494. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
,DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8 uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v opravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletna E 10*—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se g.	poSilja	upravništvu.	:s
n«	Telefon	številka 118.	:::
V Ljubljani' ponedeljek dne 12. maja 1913.
Leto II.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:s	Uredništvo in upravništvo:	ta
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se poSiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana >0 zahvale vrsta 30 v. Pii večkratnem oglašanju >o-k:	pust. — Za odgovor je priložiti xn* mVo. :
s:	Telefon	številka	'IS.
Nov položaj.
PISMO IZ BELGRADA.	mir.
Belgrad 24. 4. (7. 5.) 1913.
Skader.
Tajinstvena in neprodirna koprena zakriva še vedno ono mate-matematično precizno nihalo, ki je kopičilo in vrstilo vse poslednje ve-leinteresantne dogodke okolo Skadra, ki so vzbujali vse povsod občudovanje, radost, grozo in strah.
Ali bo v stanu zgodovina odkriti oni spiritus movens skaderske afere?
Kdo ve?
Ak0 si predočino posamezne faze te gigantske črnogorsko-ev-ropske borbe, moramo priznati, da tu niso igrali edinole slučaji svojo vlogo, ampak se skriva v tem — namen.
Važnost Skadra za Črnogoro ne more nikdo tajiti in tega niti sovražniki te male državice ne poskušajo ovreči.
Vendar ne smemo imeti kralja Nikola za tako naivnega, da bi ne vedel, da se premoči ne more dolgo braniti in prej ali slej mora kapitulirati.
Nastaja tedaj vprašanje, kak vzrokjeimelkraljNikola uničiti toliko mladih eksistenc pod skaderskim zidovjem, dasi je moral vedeti, da je njegov boj, boj proti vetrovom?
Ali se ne vsiljuje nehote odgovor, da je stala za njegovim hrbtom neka »višja sila«, kateri Je služil kralj Nikola le kot orodje?
Saj to priznava celo sam, ko je grozil objaviti vso korespondenco ruskega carja!
Torej žrtve, ki so padle pod ska-Serskim zidovjem, niso padle za ubogo in siromašno domovino, niso padle, da dvignejo svoj borni narod na višjo stopnjo kulturnega in ekonomskega blagostanja.
Ne, padle so radi ruskega vpliva na Balkanu, umirale so za tuj račun, zato, da se zabrani direkten spopad med Rusijo in Avstrijo, med trozvezo in tripelentento.
Boj za nadvlado na Balkanu izzval Je albansko in skadersko vprašanje, podtaknil pa je tudi iskro v vznetljivo snov v stavbi evropskega koncerta.
Ta splošen evropski požar so morali pogasiti s svojo krvjo Črnogorci, katerih ni tako škoda kot drugih mogočnih narodov.
Ali ne zaslužijo Črnogorci spomenik liki onemu, ki so ga postavili Amerikanci — v zahvalo — rudeče-poltemu plemenu, ki izumira — radi njih?
Tisoči in tisoči posameznikov mora zahvaliti za svoje življenje črnogorske junake.
Ali pa so te žrtve zasigurale trajno evropski mir?
Začnimo pripovedovati pravljice.
Bil je nekdaj en zmaj, ki je zahteval vsako leto toliko in toliko nedolžnih žrtev, samo, da je bil —
Dovolj!
Kdo pride sedaj na vrsto?
J. kdo drugi kot Srbija!
Tudi to se pripravlja, da se jo vrže v nenasitno žrelo za interese — Rusije, one Rusije, ki tako rada igra vlogo tutorja — Slovanstva.
O batjuška! Čudna so pota tvojih interesov.
Prijateljev reši nas, o gospod, sovražnikov se bomo sami ubranili!
Esad paša.
Še bolj tajinstveno kot skader-ska tragedija, ie poslednje dejanje te žaloigre s predajo Skadra.
Esad paša, dasi je bil obkoljen, vendar ni bil v »škatljici« zaprt, da bi ne vedel, kaj se godi po svetu. O tem so ga dovoljno informirali konzuli tujih držav, poleg tega pa je imel tudi odprto pot črez Taraboš in blato skaderskega jezera v svet, koder so uhajali begunci in prihajali Arnavti.
Dasi je primanjkovalo hrane v prebivalstvu, za vojsko je moralo biti dovolj, posebno živine, ker so mesarji obstruirali.
Po nekaterih vesteh sodeč, je Esad paša celo namenoma uničeval hrano.
Sprva ie najbrže hotel kot zmagovalec nad Črnogorci nastopiti svojo karijero v Albaniji, a dogodki v Londonu so ga zadržali.
Zakaj pa ni napravil izpad, kjer bi dosegel, če že ne vspeh. vsaj to, da bi razredčil vrste sovražnika?
Ne. tudi tega ni storil. V poslednjem času se je celo izogibal, da ne prizadeva preobčutnih škod Črnogorcem.
In generalni napad na Taraboš?
Ali ni bil točno preračunjen, ko so se črnogorske bojne sile koncentrirale okrog glavne utrdbe?
Tu bi mogel napraviti Esad paša izpad in posrečilo hi se mu izmuzniti se iz rok Črnogorcev.
Predal se je ...
Triindvajset tisoč zdravih oboroženih mož s topovi, municijo in trainom zapustilo je skadersko obzidje, na čelu njim milijonar, Arnavt iz ugledne rodbine, poglavar velikega rodu v Albaniji, Esad paša, pred katerim se danes trese — Evropa.
Kralj Nikola... Esad paša...!
Skader črnogorski v rokah velesil
Črnogorci so zasedli mesto in čakali razvoj nadaljnih dogodkov in — migljaja.
Avstrija rožlja s sabljo ..., interesna sfera se pojavi na obzorju ...
»Ako Evropa ne prisili kralja Nikola, da se umakne iz Skadra. prisilim ga sama,« je izjavila Avstrija.
Italija je dvignila svoj glas. češ, ne boš sama, ker to bi značilo osamljeno akcijo, ki bi rodila komplikacije.
