samo še mesto vratarja; Luisonu gleženj še vedno nagaja in prav zaradi tega je možno, da bo trener poveril nalogo braniti vrata De Minu, ki postaja iz dneva v dan boljši. Zvedelo se je, da se je trener odločil za Luisona. Triestina bo nastopila v današnji tekmi na stadionu pri Sv. Soboti v naslednji postavi: Luison; Bernard, Brach; Larini, Maran-gon, De Grassi; Fogar, Re-bizzi, Secchi, Sadar in For-tunato.
Današnje kolo je precej u-godno za OZO iz Mantove, ki bo sprejel v goste moštvo Simmenthala. Priložnost je iz. redna in ker so vsi igralci enajstorice OZO v najboljši formi, ni izključeno, da si bodo danes, seveda v primeru zmage, še bolj utrdili položaj vodečega moštva v razpredelnici B lige. Teže bo za Ales-sandrio, ki je šla v borbo z resnim namenom, da si izsili promocijo v A ligo in se je sedaj znašla v kar neprijetnem položaju. To moštvo je celo v nevarnosti, da se znajde med tistimi, ki se bodo morali boriti za obstanek. Tu. di Genoa ne more zadovoljiti svojih navijačev, ne glede na pasivnost v točkah zaradi kaz. ni. Danes bo morala igrati z Reggiano in morda se ji bo j
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiii
Mednarodne vojaške plavalne tekme
Presenetljiva zmaga Američana na 100 m
Morris je preplaval progo v odličnem nasu 56" V vaterpolu zmaga Francije nad Španijo
SONTHOFEN, 3. — Med mednarodnimi vojaškimi telk-mami je prišlo v plavanju na 100 m prosto do nepričakovanega presenečenja, ki ga je pripravil z odličnim časom 56” Američan Layman Morris. V vaterpolu pa je Francija odpravila Španijo s 5:3 (3:1).
Ostali rezultati plavalnih tekem so naslednji:
100 m:
tudi posrečilo odščipniti nasprotnikom vsaj del nagrade.
Morda najslabše bo za Palermo, ki bo danes igral na izredno nevarnem igrišču v San Benedettu del Tronto. Po. znavalci razmer so mnenja, da bodo domačini brez usmiljenja oskubili goste, pa čeprav je tudi res, da bodo juž-njaki napeli vse sile, da spravijo domačine v zagato. Vse ostale tekme se bodo brez dvoma končale z zmago boljših, ki so v tem primeru domačini. Težko je namreč, pa čeprav ni nemogoče, da bi Ca* tanzaro odpravil Brescio, Como Foggio, Parma Novaro in končno Verona beneško enaj-storico. Sicer je težko predvidevati zmago tega ali onega, vendar na splošno velja pravilo, da so prognoze v prid tistih, ki igrajo pred lastnimi navijači.
Pred boksarskim dvobojem i Camparijem
Vestne priprave Browna za milanski dvoboj
Včeraj prvi trening črnopoltega prvaka po prihodu v Italijo
MILAN, 3. — Svetovni prvak lahke kategorije Joe Brown je danes prvič treniral v Milanu, kjer se bo tudi v prihodnjih dneh spoprijel z italijanskih prvakom Giordanom Camparijem.
Dva boksarja, in sicer Bal-
1. Morris (ZDA) 56”
2. Kamoun Marc (Fr.) 58”3
3. Rittom Charles (Hol.) 59”1
4. Rodes Leopoldo (Šp.) 1’00’T
200 m prsno:
I. skupina:
1. Nilsson Bemdt	(5ved.) 2’41”7
2. Lazzari Roberto (Italija) 2’41”8
3. Boulanger Roland (Fr.) 2’47”8
4. Van Riel J. (Bel.) 2’57”4
II. skupina:
1. Rodriguez Jose (Šp.) 2’46”7
2. Goehler Unde (Z. Nemč.) 2’49"6
3. Brikhof (Hol.) 2’58”5
4. Deifosse Claude (Belgija) 3’03”4
III. skupina:
1. Van Empel R. (Hol.) 2’43”3
2. Wuensche Berndt (Z. Nemčija) 2’50”5
3. Marilli Roberto (It.) 2’55”8
4. Boutin Joel (Fr.) 2'59”4
5. Diaz Munoz Luis (Šp.) 3’03”6
IV. skupina:
1. Sander Rolf (Z. Nemčija) 2’45”4
labio in Madella, ki sta trenirala po tri runde s črnopol-tim Američanom v telovadnici kolesarskega dirkališča Vigorelli, sta izjavila, da so Brovvnovi udarci zelo močni. Med številnimi športniki, ki so prišli na trening, med katerimi so bili tudi Dejana, Bosisio in Casadei, so presenečeno obstali pred živahnostjo in žilavostjo ameriškega prvaka. V jutranjih urah pa je Brown šel v predmestje Milana, kjer se je dolgo raz-
Goriški nogomet
Juventina je gost Farre Sovodenjci pa Locnika
Imena igralcev, ki bodo nastopili v današnjih tekmah
Danes se Do Juventina spet preselila na desni breg Soče, in sicer v Farro, katere ekipa je bila na domačem igrijcu vedno trd oreh. Ima namreč vedno največje število gledalcev, ki močno navijajo zanjo. Sicer pa ima Juventina letos izvežbane igralce in zato bi »e morala vseeno uveljaviti, čeravno igra na tujem igrišču.
Trener je za danes sklical naslednje igralce:	Devetak,
Paškulin, Mozetič, Tabaj, Pu-ja, Costelli, Haufer, Petejan, Comelli, Ivič, Piski in Sfiligoj.
Po nedeljskem počitku se Scvodenjci- danes napotijo v
Lečnik. Ta ekipa je letos več ali manj enako močna sovo-denjski. Do sedaj so se So-vocenjci proti Ločniku skoraj vedno dobro izkazali. V lanskem prvenstvu so zmagali v obeh srečanjih. Za današnjo tekmo pa res ne vemo kaj reči, ker Sovodenjci letos preveč nihajo, so zelo nestalni v rezultatih in zato se ni megoče nanesti nanje. Trener je za današnjo tekmo sklical naslednje igralce: Šuligoj, Oblak, Kovic, Podgornik, Hess, Re, Florenin, Pompeo, Ferfo-lja, Petejan I., Petejan II., Maggio in Tomšič.
gibal s footingom.
Svetovni prvak je izjavil, da se zelo dobro počuti in da namerava pustiti v Italiji naj. boljše vtise. »Vsakikrat, ko stopim v ring,# je rekel Brown, »je moja prva naloga, da spravim našprothika v zadrego in ga prisilim, da ne more zdržati boja do konca. Prav zaradi tega vedno vestno treniram.#
Brownova sparring-partnerja Ballabio in Madella sta zelo zadovoljila črnopoltega prvaka, ki se jima je po končanem treningu tudi zahvalil.
Nogomet v Jugoslaviji
Partizan-Radnički 3:2
BEOGRAD, 3. — Nogometna tekma za prvenstvo I. zvezne lige med beograjskim Partizanom in Radničnim se je kcr.čala s pičlo zmago Partizana 3:2 (2:0).
 «»-------
DANES POPOLDNE
Namiznoteniško srečanje Škamperle-Barkovlje
Danes popoldne ob 16. uri bo v dvorani stadiona aPrvi n>aj» moški in ženski dvoboj v namiznem tenisu med PD Škamperle in Barkovljami.
Za pokai švedskega kralja
Danska in Nemčija v finalu turnirja
PARIZ, 3. — Danska in Nemčija sta se plasirali za finale teniškega turnirja za «poikal švedskega kralja#. V polfinalnih srečanjih je Danska premagala Švedsko z 2:1, Nemčija p.i Francijo ravno tako z 2:1.
2. Vega H. S. (Hol.) 2'50"7
3. Caramelli Cesare (Italija) 2’53”8
Mednarodni teniski turnir v Avstraliji
Pietrangeli - Sirola zmagala v igri parov
Med posamezniki je šla lovorika prvega Američanu MacKaya
MELBOURNE, 3. — Italijanski par Nicola Pietrangeli :n Orlando Sirola je prvič v zgodovini zmagal v finalu teniškega turnirja, ki je bil v dr-žavi Victoria v Avstraliji. Ita-l.jana sta odpravila v štirih setih avstralsko dvojico Neale Fraser - Roy Emerson s 6:2, 6:4, 4:6, 4:6, 6:4.
Ta zmaga bo verjetno dvignila moralo Italijanoma, ki te bosta prihodnji teden spoprijela v finalu medconslkega teniškega turnirja za Davisov pokal s predstavniki ZDA. Italijana sta bila izredno vigrana, zaradi česar sta bila prevelika ovira za odlični avstralski par.
Finalno srečanje med posamezniki pa se je končalo z zmago Američana Barryja Mac Kaya, ki je v štirih setih odpravil rojaka Earla Buchhol-za. Mac Kay je odpravil svojega tekmeca z 8:6, 5:7, 8:6: 6:3.
Zmaga prvega ni bila nikoli v dvomu, pa čeprav je bil Buchholz v drugem nizu naravnost nepremagljiv. Srečanje je bilo v zelo slabih vremenskih pogojih.
DANAŠNJE TEKME
A LIGA (10. kolo)
Bari - Padova Bologna - Inter Catania - Roma Fiorentina - Udinese Juventus - Lanerossi Lazio • Spal Lecco - Napoli Milan - Torino Sampdoria - Atalanta
B LIGA (11. kolo) Triestina - Prato Brescia - Catanzaro Foggia - Como Marzotto - Pro Patria Messina - Alessandria Novara - Parma OZO Mantova - Simmenthal Reggiana - Genoa Sambenedettese - Palermo Venezia - Verona
...IN SODNIKI
A LIGA
Bari-Padova: Righi Bologna - Inter: De Marchi Catania - Roma: Gambarotta liorentina-Udinese: Bonetto Juventus - Lanerossi Vicenza: Babini Lazio-Spal: Campanati Lecco-Napoli: Francescon Milan-Torino: Di Tonno Sampdoria-Atalanta: Sbardella B LIGA Brescia - Catanzaro: Sebastio Foggia Incedit - Como: Gazzano Marzotto-Pro Patria: Parisi Messina Alessandria: Gene! Novara - Parma: Carminati OZO Mantova - Simmenthal Monza: Leita Peggiana- Genoa: Rebuffo Sambenedettese - Palermo: De Robbio Triestina - Prato: Varazzani Venezia-Verona Hellas: Poli-tano
so ljudje
Roman
Nato se je spet zleknil. Pravzaprav je smešna takšna zobčasta črta; ko da jo je narisal šolarček prvega razreda, ki bi imel pritrjen kockasti papir na leseno tablico nad zglavjem. A je vendar bolje, da črta ni zanimiva. Ce bi imela velike skoke navzgor in spet pavzdol, bi ne bilo dobro za telo, ki leži pod njo; vendar so malce smešni ti francoski ljudje s tem svojim merjenjem" vročine v debelem črevesu. Ne v ustih kakor Američani. Niti pod pazduho. Prav tam. Gotovo, takšno merjenje je natančno; a čudno je kljub temu, da mora bolničarka vsak termometer	potem	položiti	v	razkuževalno tekočino v
kozarec. Tudi en amerikanski je v njem, a tisti je tako majhen in tanek, da skoraj izginja v njem. Podoben je drobnim in srčkanim svinčnikom, ki jih zataknejo ob elegantne beležnice. S takšno igrivo stekleno paličico bi si bilo kar prijetno meriti toploto telesa, a skoraj da človek ne bi mogel verjeti takšni igrački. Ona pa je res nenavadna,	tudi se	zdi, da	ni	dosti zaverovana v svoje
bolničarsko poslanstvo. Morebiti bi ga prav zaradi tega utegnila vznemiriti. Obenem pa se zaveda, da si ne more kaj, da	ne bi gledal z	blago prizanesljivostjo njeno
urejeno prizadetost.	Zdi se	mu	namreč vse, kar počenja-
jo bolničarke, dobro igračkanje ob podobi taboriškega bolničarja, ki jo ima v sebi. Ljubek obred, ki ljudi zaposluje in daje njihovemu dejanju pomirljiv namen. Seve, da je spet krivičen, a se vendar ne more ubraniti, da ne bi ob tistih črtah na kockastem papirju mislil na Jožefa Kramerja. Prav ‘ gotovo da zato, ker je njegova slika danes v časniku na vznožju njegove postelje. Da. a to je samo ena od tistih pošasti. Veste, bi ji rekel, tako zanimivo stopicate s svojimi termometri, a niti sanja se vam ne, da so tam ostrigli dekletom in ženam lase, preden so jih vrgli ognju v žrelo; potem so bili trudni od tolikšnega števila žrtev, pa so iz tistih svilenih ženskih las naredili mehke pernice za svoje trudne ude.