In interesna sfera je vplivala tudi na Italijo.
»Spiritus movens« si je mislil: »Ha. v tem se skriva okupacija Albanije, ne boš...«
Kralj Nikola je ubogal in izročil Skader velesilam.
Kaj sedaj?
Avstriji manjka vzroka, da udej-stvi svojo namero.
Vsled tega sklenete Italija in Avstrija »pacificirati« Albance, a Evropa je gluha.
»Albanija bodi avtonomna pod suvereniteto sultana« je deviza nasprotnikov trozveze.
Isto stališče zavzema Esad paša. ki molči in dela.
Zaključek.
Tako so se nagrmadili dogodki eden poleg druzega, vedno si nasprotujoči. dokler ne zadeneta po dva in dva skupaj, nastane eksplozija in iz te mase se dvigne smrdljiv prah današnje človeške egoistične družbe.
Čim se pa vse te »malenkosti« združijo v dva tabora, nastane iz komedije tragedija za žrtve, za zmagovalce slava, za premagance — blamaža.
Sodeč po toku stvari, kakor so se razvijale dosedaj, bo končna zmaga na strani nasprotnikov trozveze.
Avstrija pa slavi še danes — Phyrfovo zmago!
Črnagora pred važnim korakom.
Kakor sem Vam že v pondeljek poročal, sklicuje se za jutri črnogorska skupština, da sankcionira zelo važno idejo srbskega zedinjenja.
Svest si. da bodete med tem, predno dobite moje poročilo dovoljno informirani o izidu prve seje črnogorske skupštine, ne bom izvajal v podrobnostih kombinacij, ki se stavljajo za neverjetne a nekatere celo pretirane.
Izključeno je, da bi se kralj Nikola odpovedal prestolu, pač pa se sklene s Srbijo tako tesna zveza, da bo za zunanji svet obstojala v res--nici le ena srbska država.
Skiipna armada, carinska unija in enotna diplomatična služba, to so vodilne misli bodoče dvoglave države.
Imenovanje ministra-predsedni-ka Mijuškoviča, ne spreminja na stvari ničesar.
Bolgarska
plove na avstrijski ladiji v trozvezne vode. Ali so to le strahovi ob belem dnevu, ali pa resnica, to bo pokazala bodočnost.
Bolgarski »Dnevnik« si je zopet izmislil drzno obrekovanje zoper prestolonaslednika Aleksandra.
Ako pojde po tej poti naprej in bo bolgarska vlada mirno trpela te napade na zavezniško dinastijo, dasi ima cenzuro na razpolago, pridemo še do bridkih razočaranj.
Nikita in velesile.
LISTEK.
M. ZRVAKO:
V senci jezuita.
»Kaj pomeni ta komedija? In kaj dela tu ta beračica? ... Primite babo in vrzite jo iz palače; druga kazen naj izostane, z upoštevanjem njenega stanja... Kar se pa tiče vas. Zileta,..«
Iztegnil je roko, kakor da hoče prijeti 2ileto.
Toda ustavil se je zdajci in prebledel kakor zid; začel se je odmikati kakor da je videl prikazen.
Margentina se je bila vzravnala.
S silovito in vendar tudi rahlo materinsko kretnjo je bila porinila hčer za svoj hrbet.
Roka se ji ie oprijela slonjala pri stolu, na katerem je sedela tre-notek poprej, in vsa besna, sključena kakor mačka k skoku, s plamenečimi očmi je zarohnela:
»Samo dotekni se je ... le prst položi nanjo... videli bomo, kdo se bo sireiai...«
»Mati!« je jeknil kralj
Na njegovih ustnicah,'razklenjenih v režanju groze, je dobila ta beseda grozovit pomen. Mati!... to je pomenilo: sodba!...
Mnigentlna se je nla pojavila pred njim kakor plameneča boginja maščevanja.
In — ali ni tudi on, ko je slišal neki večer kričati blaznico po pariških ulicah, priznal s trepečočim srcem :
-Margentina! Zločin moje mladost;! .. .'i
Franc I. se je zbal.
Česa?...
V	svoji lastni palači, obdanemu od vojakov, v tej sobi, kjer ga je spremljalo več oboroženih plemičev — česa se mu je bilo bati?
Bal se je obupnega dejanja; zazdelo se mu je, da mu skoči Margentina na grlo, ako se ji približa; bal se je da ne bi povedala vpričo vseh tistega groznega prizora, ki se je zgodil v Bloaju; bal se je, da se osmeši in omrzi; bal se je za svoje življenje — bal vsega; ni pa si priznal, da če se umika, če beži, da beži pred nečim divjim, nevidnim, silnim in čudovitim — pred materinstvom, in zato se je izvila njegovim ustnicam edina beseda, ujemajoča se v svojem globokem zmislu z globino njegove ^roze:
»Mati!...«
Med plemiči, ki jih je bil kralj privedel s seboj, da se ne bi splašila Zileta, ako bi prišel sam, jih je bilo več, ki so že hoteli planiti na predrznico.
Kralj pa jih je ustavil z mahom roke in rekel — ali bolje, zamrmral:
»ldite. gospoda... ta ženska je tu na svoiem mestu... idite...«
Ubogali so ga, vsi začudeni in preplašeni... Umeknili so se in od-
PESEM NIKITE.
Tu imate — in vzemite, vi mogočni velikani, lahko zdaj si razdelite — kar vam nihče več ne brani. Vi junaki!
Mi smo težke boje bili, da nazaj smo spet dobili, kar so nekdaj Turki vzeli, Mi za vas smo krvaveli! Hej junaki!
Kje ste prejšnje čase bili, Ko mi se tu borili?
Ste peči evropske greli večno slavo Turkom peli! Oj junaki!
Slava, slava, trikrat slava, ti poznaš državna prava, ti odločaš nam, Evropa,
Kdo dobi kaj in kdo — ropa. Uj, junaki!