Blazno je, bojevati se proti nji s takšnimi sredstvi, a hkrati živo čuti, ko da ima ženske lase v blazini pod zglavjem in rahlo privzdigne glavo. To pa je blaznost dvajsetega stoletja, si misli, in s silo odpodil občutek gladke svile mladih pokojnic. In hote prikliče njene ter-
mometre; morda je res bolje risati na papir zjutraj črtico dol, popoldan črtico gor. Saj so tiste črtice na kockastem papirju vsaka zase polovica dneva, ki mu ga odstopi življenje in mu ga darujejo kostanji tam zunaj.
Spet je potikalo.
•Smem?« je vprašala, ker je bila spet ona. »Sem pustila tukaj kakšen termometer?#
Nasmehnil se je.
»Oh, saj res. Vi ga niste marali!# A istočasno se je zasuknila in malce naivno zravnana šla k mizi ob levi steni.
Položila je kozarec s termometri na mizo.
»Ste zaznamovali?#
«Sem,» je rekel in zašumotal s Časnikom.
»Vi zmeraj berete.# A njen naglas ne razodeva pazljivosti. Narobe, odvezala si je ruto na tilniku in je mirno zaverovana, 5co da je to njen vsakdanji opravek, tam, pred ogledalom nad njegovim umivalnikom.
Opazoval jo je. Ce bi bilo njeno obnašanje koketno, bi bilo vse dosti bolj preprosto, je pomislil.
»Tesno je,» je rekla, potegnila blago z desnico in ga skoraj jezno strgala z glave, pri tem pa je glavo vzdignila in trznila z njo, da so lasje vzvalovili. Svetloplavi, gosti in za spoznanje štrenasti, a ob njih prihaja bolj do izraza tesno zapeti ovratnik belega predpasnika in rožnati obraz. Bolj ženska je zdaj. A istočasno njeni gibi spominjajo na neodgovornega otroka, ki vnovič reče tujcu «ti», čeprav ga je mama neštetokrat pokarala zaradi tega.
»Zdaj je bolje,# In si spet povezne blago na glavo ter si ga znova spodvezuje, medtem pa najde hipec, da še potrese z glavo.
»Ce bi me videla zdravnica,# je potem rekla. Njena levica pa je samogibno šla po kozarec na mizo.
Neprizadeto se je nasmehnil in molčal, ona pa se je poredno sklonila nad njegovim časnikom.
•Hm, revolucionaren tisk,# je rekla s ponarejenim očitkom v glasu.
•Skomignil je z rameni.
»Vem, ni priljubljen v tem paviljonu.# In malomarno je zganil list, ko da ga ona dolgočasi s svojo pričujoč-nostjo. «A mi je čisto vseeno#.
Ona pa, se zdi, ga ne posluša; ko se obrne, je njena glava v snežnobelem platnu kot ujeta v otroško čepico. Tudi sandale drobne, Menda imajo rijena majhna stopala res svoje življenje, ki je ločeno od življenja ostalega telesa.
Ko je njena roka pritisnila na kljuko, je rekla:
«Eh, mi plebejci#. Nato se je namuznila in odšla.
Bil je odtenek posmehljivosti v njeni pripombi, ko da je to nujno zaradi skoraj umazanega prizvoka tiste besede «pletejci», a je bil hkrati tudi zarotniški ponos v nji. Seve pa je ta ponos podoben samozavesti male šolarke, ki se muza, ko se pohvali; »Tudi moj papži ima zlat zob.#
Pustil je časnik ln sklenil roke pod glavo. Sonce zahaja onstran košatih ln visokih kostanjev, ki so gost zastor pred teraso; zato svetloba s težavo kuka skozenj. A vendar je zeleni zastor arabeska, spletena iz zlatih čipk, nitk in lesketajočih se zvezd. Kaj naj to pomeni? Ce ni lahca ženska, potem je prav gotovo mesečnica. Ne, «Iahka» ni, vsaj v vsakdanjem pomenu ne. Prej je podobna nočnemu metulju, ki topoglavo sili v plamen, Na vsak način skrivnost, ki je bolj pomembna, kakor če bi bila pravilna, lepo spodobna žena; ker ob takšni, dobro urejeni in razumljivi ženi bi se ne znal ne vesti ne sprostiti. Vendar pa bi bil skok iz njegovega sveta v njeno zasanjano ozračje prevelik. Morebiti pa ne. Morebiti pa je njena neodgovornost kakor nalašč za nekoga, ki se ni še razpredel iz smrtne meglenosti.
Sončni zahod je bil skozi gosto listje še zmeraj takA žareč; zanj se namreč zahod začenja zelo zgodaj, ker mu pogled zaslanja takA visoko drevje. Na deželi je sploh zahod drugačen ko ob morju, si misli, potapljanje žareče krogle v vodne plasti je veličasten plavž, nad katerim razpada vijoličasti in krvavi zastor neba, Tu pa se sonce povezne za drevje, da ni videti njegovega konca, a najbrž je tih in blag, ker prihajajo tako tenke oranžne
niti čez modrikasto nebo; zdi se, da se kupola iz sin j* svile na več krajih razpleta, a takoj, ko se razplete zadelajo dolge in ozke presledke odtenki rožnate barve.
Iz jedilnice v pritličju do prvega nadstropja je po kratka; a on gre nalašč počasi po stopnišču, da ga spe torna prevzame tisto na pol lahkotno, na pol vedro ra i položenje, ki je priprava za obisk. To je svojevrstei dražljaj, tak prehod iz dolgega molčanja v družaben pc govor, in vsakikrat znova se mora pripraviti nanj; mu j ko igralcu, ki si nadene izraz 'obraza, preden stopi n; oder. In to ni plahost, ampak ljubosumna navezanost n svoj svet; ko pa ga mora za nekaj časa zapustiti, čuti da ga hkrati mora kolikor mogoče dobro skriti vase. Ti je strah pred neubranljivim napredovanjem vsakdanjosti In Nalecki je tudi del vsakdanjosti, čeprav je revolu cionar in borec; ker sta prevrat in boj del življenja, med tem ko se tisti, ki spi s smrtjo, skorajda navadi, gret se ob njeni peči.
Poročnik je sedel na postelji in imel na kolenih nizk stolček, ki je bolnikom mizica za jedila.
»Ste že povečerjali,# je rekel s hreščečim glasom Nebogljen je v jopiču pižame in težko diha, a je more biti prav zato še bolj neugnan in nagel v govorjenju »Lep večer# je rekel in stopil na teraso. Na ti stran je drevje odmaknjeno od stavbe; začenja se onstran pot in sredi deDel je videti še drugo, ožjo gozdno pot. Ni desno pa se je s poti, ki drži proti izhodu, gozd umakni v reber, takA da razkriva široko strugo neba.