Mi smo prvi boj začeli, zadnjo smo trdnjavo vzeli, turško moč smo razdrobili, kaj ste vi za nas storili?,
A, junaki!
Ko smo dokončali boje, vsak je smel zavzeti svoje ■ vi pa niste nič zavzeli — vendar Skader boste imel! oj, junaki!
Runiunsko-srbskl sporazum.
Da se parira bolgarsko vsiljivost za hegemonijo na Balkanu, se srbska vlada z vspehom trudi pridobiti Rumune na svojo stran.
Srbski poslanik v Bukareštu je že dobil tozadevne inštrukcije.
Jurjevanje v Belgradu.
Včeraj smo imeli praznik sv. Jurja, le žal, da ni bilo vreme ugodno, veter je pihal cel dan in solnce se je skoro sramovalo takega kilavega dne. ker je le medlo sijalo niz-dolu.
Belgrajske dame so sklenile napraviti cvetlični dan za invalide, a so ga preložile na nedoločen čas.
V	splošnem pa se ta dan ni mnogo razlikoval od drugih praznikov.
Danes pa že cel dan dežuje, kakor bi se sv. Florjan jezil na nas, kakor iz golide lije iz temnih oblakov.
Sicer pa, kakor vsa znamenja kažejo, bo v kratkem treskalo in se bliskalo nad Belgradoni, kakor svoj čas na Cetinju.
Belgrad bo osrednja točka in os za bodoči razvoj evropskega ravnotežja
Homatije na vseh koncih in krajih, komaj se zamaši ena luknja, že zija druga odprta.
Bodočnost bo govorila in zgodovinarji bodo o njej pisali...
Mars
QUO VADIŠ?
se ponavlja na splošno zahtevo samo 3 dni in sicer od 24 do 27.t. m.
v Kino -,Ideal4 ^9%
Šli, za njimi kralj, ki je poslušal z grozo lenčanje besne matere.
XXXI.
Pri »Velikem cesarju Karlu«.
Prejšnji dan zvečer se je razigral v gostilni pri »Velikem cesarju Karlu« prizor, ki najde tu svoje naravno mesto. Citatelj se še spominja. da je Franc I. zjutraj, pred odhodom na lov, poklical gardnega kautana Mongomerija in mu dal iz-vestna povelja.
Ukazal mu je. z ene strani, da naj pt^šče s pomočjo jezdecev vso iontenbloško okolico, z druge strani pa, da nr>j preišče zvečer vsa prenočišča in gostilne v Fontenbloju. Namen te dvojne operacije Je bil, aretirati Magdaleno Feronovo, Manfreda in Lantnčja.
Mongomeriju je slo tisti čas ravno za to, da zagotovi svojo srečo na francoskem dvoru.
Ne da se reči. da je bil ta vojak natanko tisto, kar razumemo po navadi pod imenom dvorjan. Ni se sicer izogibal predsob Franca I., a je tudi menil, da tam ni pravo torišče za njegovo častihlepnost. Dvoril je kralju in drugim važnim osebam po svojem lastnem načinu, in način je obstojal v tem, da je izkazoval usluge, kakršnih si človek ne upa prositi vsakega — drugič pa je spet brez pomisleka izdal ravno tiste osebe, ako mu je kazala njegova lastna korist.
Brez nepotrebnih pomislekov,
brez vesti, ki mu ni bila očitala še nikoli ničesar — morda prav zato, ker bi bila imela sicer preveč posla spreten, pretkan, močan, hraber in hladnokrven, je bil Mongomeri pravi vzor gardnega kapitana.
Ko mu je Franc I. poyeril nalogo, aretirati lepo Feronko in oba rokovnjača, je čutil Mongomeri dobro vso njeno važnost.
Prva skrb mu je bila, da je razposlal številne štafete po vseh cestah, ki so vodile iz Fontenbloja. Obenem pa je pripravil tla za svojo večerno ekspedicijo s tem, da je poslal zanesljive ljudi vohunit po fontenblo-ških krčmah.
Štafete so se vrnile brez uspeha.
In ko se je dan nagibal h koncu, je bil kapitan prepričan, da je Magdalena Feronova že daleč od Fontenbloja.
Toda če je bilo v tem pogledu njegovo razočaranje popolno, je bil brez skrbi glede rokovnjačev. Zakaj okrog sedme ure mu je prišel eden izmed njegovih vohunov povedat, da stanujejo pri »Velikem cesarju Karlu« tujci, ki so došli pred nedavnim časom, in da odgovarjata dva izmed njih danemu opisu.
Mongomeri je torej sklenil, da ukaže preiskati ostale krčme po manjših oddelkih, sam pa se postavi na čelo čete, ki bo korakala k »Cesarju Karlu«.
»Izmed treh privedem kralju dva,« je mrmral sam pri sebi, »in rekel bi skoraj, da ga bo zajetje
obeh rokovnjače^ potolažilo nad tem, da je pobegnila Feronka.«
Tako je govoril Mongomeri in si mel roke.
Okrog poludesete ure so se začele razhajati po Fontenbloiu molčeče patrulje. Sleherna takšna četica je šla naravnost h krčmi, ki ji je bila naznačena, in stopila vanjo, ako |e bila krčma odprta, ali pa potrkala v imenu kralja, ako je bila zaprta ...
Nato so se razkropili vojaki po hiši, zbudili surovo vse speče potnike, zvezali jim roke na hrbtu in jih odvedli v grad.
Bilo je polno krikov, joka in
preklinjanja.
Toda ker se je godilo vse to v imenu kralja, se ni upal nihče vmešavati, in ves ta čudni in grozni prizor nasilja, ki je prestrašil vse mesto zaradi kraljevih ljubezenskih istorij, se je lahko izvršil brez motenja.
Krčma pri »Velikem cesarju Karlu« se je nahajala v malo obis-kavani in dokaj zloglasni ulici, ki so jo imenovali ulico Fago.
Kljub svojemu zvenečemu naslovu je bila to uboga krčma, ki je sprejemala popotnike le redkokedaj in se preživljala s tem, da je prodajala vojakom vrčke piva.
Stala je nedaleč od gradu.
Obenem z ostalimi sk- ' ~ii je zapustil "-ad tudi Mongomeri na čelu kakih štirideset voiakov. dobro oboroženih in oskrbljenih z vsem. česar ie treba, da vlomiš vmto ali r«i zvežeš in zamašiš usta ujetnika.
Nemci in mi.
(Mirko M. Kosili »Moderna Germa-iia«. L. 1912, — Izdanje knjižarne . Radaka, Velika Rikimda. Str. 308.
V cirilici.)
Priporočeno in »zollfrei« sem prejel pred mesecem dni to knjigo od knjigarne Max Hueber. Mtinchen N.
IW. 2, AmalienstraBe 43. V Monako-iVem živi zadnji čas srbski avtor knjige, mlad Srb, stud. rerum poli-ticarum, Mirko Kosič. Lani je študiral v StraBburgu, odkoder se je oglašal z vprašanji o kulturnem in gospodarskem razvoju Slovenstva, in isicer politične vede. Kar nam podaja ;V knjigi, sloni na bogati moderni sociološki nemški, francoski, angleški iin italijanski literaturi, a bistveno iknjiga ipak ni učena dedukcija iz premis, ki so jih spoznali in zaznali drugi, marveč je lahko čitno impre-Isijsko delo načitanega opazovalca nemških razmer. Pri tem pa avtor ipriznava. da gleda in vidi kot Jugoslovan, kot protivnik osvajaškega naroda. Pripoveduje nam: Kako mi-'sll moderni Nemec srednje inteligenci je? Kako je njegovo moralno in stetsko bistvo? Spremlja ga avtor na železnici, na ladji, gleda ga v gledališču, Reichtagu, v vojski, v šoli in na njivi. Na potovanje se pripravlja z brošuro »Die Kunst zu reisen« jali »Hygienische Ratschlage fiir die Reisezeit«. V berlinskem »Thiergar-tenu uživa proletarsko dete, »što je Bog dao. a Kaiser nije zabranio«, in narod je svojemu vladarju hvaležen, ki misli: Kdor je v srcu mesta dal svojemu narodu gosto drevje brez policije in z mnogimi klopmi (piše neki. francoski potnik), je daroval več. nego da je podelil obče pravo glasovanja. Nemški Kaiser voh Got-tes Gnaden, Kreuzritter. Dadenski deželni zbor je čul ttle nemške besede: »Die Anlag^‘der Eirilage ist mit groBenAuslagenverbunden«, »In die-ser Hinsicht liabe ich keine solche jEinsicht in die Sachlage, daB ich eine Ansicht aussprechen diirfe.«
Berlin ima do 100 stalnih gledališč, med njimi je okoli 20 ozbiljnih; čisto umetnost goje samo draždan-ske, monakovske in hamburške prve pozornice. Gledališče je privatno kapitalistično podjetje ter se pretvarja v veliko industrijo, in ipak kult umetnikov: »Kaošto neodrasle devojke iz 'dobrih kuča probiju sebi put do gar derobe glumca da izmole sliku, po-ljubac ili sagrljaj, tako zrele žene, matere tik neodraslih kčeri čezun za blizinom umetnika Peterzena, Romanova, Ciganijviča ...« Na strani 256. čitam: »Ne možemo se oglušiti o činjenicu, da pored vseg danskog naprezanja i krajnih požrtvovnosti Nemačka napreduje. Danci neniajo brojnog prirastaja. — Cela ta tiha, nečujna barba, izaziva utisak, da od-odlomak jednog kulturnog nahodiča podleže udarima nabujale mase. Nemštva, koje etički pripada barbarstvu.« Težke besede ki v njih verujem in zato med drugim naglašam Idejno in praktično in za vse slučaje radikalno Jugoslovanstvo.
Končno še eno opazko: Običajno poznamo Nemštvo le iz nemških ivirov; to bi ne bilo še tako zlo, a tudi samih sebe presojamo po nemških virih, časopisih in knjigah — ostale Jugoslovane smo vsled tega prezirali. dokler nam niso pod vojnimi zastavami pokazali, kako smo se motili. Evo, Košiča! On pa nam je dal knjigo, kjer v lastni luči gledamo tu-rdi Nemce, češ: »Neznanje je privilegij močnih — to pustimo njim!
D-r J.
ški napisi. Povemo g. pl. Weissu, da mi tega nikakor nismo voljni trpeti in zahtevamo najodločneje, da morajo ti napisi — samonemški — izginiti, a na njih mesto priti dvojezični. Če gospod sam noče delati, kot mora, ga bomo mi vzeli v šolo. A nauk ne bo prijeten!
Iz Slov. Bistrice.