Vrnil se je v sobo.
»Borocev bi bilo treba,# je rekel.
•Seveda,# j* zagodrnjal Nalecki 'ln si rezal teleči zrezek na majnne koščke.	telečj.
Na električnem kuhalniku se je nekai	i
gospodična Chatain je kaj dela na ogen zan- In k K povečerjala, bo hitro šla. m nejevcUna bo če a ne bc našla samega, ker irenutek snideni , iP tut,	?
je človek najbolj ljubosumen.	-aterega
(Nadaljevanje sledi)
Poštnina piacana v gotovim Abb postale 1 gruppo
- Cena 35 lir
Leta XVI. - Št. 290 (4753)
Kongres PSI od 8. do 12. marca v Milanu
TRST, nedelja 4. decembra 1960
KPI za sestavo organskega načrta o gospodarskem razvoju Italije
Togliatti je na zasedanju CK KPI ostro polemiziral s socialisti - Otvoritev avto ceste Florenca-Bologna - Stališče južnotirolske ljudske stranke
(Od našega dopisnika)
RIM, 3. — Centralni komite PSI je danes na zelo kratki sej: na Nennijev predlog sklenil, da bo kongres socialistov v Milanu od 8. do 12. marca. 4. in 5. januarja pa se bo, zadnjič sestal centralni komite, na katerem bodo razne struje pripravile teme za predkongresno razpravo. Iz Londona pa poročajo, da je mednarodna socialistična internacionala sklenila, da bo imela svoj kongres v Rimu od 23. do 27. oktobra 1961.
Zvečer se je zaključilo tudi zasedanje centralne kontrolne komisije KPI, na ka-
teri je Giorgio Amendola govoril na temo ,«Priprave ža drugo skupščino komunistov v tovarnah*. Amendola je podčrtal potrebo, da st sestavi organiski načrt gospodarskega razvoja, ki bo veljaven za celotno delavsko demokratično gibanje. Gre za načrt, ki naj preusmeri gospodarstvo iz sedanjega monopolističnega sistema in ki naj napade osnovna nasprotja sedanje italijanske družbe na osnovi obstoječe ugodno konjunkture.
Centralna kontrolna komisija je zvečer sprejela resolucijo, v kateri potrjuje že zn3na stališča KPI.
Na zasedanju centralnega komiteja pa je govoril Togliatti, ki je ostro polemizi-
ral s socialisli, češ da si z odstopanjem od enotnosti s komunisti kopljejo tla pod no. gami. Tako za socialiste kot za komuniste je osnovno vprašanje borba za socializem in če od tega odstopajo, postajajo socialdemokrati, ki niso bili nikjer in nikoli sposobni uspešno se boriti za socializem. Togliatti je podčrtal, da prihaja do vrenja med demokratičnimi laičnimi strankami, kar še ne prihaja do izraza pri vodstvih, toda med delavskimi množicami. Tudi med demokristjani se sliši govoriti o nujnosti, da se konča s kapitalističnim režimom. V takem položaju je pravilna politika, da se dela za vključitev demokratičnih strank v borbo za socializem.
Iz Moskve poročajo, da je danes italijanska delegacija, ki je sodelovala na konfereu-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiHinmiiiiiiiiiiii
Pomembna stavk v Milanu
Pred stavkami petrolejskih delavcev, trgovinskih uslužbencev in železničarjev
MILAN, 3. — Sindikalne organizacije FIOM-CGIL, OISL in UIL so sklenile razširiti sindikalno borbo in so se tako sporazumele za obsežen program sindikalnih akcij. Gre za elektromehanična in šiderurška podjetja tako, da bo nov val stavkovnih gibanj zajel skoro 2CO.OOO oseb.
Vse tri sindikalne organizacije petrolejskih delavcev sporočajo, da je prišlo do razbitja pogajanj za obnovo delovne pogodbe čistilnic mineralnih olj in da so zato sklenili proglasiti vsedržavno 43-urno stavko, ki jo bodo napravili v tednu med 12. in 18. decembrom. Glede petrolejskih podjetij ENI pa dodaja poročilo, da kaže, da obstajajo mo nosti za mirno rešitev spora.
Tudi izvršni svet demokrist. jan.kega sindikata trgovinske stroke CISNAL je včeraj zagrozil, da bodo proglasili sindikalno gibanje, v kolikor delodajalci ne bi bili takoj pripravljeni pričeti s pogajanji za obnovitev delovne pogodbe. Sindikat iste stroke CGIL pa je izdal podoben, nekoliko ostreiši proglas že pred dnevi.
Centralni odbor sindikata italijanskih železničarjev CG IL je na svojem zasedanju
IIIIIHIIIIIIIIIItllllllllllllllllKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
Ostri boji v Laosu
VIENTIANE, 3. — Položaj je vedno bolj zapleten in je prišlo do ostrih bojev med raznimi oboroženimi silami. Tako je prišlo približno 150 km vzhodno od Vientiane do bitke med uporniškim »revolucionarno desnim« generalom Phoumijem in poveljnikom vladnih čet kapetanom Khon-gom. Oborožene čete generala so zasedle najprej Bansod in nato še nekaj drugih naselij. Vladne čete so v manjšini tako po številu kot po oborožitvi in so se morale umakniti. Istočasno tudi poroča radio Patet Laosa, da so uspešno napadli približno 15 km severno od Luang Prabanga čete generala Phoumija. Radio pravi, da gre za načrtni napad, da se obkoli kraljeva prestolnica.
sklenil proglasiti prvo 24-urno stavko 11. decembra, ker med zadnjimi stiki železniška uprava ni sprejela zahtev osebja zaposlenega pri prometu. Avtonomni sindikat SAUFI, ki pa spada v okvir CISL, te stavke ni podprl.
Vsedržavno tajništvo sindikata uslužbencev državnega monopola je sklenilo, da so pripravljeni proglasiti stavko vseh uslužbencev, v kolikor ne bi tudi njim uveljavili ugodnosti, ki jih predvideva novi zakonski osnutek, ki ga je sprejel ministrski svet v petek za vse ostale državne uslužbence.
ci komunističnih strank v Mo. skvi in kateri je načeloval poslanec Luigi Longo, zapustila sovjetsko prestolnico. Pri odhodu sta delegacijo pozdravila M. Suslov in N. Muki-dinov.