Čudne stvan se dogajajo med nami. Naši renegatje dan za dnem kaj novega iznajdejo, da bi nam škodovali na naši narodni in gospodarski posesti. Glavna opora pri tem jim je seveda dični naš župan, veleposestnik, trgovec itd. Stieger. ki si vedno kaj novega izmisli, menda samo za zahvalo za groše, ki mu jih nosijo v njegovo štacuno naši nezavedni Slovenci mesta, v prvi vrsti pa okolice. S. je rekel nekoč, da čuti Slovenca že na 100 korakov, ker mu smrdi. To se je zgodilo seveda v neki nemški družbi. Da si pa lovi g. Stieger med našimi sorojaki vendar-e za trgovino — za svoj žep — ka-ine, pa pošilja na vse, bližnje in da-jne slovenske prireditve svoje uslužbence, v prvi vrsti svoje trgovske sotrudnike. To se dogaja seveda samo za to, da slepi naše ljudi, saj je dobro znano, da so njegovi uslužbenci ravno tako zagrizeni, kot je on sam. Čudimo se le, da poštene slovenske družbe v Slov. Bistrici in okolici kaj tacega trpe. Če bi si drznil kak Slovenec priti v eno ali drugo nemčursko družbo, bi se mu go-:ovo zgodilo, da se ga postavi na cesto. Na drugi strani pa kaže tako ravnanje tudi vso umazanost naših slovenještajerskih renegatov, ki bi vse, kar je slovensko, najraje utopili na vodi v žlici, a se poslužujejo še celo tako nečastnih sredstev, samo, cer vedo, da bi brez slovenskega denarja ne mogli niti pol leta izhajati, kaj še nakopičiti si bogastva, katero potem zopet uporabljajo za nemško-nacijonalne namene. Da, nemški Mihi je poštenjak, samo, da dela sebi — polne žepe. — Naši »Siidmarkovci« nabirajo ljudi za svoje protislovensko društvo. Kot povsod, se tudi tu ne sramujejo najpodlejših sredstev, ter izrabljajo zlasti one, ki so od renegatov tako ali tako odvisni. Posebno gospodarji priganjajo svoje uslužbence, da jim delajo najnič-vrednejšo tlako. Vrhu tega pa jih tudi ni sram, nagovarjati okoličane in jim izsiljevati denar za to bojno društvo. To se zgodi zlasti ob nedeljah in praznikih po izletih v okolico, koder slepe Hudi s tem. da se ilm lažejo, da gre tak denar v dobrodelne namene. Začeti moramo na take dogodke prav posebno paziti, če ne nam zbegajo vso okolico.
Štajersko.
Danes "Wl
nogometna tekma
,Ilirija-Jugoslavija4
Ob 5. popoldne. V „Tivoli“.
Maribor. Dne 9. majnika smo spremili k večnemu počitku gospo Emo Trofenik, soprogo davč kontrolorja I Trofenika iz Ljutomera. Bolehala je že dalje časa, dokler je m rešila težkega trpljenja bela žena. Sladka ji gruda domača.
Brežice. Posestnik Ivan Stanjko je kupil pred dnevi samokres in ga takoj nabil. Prišedši domu, ga je kazal svojim ljudem, a bil toli neroden, da se mu je v roki sprožil. Naboj mu je prestrelil levo roko v členu in jo zelo nevarno poškodoval. Le srečen slučaj je preprečil nadaljno nesrečo, ki bi se bila lahko pripetila tudi oko-lu stoječim.
Graška trgovska zbornica svari pred neko firmo v Hamburgu, ki in-serira po nemških in drugih listih, obetajoča onim, ki hočejo prevzeti neko filijalko, velik zaslužek. Pokazalo pa se je, da zastopstvo one firme niti ne krije tozadevno potrebne stroške, ki nastanejo ob prevzetju. Kdor hoče začeti z vodstvom takih
ponemčenjem! Prošnje je vložiti na c. kr. namestništvo v Gradcu.
Lipnica — mesto. Kot smo že
poročali, je cesar povzdignil trg Lipnico v mesto. Ta fakt pa postaja malone za srednještajerske renegate usodepoln, kajti »Tagespost« hvali kot stara branjevka svoje blago, poslanca Wastiana, češ, on si je stekel glavnih zaslug v tem oziru. Wa-stian je seveda nemški nacijonalec, dočim je Upniški poslanec Malik vse-nemec. Na »Tagespoštine« hvalospeve pa so seveda Vsenemci zelo hudi in nedvomno bo prišlo že v najkrajšem času do hudih preklarij med obema strankama, to tim preje, kei se zadnji vsenemški — Malikov — mandat zelo nevarno maje. dasi podpirajo vsenemca — dokaz za to so zadnje drž. zborske volitve — Malika z vsemi silami soc. demo-kratje. Radovedni smo, kaj poreče na »Tagespoštine« slavospeve poslanec Malik in z njim vred »Grazer Tagblatt«. Vsekakor bo zelo zanimivo.	„	v ,
V Zabovcih pri Ptuju je začelo pretečeno nedeljo goreti pri posestniku Juhnarju. Zgorel je skedenj in hlev. Zažgal je baje 51etni Juhnarjev deček, ki je ostal sam doma, dočim so šli’ostali domači — na božjo pot na Goro pri Ptuju! Nevarnost je bila za vse Zabovce velikanska, kajti malone vsi domačini so bili na Gori. Sreča v nesreči je bila le, da se je te službe božje na Gori udeležile tudi požarna bramba iz Bukove, ki je hitela, ko se je zvedelo za nesrečo in strašno nevarnost, z hvalevredno naglostjo gasit. »Straža« opominja stariše, da naj ne puščajo otrokom vžigalec! To je cinizem prve vrste, saj je očividno, da hoče s tem odvrniti vso odgovornost od cerkvenega slavlja, ki je v prvi vrsti bilo vzrok, in navaliti vso odgovornost na stari-| še! Je to res prava — jezuitska morala!	„	.
Slov. Bistrica. »Straža je zopet pokazala svoje pravo lice: Rovariti in hujskati proti vsemu, kar se ne uklanja njeni volji! Tu se govori, da se ima ustanoviti »Sokol«, kar bi bilo seveda zelo hvalevredno, naj bi bilo to društvo za ves slovenski živeli v mestu in okolici velepomembno. Koder je »Sokol«, tam je rast, je procvit Slovencem gotov. Ne tako »Straža, ki vidi v »Sokolu ne morda natodovega sovražnika, pač pa — strankarskega, dasi dobro ve i ona, da sokolske organizacije niso politične. Nihče nima namena rušiti edinosti, nasprotno: Prej kot slej nam le dvig narodnosti prva in glavna točka .n zato Vam MiJemo: Ne hujskajte ne rušite, koder ni potrebno _ delajte vi sami zdraho!
Med Konjicami in Oplotnico je plaz zasul precejšen del ceste; Nastale so vsled tega izdatne ovire m sitnosti, ki pa se bodo kmalu odstranile.	„
Maribor. Zadnja »Straža« pise. Mariborski okr. glavar pl. Weiss se je zopet vrnil. Veselja nam m napravil s tem nobenega, ker bi bilo najboljše. 5e bi se POSlovjK - Aui
Niemmerwiedersehen. loKrat se .