V svojem običajnem nedeljskem uvodniku Nenni poudarja, da je CK PSI zavzel jasno stališče, tako da se nihče več re more izogniti odgovornosti. Ne gre več za dajanje izjav alt ocen, temveč za konkretno rešitev uprav v Rimu, Milanu, Genovi, Benetkah, Florenci. Palermu in drugod. Nenni je podčrtal, da PSI noče rešitev od primera do primera, temveč take sklepe, ki bodo po svoji programski vsebini vplivali na splošno politiko. Dejstva bodo potrdila, če obstajajo ali ne pogoji za prvi korak k preokretu na levo, ki je skupni cilj celotne PSI, vseh delavskih sil in najboljših demokratičnih laičnih in katoliških sil. Od tega trenutka dalje je odločitev v rokah KD, PSDI in PRI in morebitni neuspeh je odvisen od njih ravnanja.
Dopoldne so uradno oivo-rili odsek »Avto ceste Sonca« med Florenco jn Bologno. Povorka avtomobilov z ministrskim predsednikom Fanfani-jem, ministrom ka javna dela Zaccagninijem predsednikom (iAvtjs ceste Sonca« Donati-jem in drugimi predstavniki oblasti, se Je odpeljala ob 9. uri iz Florence. V Bologni je bila svečanost, med katero je predsednik družbe povedal, da je ta odsek dolg 84,7 km in da so na njem zgradili 45 mostov ter viaduktov v skupni dolžini preko 11,5 km. Od tega je 14 mostov višjih od 50 metrov. Zgradili so tudi 21 predorov v skupni dolžini 6621 m. Vsi mostovi in predori so dvojni,
V Bocnu se je sestal izvršni svet južnotirolske ljudske stranke, kateremu je prisostvoval dr. Magnago in ostali avstrijski politični predstavniki. Na sestanku so govorili o rezultatih stikov z odgovornimi predstavniki avstrijske zunanje politike, do katerih je prišlo v Innsbrucku in na Dunaju pred bližnjo obnovitvijo italijansko-avstrijskih pogajanj. Razpravljali so tudi o deželnem in pokrajinskih odborih, Stranka ne bo imenovala odbornikov v deželni svet, pa čeprav ima po statutu pravico do dveh odbor-
niških mest. V pokrajinskem svetu pa ima stranka večino.
A. P.
 «»------
Fisher odpotoval v London
RIM, 3. — Nadškof Fisher je zapustil Rim ob 14.37. z rednim letalom namenjenim v London.
V Londonu je nekaj stotin oseb priredilo protestno zborovanje zaradi nadškofovega obiska pri papežu. Župnik Hoot, član zveze sveta zveze protestantov je na zborovanju izjavil, da gre za nepravo romanje, ki ogroža protestantske svobode.
Protest SKGZ
Slovenska kuiturno-gospodar-ska zveza je včeraj na svoji izredni seji, razpravljala o odloku goriškega prefekta, s katerim je 15. novembra 1960 razveljavil skiep občinskega sveta deberdobske občine o postavitvi dvojezičnih napisov krajevnih imen na svojem upravnem področju. O-čitno je, da je goriški prefekt pri tem imel pred otmi fašistični zakon od 29. marca 1923. leta štev. 8C-0, s katerim je fašizem poitalijančil slovensko krajevno imenoslovje, da bi pred svetom zabrisal sleherno sled o našem obstoju in tudi spremenil etnično pedobo našega ozemlja.
Slovenska kulturnc-gospo-darska zveza je dolžna opozoriti goriškega prefekta, da so se od tedaj izvršile temeljite spremembe. Pripadniki slovenske manjšine so v NOB ogromno žrtvovali in s tern pripomogli k uničenju fašizma. Z rušenjem fašizma je naše ljudstvo upravičeno in utemeljeno pričakovalo, da so s tem uničeni tudi njegovi rasistični zakoni, ki so mu služili za raznarodovanje.
Pridobitve odporniškega gibanja in narodnoosvobodilne
vojne so postale temelj republiške ustave, ki v členu 3 predvideva enakopravnost Slovencev s sodržavljani italijanske narodnosti, v členu 6 pa izrecno zaščito jezikovnih manjšin. Netočna je torej trditev goriškega prefekta, da ne obstajajo v tem pogledu pozitivna pravna določila. In če bi bilo res, kar on trdi, se vprašamo, kdo je kriv, da niso bila izdana bolj podrobna določila k 6. členu ustave? Samo vlada nosi za to krivdo! Nastane torej vprašanje, zakaj morajo državljani slovenske narodnosti nositi posledice na tako občutljivem področju izključno zaradi malomarnosti oblasti, >n sicer že 17 let po padcu fašizma? Ali doberdobskl občinski svet s svojim sklepom ni ravnal popolnoma v duhu usave?
Spričo teh razlogov SKGZ protestira proti odloku goriškega prefekta in pričakuje, da se bo storjena krivica popravila z njegovim odlokom in da se bo končno začelo dejansko uveljavljenje vseh manjšinskih pravic in tako dekončno zaustavilo raznarodovanje pod pritiskom omenjenih rasističnih zakonov.
Tiskovna	k
Koče Popoviča v Rimu
(Nadaljevanje s 1. strani)
ODBOR
SLOVENSKE KULTURNO- GOSPODARSKE ZVEZE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMi
Izjava 81 bani partij bo objavljena v petek
Gomulka je izjavil, da so v Moskvi vse kompartije soglasno sprejele tezo o miroljubni koeksistenci
hi iiinmn mm iMUiomiHM m iMiiiiiiiiiiiMniiiiiiiliiim m »••••iiioiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiaiiniiiiM
Ujetega Lumumbo so mučile čete polkovnika Mobutuja
Lumumbo »o prepeljali v Thy*yille - Mobutu ne bo sklical parlamenta - Protesti in zaskrbljenost afriških ter azijskih delegatov v OZN
LEOPOLDVILLE, 3. — Izve-) Gre za kolegij, ki ga je usto-
delo se je, da so čete polkovnika Mobutuja preteple in na razne načine mučile ujetega Lumumbo, ki so ga včeraj zvečer skoro povsem nezavestni-ga prepeljali v zapor pri Bizi, kjer je poveljstvo Mobutuja m od koder so bivšega ministrskega predsednika prepeljali v Thysville. Skupno z Lumumbo so zaprli tudi njegovo ženo. Predvidevajo, da bo predsednik Kasavubu obiskal v zaporu Lumumbo, da bi ga prepričal, naj sodeluje na sestanku »pri okrogli mizi« kon-goških voditeljev. Lumumba je ta načrt že odbil in je izjavil, da je parlament edini sedež, kjer naj se rešuje bodočnost Konga.
Mobutu je včeraj izjavil, da ne bo sklical 1. januarja parlamenta, temveč «korlegij komisarjev«, to se pravi začasno vlado kongoške republike.
ličil Mobutu, ko je s silo odstranil Lumumbo. Istočasno je Mobutu tudi izjavil, da ne namerava prisostvovati sestanku pri «okrogli mizi«, ki ga predlaga predsednik Kasavubu.
Generalni tajnik OZN je poslal predsedniku Konga Ka-savubuju brzojavko, v kateri zahteva, da se spoštuje zakon glede ravnanja z Lumumbo. To očitno pod pritiskom številnih afriških in azijskih delegatov, ki so včeraj obiskali Hammarskjoelda in mu izrazili bojazen, da bodo Lumumbo naskrivaj ubili. Tudi Sovjetska zveza zahteva od tajnika OZN, da takoj podrobno in obširno poroča Združenim narodom o položaju ministrskega predsednika zakonite vlade Konga in o ukrepih, ki jili je sprejelo poveljstvo Združenih narodov, da se zagotovi njegova varnost.
VARŠAVA, 3. — Vladislav Gomulka, ki se je vrnil s sestanka zastopnikov 81 komunističnih partij, je danes v Katovicah med drugim izjavil, da so že omenjeni zastopniki v Moskvi «odločno potrdili tezo, da v sedanji dobi vojna ni več neizogibna«. Dejal je, da »novi pogoji in nov odnos sil v svetu omogočajo učinkovit odpor proti napadalnim vojnam« ter da »odnosi med državami lahko slonijo na načelih miroljubne koeksistence«. »Komunistične in delavske stranke vsega sveta so mnenja, da se borba med socializmom in kapitalizmom, med novim in starim, mora in bo morala odločiti z miroljubnim tekmovanjem med obema družbenima sistemoma«.
Gomulka je dalje poudaril, da so se vse komunistične stianke obvezale, da se bodo odločno borile za ohranitev miru. Podlaga za sprejete resolucije pa so bile Leninove ideje, ki so bile z vso odločnostjo poudarjene na moskovskem sestanku in ki se morajo v sedanjih pogojih izvajati. »Delavsko gibanjg vsega sveta ima zgodovinsko poslanstvo: rešiti človeštvo termo-nuklearne vojne in ohraniti mir med narodi vsega sveta. Ta naloga je za komuniste ntjbolj nujna in najbolj važna. Sestanek v Moskvi je bil posvečen tej veliki stvari in 81 komunističnih in delavskih partij je proučilo mednarodni pc.ložaj in formuliralo dva dokumenta, ki sta bila soglasno odobrena — izjavo in poziv vsem narodom — v katerih je komunistično gibanje zavzelo stališče do perečih vprašanj modernega sveta«.
Iz Moskve pa poročajo, da bosta oba dokumenta, ki sta
•IlillllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllU
Tri zanimive...
FRANKFURT, 3. — Neki tukajšnji list poroča, da bo per-sijski šah Reza Pahlevi z novim letom prenehal pošiljati svoji bivši ženi Soraji mesečni znesek 4.300 dolarjev, ali 3 milijone italijanskih lir. So-raja je trenutno v ZDA. Njen oče je zanikal resničnost te vesti.
**#
ANCONA, 3. — Petnajstletna deklica Maria Anibono, poročena z 20-letnim Nasarenom Fo-com, je danes povila ženskega otroka.
* # *
WASHINGTON, 3. — Robert Stolar, profesor za dermatologijo, je sporočil, da je mogoče spremeniti črnce v belce. Rekel je, da je svojo metodo u-spešno apliciral že na 16 črncih. Proces traja dve leti. Metodo so slučajno odkrili med drugo svetovno vojno.
Vojaki polkovnika Mobutuja ao 2. decembra aretirali bivšega predsednika vlar de Konga Patricea Lumumbo. Po divjaškem trpinčenju so mu zvezali roke na hrbtu in ga odpeljali v zapor v Mobutujevo rezidenco v Leopoldvillu
bila odobrena na moskovsken sestanku, objavljena šele pr hodnji petek hkrati v vse' glavnih mestih držav, kateril komunistične partije so se se Stanka udeležile. Ti krogi s na splošno mnenja, da je n; moskovskem sestanku prevla dala teza Hruščeva o mire ljubni koeksistenci nad tez. KP Kitajske.
Delegacija KP Kitajske je obiskala Leningrad in se sestala z raznimi sovjetskimi voditelji, pri čemer sta predsednika SZ in LR Kitajske, Brežnjev in Liušiaoči, močno poudarjala sovjetsko - kitajsko zavezništvo,
 «»—-
Ameriško
priznanje Meštroviču
NEW YORK, 3. — Ameriška akademija znanosti in u metnosti je izkazala velike priznanje jugoslovanskemu kiparju Ivanu Meštroviču, ki g? je skupno z znanim ameriškim slikarjem Peterom Blu-mom izbrala za svojega rednega člana.
Napetost v Venezueli
zredno napet in je prišlo do ivih nemirov v prestolnici, jer so napredno usmerjeni tudentje zasedli univerzo in o pretvorili v nekako trdnja-'0. Kasneje so se neredi razbili v notranjost in zlasti v r.ih področjih, kjer so obsež-;a petrolejska polja. Študent-e in napredni del prebival->va protestira proti sedanjemu režimu, ki se je pod predsedstvom Betancourta pretvoril v diktaturo., Včeraj se je položaj nekoliko pomiril, ker so .študentje zapustili univerzitetni predel, ki so ga obkolile čete v popolni bojni opremi podprte s tanki. Pri eva-uaciji ni prišlo do inciden-)v, vendar pa je tudi včerajš-ji dan zahteval dve človeški rtvi. Neka policijska patrulja e namreč odprla ogenj na lvtomobil, v katerem je bila dravnica Olga Chinglia in u-liverzitetni profesor Miguel ?earique. Oba sta bila na medu	mrtva.	Minister za	jav-
il vzgojo dr. Raffael Pizano, ki je na obisku v ZDA, je odstopil, ker je izrazil simpa-ije do študentov. V okviru oesebnih zakonov je vlada u-:inila komunistični list »Tribuna Popular«, ki pa je začel Izhajati ilegalno. Istočasno pa sia	zavzela	protivladno	stali-
šče oba lista stranke Demokratske republikanske zveze, CARACAS,	3. —	Že	dober I ki	spada v	vrsto strank	leve-
teden	je	položaj v	Venezueli	ga	centra.