»Stražo« popolnoma strinjamo.
Dnevni pregled.
Aprilski dovtip uresničen. 1.
aprila je poročal »Dan«, da .se takoj po miru ustanovi v Albaniji vseučilišče. Danes pa poročajo listi iz Rima, da nameravata Avstrija m Italija ustanoviti v Albaniji albansko vseučilišče. Albanija je res dežela, kjer se z avstrijsko pomočjo uresničujejo aprilske šale. I ^ti SJovenci, ki se navdušujejo za Albanijo, lma_ jo najlepšo priliko .kompetirati za mesto na tej univerzi. V »Dnevu« s Kdor hoče začeti z vodstvom mmi	i	prvega aprila se je ^ 1 aznamlo,
podietij, stori najbolje,	da se	popreje	kdo je kandida zai aH» prestol,
informira pri tem ali	onem	zavodu	|	Morda se to tudi uresniči.
Slovenska zemlja.
Iz Maribora.
2e parkrat smo se morali bavitt z našim okrajnim glavarjem, kojega kozli nam dajejo vedno in vedno novega gradiva. Ta gospod, naj višji naš politični uradnik, bi pravzaprav moral varovati slovenske interese ravno tako, kot varuje one naših Nemcev, kar pa ni istina. Ze kar lani, je nameraval ta slavni naš gospod, novo poslopje, oziroma urade v tem, usužniti popolnoma nemško-nacijonalcem, ter nam oskrbeti sa-monemške napise. To namero so mu sicer preprečili, a pokazalo se je, da smo bili še vseeno prezaupni, kajti g. pl. Weiss je »Schlaumeier« prve vrste, kar je tudi ravnokar pokazal s tem, da je sicer dal napraviti na zunaj dvojezične napise, a v notranjosti poslopja je to storil le mestoma, dočim se bleste večinoma samonem-
(trgov." društva), bodisi trgovskih zbornicah, varnostnih uradih itd. Nikakor pa se ne spuščati v take spekulacije, brez zadostnih in verodostojnih poizvedb.	....
Iz Ljutomera. Tu je bil odlikovan z zaslužnim križcem za 401etno delovanje župnik L. Janžekovič.
Obrtno - nadaljevalne šole. Glasom ministrstva za javna dela, vodijo odsihmal ves akcije obrtno-na-daljevalnega šolstva, politični deželni uradi. Ker po Slov. Štajerskem delajo Nemci že sedaj na vse krip-lie ie nedvomno, da bodo ravno v tem oziru, tudi sedaj začeli na vse
kriplje izrabljati to novo odredbo.
Skušali bodo po naših trgih m mestih ustanavljati obrtno-nadaljeval ne šole. ter jih izrabljati v to, v kar izrabljajo vso svojo moč in ves svoj vpliv že danes: Ponemčiti našo slovensko deco! Zgenimo še tudi mi. Prilika je ugodna, vrhu tega pa ta stran našega narodnega polja je se zelo, zelo malo obdelana! SlovensKi obrtniki, zganite se sedaj, o pravem času, In zastavite s snovanjem obrt-no-nadaljevalnih šol prvi jez, ki naj brani slovenske naše otroke pred
Ne morejo se zataiUl. Slovenski klerikalci namreč.	so	v
kakšni zadevi res zaV	x
bil človek veroval, da čutijo in čuv-stvujejo tudi oni jugoslovansko m da se z jugoslovanskimi zmagovalci vred vesele vstajenja. I a vse: ono navdušenje je hipno.	Sr
in velja najbrže samo Bg	•
bi in srbski uspehi so Jim v' in vidi se jim, da jim ie ^ da so Srbi dosegli ono. kar Pripot;n ois k ujedinjenju vseh Srbov. b. ' po litiki pri nobeni pril*1 nesp buo povdariti, da smatrajo J^najvecii uspeh dosedanje voske s Turki, da so podrte vse ovire, ki s	-
jalno ličile Srbe. ^akšn bila predvsem Sandzak. smo prinesli nekatera srbskega politika, ki povda ja, so Srbi in Črnogorci, ki ub vsemu temu. kar so jih prikrajšale velesile, le lahko zadovoljni, ker narodno ujedinjenje je doseženo; s tem nam reč, da je prešel Sandzak v srbsko-črnogorske roke. Radi tega uspeha lahko pozabijo na t^. da niso dobili albanskih obal. — Ravno ta uspeh pa najbolj teži y želodcu slovenske
klerikalce, ki jih peče, da ni Avstrija v začetku vojne posegla vmes in zasedla Sandžaka. Na ta način bi bila Avstrija za dolgo dobo preprečila ujedinjenje. Uvodnik sobotnega »Slovenca« zveni na ta način. Na prikrit, diplomatski način je med drugimi v temu uvodniku povedano tudi to. da Avstriji ni bilo treba čakati s svojim aut-aut šele na Skader temveč, da bi bila »z enako odločnostjo začetkom vojske dosegla druge in večje uspehe brez manjših žrtev«, s tem namreč, da bi bila zasedla Sandžak in tako ohranila v srbsko telo zabit klin. — Od leta 1908 obžalujejo slovenski klerikalci, da Avstrija ni zasedla Sandžaka in tako povečala ozemlja, kjer bi lahko preganjala srbski živeli in inscenirovala veleizdajniške procese. — Veste, gospodje.hinavščina na takšne vrste se nam gnusi!
Čuden narod smo mi Slovenci, Hrvati in vsi Jugoslovani skupaj, ako pogledamo nesmiselne verske boje. ki nas motijo v skupnem boju. Zadnji čas se je razvnel zaradi hrvaških pravašev boj. Hrvaški pravaši so hoteli biti neklerikalna stranka — roda slovenski in hrvaški klerikalci so jim hoteli vsiliti svoj Mahničev klerikalni ultramontanski program. Petkov »Slovenec« se je povspel do trditve, da je tudi konfesijonalna stranka lahko narodna. Gotovo da — samo pri nas ne. Pravoslavna duhovščina je zelo narodna — pri nas pa ne vselej. Pa o tem se je že mnogo pisalo. Dobro je o vsem tem iz-pregovoril »R. Novi List«, ki piše:
L. 1870. so lahko šli katoliški Bavarci skupno s protestantskimi Prusi proti katoliškim Francozom, ker je vsak Nemec pred vsem Nemec, potem šele kaj drugega. Celo Nemec kot socialist ne pozabi, da je Nemec.
Pri nas pa od samih verskih sporov ne pridemo naprej. Po Balkanu se kregajo, kdo je patriarhist ali eksar-hist, kdo je te ali one vere, pravoslavni Srbohrvat naj bi sovražil katoliškega Hrvata. Itd. Skratka ni dovolj; da nas dele drugi, delimo se tudi sami. Sto in sto razlik najdemo, ki nas razdružujejo, ne najdemo pa velike skupne misli, ki bi nas družila.
V tem velikem času. ko tako potrebujemo skupnega odpora, bi morale izginite vse te narejene razlike — in skupna ideja Jugoslovanstva bi nas morala družiti v vseh bojih, y vseh pokrajinah, v vsem delu. Alj smo res le narod razdiračev, prepiračev in slebičev, ki se puste izrabljati vsakemu, ki v svojo korist hujska enes-sa proti drugemu? — Kdor v teh časih izdaja skupno stvar za nepotrebne prepire, prevzemlja težko odgovornost. Hrv. klerikalci so _že dobili odgovor s tem, da so njih glasila propadla z bankerotom. 1 o je volja naroda! Dolžnost vsega jugoslovanskega časopisja je, da v teh časih miriti take strankanske strasti in združuje vse^sile za skupen boj. Za prepir bo še vedno dovolj časa. Jugoslovanska ideja je tako lepa in velika, da v nji izginejo take nizke intrige — kakor stara šara zgori v ognju.
Nova politična organizacija na Goriškem. »Soča« nadaljuje v svojih izvajanjih. Njen glas se glasi: Upoštevamo, da živimo v težkih časih, ali če hočemo otresti se težkih časov, moramo pač delati pridno politično in gospodarsko. S samim tarnanjem in odmikanjem, s strahopet-stvom in prazno obzirnostjo ne pridemo nikamor. Tu smo za delo, dobro narodno, politično, gospodarsko socialno delo; stremimo za ustvaritvijo velike politične organizacije na strogo demokratični podlagi. Kdoi pozna današnje goriške razmere, ga more tako novo delo le razveseliti. Cela desetletja smo ubijali sile v medsebojnem boju. Škodovali smo si narodno in gospodarsko. Cas je, da bi k nam prišli novi časi, drugačne razmere. Toda preveč ne smemo pričakovati. — Prav je, da imamu veliko vero v zmago dobre stvari — ampak bojimo se razočaranja. Moglo bi se zgoditi, kakor z nar. stranko na Štajerskem. »Soča« podaja sledeči načrt: Skupno na delo na demokratični podlagi! Vemo, da politična organizacija, ki hoče uspevati, mora sloneti na čisti demokratični podlagi. Le taka organizacija Je izraz ljudstva; kjer ni tako, tam odločuje par gospodov:	generali	ukažejo	m
čete morajo ubogati. V taki stranki ukazuje par njih, druga četa je brez volje in pravic v stranki. Če si pri-dene taka stranka pridevek »ljudska«, je to prava ironija. Na demokratični podlagi je slonela doslej v deželi le socialnodemokratična stranka. Napredna stranka se je bližala demokratizmu in si skušala osvojiti široke ljudske plasti. Če ni uspela, so bili tu razni vzroki. Med temi ne-mal vzrok: terorizem in no ščuvanje z naprostne »ljuas ^« strani. Ali proč s spominom na g boje, glejmo novim ča^omteror;7eiT1 Prepričani smo, da na terorizem
zgrajena politična sta^ t traiala od straha in trepeta, ne bo trajala
večno. Naš goriški Slovenec potrebuje svoje prave ljudske demokratične politične organizacije, v kateri bo prostora za vse plasti našega ljudstva. V deželi je bilo vedno in je l]’.di ki nočejo pripadati nobeni stranki. »Liberalec« ni hotel biti klerikalec ne, socialni demokrat ne. V goriški okolici smo kar čez noč imeli tu kmečko stranko. Klerikalna stranka, ki si je končno nadela ime S. L. S.,j5e je ves čas hrupila, da je onavprejšnjo dobo pred razkolom nadaljujoča stranka, dasi to ni bilo res. Mi pa hočemo iz teh razmer ven in sicer s Slovenskim političnim društvom demokratične podlage.
Ljubijsna.
— Člani slov. gledališča Iz Ljubljane gostujejo ta teden v sledečih krajih: V sredo dne 14. t. m. v Kranju, v četrtek dne 15. t. m. v Tržiču, v petek dne 16. t. m. na Jesenicah, v soboto dne 17. t. m. v Celovcu. Nadalje gostujejo še v nedeljo in v torek dne 18. t. m. in 20. v Mariboru, v pondeljek 'dne 19. t. m. v Ljutomeru, v sredo dne 21. t. m. v Slov. Bistrici, v četrtek na dan Sv. Rešniega Telesa v Ptuju, v petek dne 23. t. m. v Sv. Jurju, v soboto in nedeljo dne 24. t. m. in 25. pa v Celju. Nadalje gostujejo še v pondeljek dne 26. t. m. v Žalcu, v torek 27. t. m. v Krškem, v sredo dne 28. t. m. vTrbovlja h. in v četrtek 29. t. m. v Litiji. Igrale se bodo sledeče igre:	»Nepošteni«,	drama
od Gerolamo Ravittia. »Gospod senator«, burka od Schonthan in Ka-delburga in »Sladkosti rodbinskega življenja«, veseloigra od Maurice Hemeynina.