Jugoslovansko-italijanski razgovori so se zaključili danes nekaj pred poldnem. Opoldne je Kočo Popoviča sprejel predsednik republike, Giovanni Gronchi, ki se je z njim prisrčno razgovarjal. Razgovoro-ru so prisostvovali tudi zunanji minister Segni, generalni tajnik zunanjega ministrstva Grazzi, italijanski veleposlanik v Beogradu Berio in jugoslovanski veleposlanik v Rimu, Mihailo Javorški, ter diplomatski svetovalec predsednika Gronchija Cippico. Ob 13.30 je minister Folchi priredil Popoviču kosilo, zvečer pa je priredil Koča Popovič v »Grand Hotelu« večerjo na čas. ministru Segniju in članom italijanske vlade. Ob 17. uri so v palači »Farnesina« ob navzočnosti številnih časnikarjev,, fotoreporterjev, filmskih in radijskih operaterjev podpisali v poročilu omenjene tri sporazume. Ob 19. uri je ime! Koča Popovič tiskovno konferenco v prostorih Združenja inozemskih novinarjev. Jutri zjutraj odpotuje jugoslovanska delegacija iz Rima v Beograd,
Na današnjih zaključnih raz-
gevorih so se pobliže dotaknili nekaterih odprtih vprašanj, ki se tičejo medsebojnih, še posebej gospodarskih odnosov, narodnih manjšin in razmejit, ve. Med razgovori so na ojjeh straneh poudarili napredek v gospodarskem sodelovanju. Zlasti sta obe strani z zadovoljstvom ugotovili visoko stepnjo trgovinske izmenjave, zr.anstveno-tehničnega in industrijskega sodelovanja.
Kar se tiče manjšin, sta 'e obe delegaciji strinjali v ocenitvi, da manjšine bogatijo na-c.onalno življenje držav, v katerih živijo ter so važen čini-telj za medsebojno zbliževanje in sporazumevanje. Prav s 'e-ga pozitivnega stališča izha Ja obojestranska pripravljenost sprejemanja novih potrebn.h ukrepov za materialni in kulturni razvoj manjšin. Prav v tem okviru sta obe delegaciji pregledali nekatera odprta vprašanja in izrečena je bila pripravljenost, da se zadovolji-vo in hitro rešijo.
Z italijanske strani je bila izrečena pripravljenost, da se odstranijo nekatere ovire, in da bi se omogočilo izvajanje nekaterih členov londonske Spomenice. Kakšne so te ovire, pa mi Slovenci v Trstu prav dobro vemo, zato lahko na podlagi tega sklepamo :n upamo, da bo italijanska vlada dala jasna in nedvoumna ia-vod; la, da se končno začnejo izvajati vse določbe Posebnega statuta.
Govora Je bilo tudi o zakonu za slovenske šole, glede katerega so predstavniki Slovencev z vseh treh obmejnih področij — kakor je znano — že sporočili svoje stališče v posebni spomenici italijanski vladi.
Glede kulturne konvencije in ostalih dveh konvencij se na splošno ugotavlja, da bodo sredstvo za nadaljnjo razširite” sodelovanja na nova pod-
ročja. Na obeh straneh se je poudarila važnost kulturnega sodelovanja, ker to zaostaja za sodelovanjem na drugih področjih. Kakor se je moglo zvedeti, sta obe strani izrekli pripravljenost, da pozneje proučita vprašanje priznanja šolskih diplom.
Kulturni sporazum, konzularno konvencijo in konvencijo o pravni pomoči sta podpisala Koča Popovič in Segni v palači Farnesina, Po podpisu je Segni izrekel zadovoljstvo zaradi podpisa in je izrazil željo, naj bi to prispevalo k nadaljnjemu razvoju in utrditvi sodelovanja ter prijateljstva med obema državama. Koča Popovič je odgovoril, da je to tudi njegova želja in ministra sta si prijateljsko stisnila roko.
Na tiskovni konferenci je Koča Popovič odgovoril na številna vprašanja glede stališča Jugoslavije do nekaterih važnih mednarodnih vprašanj in o odnosih Jugoslavije z ne. katerimi državami.
Na vprašanje, ali je Jugoslavija zadovoljna, kako Italija 'z-vaja določbe londonskega sporazuma glede Trsta, je Popovič odgovoril, da so o vsem tem razpravljali s predstavniki italijanske vlade. »Kolikor mi je znano — je dodal — bo poročilo govorilo tudi o tem. Upamo, da se bodo nekatera vpia sanja, ki nisj bila rešena, rešila v bodoče.«
Na vprašanje, ali je res kar piše tisk o razgovorih za kredite italijanskih bank v zvezi z valutno reformo v Jugoslaviji, je Popovič odgovoril, da lahko potrdi, da je valutna reforma predvidena in da so v teku pogajanja s pristojnimi predstavniki neka. terih držav. »Vtis imamo, je dodal Popovič, da pogajanja z italijanskimi bankirji potekajo ugodno. Zdi se nam, da so tudi nekatere holandske kompetentne osebnosti poka-
voljivo razvijali, kar je tud omogočilo njegov obisk v «>* mu. Med razgovori so obr®'j navali zelo zanimiva vprašanja. Dodal je, da je PreP ’ čan, da se bodo odnosi * 1 lijo še bolj okrepili, ker od-stajajo za to vsestranske m01" nosti.	,
Na vprašanje glede oan sov med Kitajsko in Sov] sko zvezo je Popovič 0“». voril, da lahko ugotovi, da J stališče Kitajske do Jug°slr vije negativno, dočim so o nosi Jugoslavije s Sovjelts zvezo dobri in se še da J razvijajo v pozitivnem smisi Kar se tiče odnosov me jugoslovansko vlado in ** « liškimi škofi, je Popovič 0
govoril, da se ti odnosi
ure*
gu V Ul 11, Lica a»- v* «	, c ta*
jajo na podlagi določb us ve in obstoječih zakonov, * da je normalizacija in 9retu. tev teh odnosov možna m * di zaželena. Izjavil je^ tu ■ da se ti odnosi izboljsujej • O odnosih z Vatikanom p* J. izjavil, da sedaj niso Pre("ke dene pobude za diplomats stike z Vatikanom.
Glede možnosti konferen na najvišji stopnji, po t* litvi Kennedyja za amer«* ga predsednika, je P°P°' odgovoril, da bi bila t konferenca po mnenju jug slovanske vlade koristen , strument za izboljšanje m s() narodnega položaja in da izkušnje pokazale, v bejeje smislu' da morajo vse dež® gledati za izboljšanje 0 t0. sov med velikimi, kakor di, da so potrebne priprsi > predvsem politične. To P9 . g. ni, da je nemogoče — n jajoč iz stališč, ki so se . vzela v preteklosti — P bj do sporazuma. Zaradi tega
morale iti priprave za
te«1-
da se ta stališča spremeni da bi bil sporazum mogoc-^.
Popovič je odgovoril 1 na druga vprašanja, g1' .]g razorožitve, omejitve ste atomskih držav, brezatom»
ga področja v Evropi, ®z r0. ma področja z omejeno ob
cLrmlnvil 7.G	*
zale zanimanje za to zadevo.« .
Glede razvijanja odnosov J žitvijo ter obrazložil že med Jugoslavijo in Italijo, je no jugoslovansko stališče.
Popovič izjavil, da so se ti	MIT AN ROT ClC
odnosi v zadnjih letih jado-1	M1LAIN	I5U1A-*
Prizor iz Caracasa, kjer šo predvčerajšnjim ponovno izbruhnili neredi, in sta izgubili življenje še dve osebi. Visokošolci so morali včeraj končno zapustiti univerzitetni predel mesta in se v levičarskih vrstah borijo proti konservativni
vladi predsednika Betancourta
  milimi  ............................................................n ■■■mm umni  ...............................
(Nadaljevanje z 2. strani)
prvi sputniki dosegli višino o-krog 600 km. Kn so ladjo izstrelili , je dosegla na najbolj oddaljeni točki od Zemlje (a-pogej) 265 km, na najbližji pa 187.3 km (perigej). Ze t> kratkem Pa se je krožna pot močno skrčila in je znašala samo še 240 km daleč od Zemlje.
Francija
Datum napovedanega referenduma o Alžiriji, o kuterem smo poročali na tem mestu prejšnjo nedeljo, je bil določen na seji francoske vlade, ki je bila preteklo sredo 30. novembra t.l.: referendum bo 8. januarja 1961. Besedilo zakona, o katerem naj bi se volivci izrekli z referendumom, še ni znano, pač pa je verjetno, da je o njem sam de Ganile obvestil roditelje posameznih strank, ki jih je takoj po omenjeni seji vlade sprejel — razen voditelju KP Franclje,
Maurica Thoreza, najbrž zaradi tega, ker je znano, da je KPF že prej zavzela načel no j slabšal. Ze v ponedeljek se
stališče proti referendumu.
Kljub temu pa omenjene stranke — razen neodvisnih — še vedno niso zavzele stališča do referenduma, ker bodo o tej važni zadevi odločali njihovi najvišji forumi. Na kongresu neodvisnih je že zmagala s precejšnjo večino struja, ki zagovarja referendum.
V sredo je francoski senat
že drugič zavrnil z 282 glasovi proti 84 vladni načrt o tako imenovani »udarni sili«. Isti načrt je senat zavrnil prvič že 10. novembra z 286 glasovi proti 73.
Kongo
V Kongu se je položaj v
rr.dvem tednu ponovno pn-
1 je zvedelo, da je Lumumba z nekaterimi svojimi ministri pobegnil iz glavnega mesta Konga, Leopoldvilla, v neznano smer, in sicer brez zaščite Čet OZN, ki so ga do tedaj varovale. Govorilo se je, da je odpotoval v Stanlegville, kjer je večina prebivalstva na njegovi strani, kamor vojaška oblast polkovnika Mobutuja ne sega, nato pa je hotel odpotovati baje še v Neu> York. Toda v petek se je zvedelo, da so Mobutujevi vojaki Lumumbo in osem njegovih pristašev aretirali v Port Franc-qviju, ga s posebnim letalom nato odpeljali v Leopoldville, kjer so ga trpinčili in se z njim tudi slikali, medtem ko ga vlačijo za lase. Isto so počenjali tudi z njegovimi ministri.
Mobutujevi vojaki so aretirali tudi bivšega podpredsednika senata. Polkovnik Mobutu pa je izjavil, da bo Lumumba postavljen pred sodišče, pod obtožbo, da je hujskal ljudstvo na nepokorščino. Najbolj značilno pri vsem tem pa je, da čete OZN po navodilih, ki so jih prejele, niso preprečile aretacije in trpinčenja bivšega predsednika vlade. Mobutu je še poudaril, da bo Lumumba v preiskovalnem zaporu, dokler ne bodo izpuščeni na svobodo Mobutujevi pristaši, ki so jih v Stanlegvillu zaprli pristaši Lumumbe.
Hkrati se je poslabšal tudi položaj v pokrajini Katange, kjer pripadniki plemena Balu ba napadajo večja naselja, predvsem pa rudarsko središče Luena. Predsednik pokrajinske vlade, Combe, namerava odpotovati v Belgijo, da bi tam izročil poročno darilo kralju Baldovinu; očitno je, da računa na priznanje neodvisnosti Katange s strani belgijske vlade, kar pa je njen predstavnik odločno zanikal, ter poudaril, da gre zgolj za zasebni obisk.
ZAGREBAČKI VELESAJAM
MEDJUNARODNI PROLJETNI ZAGREBAČKI VELESAJAM
14. ■ 23. IV. 1961.
Proizvodi široke potrošnje — Prehran® — Namještaj — Tekstil i konfekcija 7 Revija suvremenog odijevanja — Tufl" zam i ugostiteljstvo — Medicina i teh' nika — Tehnika zavarivanja — M j er n® i regulaciona tehnika — Automacija " St.ručna literatura
Roli /a orijavu sniljelovania: 15. XII. 1SCD-
INFORMACIJE:
ZAGREBAČKI VELESAJAM, Zagreb, Aleja Borisa Kidriča, tel. 51-666> telegr. Velesajam - Zagreb
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNtŠKO PD0JET1
LA GORIZIANA
GORl^
GORICA • Ul. Uuca d Aosta 68 . Tel 28-45
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVHSTNEGA BI
,A<>*
S" POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
kroj6’
tudi t in ost’
ms'*0
Gostilna «Ex Ussaro»
zopet odprta	lastnik
Ivan Filipčič
TRST — Ulica Carducd 41 (nasproti pokritega tr***
vam postreže z domačo hrano — z naJbol)ši^, Istrskim in vipavskim vinom ln pršutom
Pri
MADALOSSO
v Trstu, Ul. Torrebi»nC*
vogal XXX Ottobre,
POHIŠTVO otroške VOF.IflKC-
du*
dobite vsakovrstno žimnic« — originalne PKRMAFI.EX — Cene ug01
TVRDKA
JOŽEF SILA
UVOZ	IZVOZ
vsakovrstnega lesa ca predelavo in kurj*v# ter jamskega lesa.
TRST - RIi/h (ii-umula at. R-l - Titlnlnn
■