— Iz delavskih krogov. Naša mati zemlja je rodovitna v vseb stvareh, posebno pa v premogu. Premog je zemeljska last, toraj last vseh prebivalcev sveta, nikakor pa ne last posameznih premogokopnih družb. Premog je dandanes tako drag, da si ga delavec sploh ne bo mogel več kupovati. Pomislite samo K 1.74 za 50 kg težkega, kakor kamen teškega piemoga. Poglejmo pa železnice vseh vrst, parobrodne družbe, veleindustrije, posamezne korporacije, katere pa veliko ceneje dobijo premog. In tudi boljši sloji si ga nabavijo v večji množini in toraj ceneje, leta ubogi delavec pa ga mora najdražje plačevati, ker ima najmanjšo plačo. In kako se odpomore k temu. l’o mojem mnenju bi morala tukaj država skrbeti, da bi dobil delavec vsaj tako ceno, kakor veleindstrijec. ako ne ceneje.
In to bi storila najlažje potom podr-žavljenja vseh premogovnikov, tako, da bi se ne redili samo posamezni državljani, temveč brez vse razlike vsi državljani. Delavec največ proizvaja, največ trpi, plačuje največ indirektnih in krvnih davkov, podpira s svojim delom občina, deželo in državo, koristi od države pa nima nobene. Nasprotno mu visi vedno nad glavo demoklejev meč in mi naj bi bili patriotični. Gospoda, nemogoče je. Dokler bomo sužnji, nam je zastonj ubijati patrijotizem v glavo. Delavec.
— Konfiscirani veleizdajalci.
V soboto je »Dan« poročal o karikaturah v Sclrvventnerjevi trgovini.
1 Včeraj zjutraj so hiteli ljudje gledat karikaturo. Toda okno je bilo prazno. Karikatura je bila namreč kon-fiscirana. Ubogi veleizdajalci celo na katerikatrah nimajo miru. ceic na papirju so — nevarni.
 Vprašanje na uredništvo, Kaj
pravite k temu. da sedaj »Slovenec« prinaša podlistke Ivana Vazova. k: jih je »Dan« prinesel že decembra meseca 1. 1912. — Odgovor: »Dan« je res prinesel prevode onih pove-stic Ivana Vazova. Ako jih seda; »Slovenec« zopet prinaša, je to njegova stvar.
— Iz Zelene jame. Zaradi svo-lesa dolgega i^a M s= mor«
sodiščem' zagovarjati Marija Smole, gostilničarka in posestnica in nova županja v Zeleni jami. Naši zadnji članki, ki smo jo nekoliko bolj v živo potipali, so ji dali povod, d'a je neprestano klepetala v Zeleni jami in s svojim strupenim jezičkom žalila tudi Janeza Peklaja. Ivan I eklaj je vložil tožbo zoper njo, ki ga je zastopal dr. Vladimir Ravnihar. Dič-no bivšo naprednjakinjo ki je vodila naprednjake za nos (tako se je sama izrazila) je zastopal dr. Pegan. 2ena je sicer precej spoznala, daj bode propadla, pustila je pri dr. Pe-i ganu skrpucati iz samih ženskih! čenč neko nasprotno tožbo, ki 1<> Pf dr. Pegan menda ni hotel vlozitu Gotovo je že vnaprej vedel, da bo ta nasprotna tožba dobra le za gro-\ žnjo proti Peklaju. To se je tudJ res zgodilo. Grozili so s to tožbo m g. Peklai se je rajši vdal kakor da bi se pa prepiral z oprayliivkami ttt
tako sta se za enkrat pogodila, da je g. Peklaj odpustil kazen Smole-tovki. Dr. Pegan sme biti vesel, ker si je v Zeleni jami pridobil res dobro stranko, Smoletovko in bo imel le z ženskami opraviti. Vsak. kdor le količkaj drži na svoj značaj, ne občuje s takimi ljudmi, ko iim je sebičnost in dobiček za svoj lastni žep glavna stvar. Smoletovka ima že tudi nekaj tisočakov in sedaj na gorkem gleda zaničljivo na tiste, ki so ji te tisočake nanosili skupaj. Prilizuje se klerikalcem samo zato. da bi dobila kake podpore od njih, porogljivo se obnaša proti drugim, ki imajo več dolga in komaj izhajajo s tem, kar imajo. Klerikalci bodo v Zeleni jami tudi izginili kakor kafra, ker so redko sejani. Največ imamo socialno demokratičnih renegatov, in ti so hujši od pravih klerikajcev, ker njih plug orje na dve strani. Imamo torej opraviti s samimi rene-gati. Klerikalno demokratsko rene-gatstvo se širi samo v Mostah, razširja se ta kužna bolezen a la Mav-ser e tutti quanti. ki ne vedo še danes, ali so miš ali tič. Tudi tega slepomišenja bo konec prav kmalu, ker s temi ljudmi ne občuje noben pošteno misleč človek več. Naprednjaki v Mostah se takih ljudi ogibljejo in pri vsaki stvari nai bi bili taki brezznačajneži ignoriram. To bi bilo prav. Potem bi se razmere v Mostah prav kmalu izboljšale.
— Družba sv. Cirila in Metoda. Naše poročilo o uspehu »Jurjevanja« katero sta priredili šentpeterski C. M. podržnici v Ljubljani na Gradu bo gvtovo iznenadilo vsakega, ki ie Videl, s kolikimi težkočami in ovirami je bila letos združena ta prireditev. Čistega dobička je prejela C. M. družba 352 K 33 v. Visoko častimo naše vzorrodoljubke omenjene podružnice. Prepričani smo o njihovi domovinski ljubezni, preverjeni smo da je le največja rodoljubna vnema vodila s to požrtvovalnostjo to prireditev. Izrekamo brez vsakih poiskanih besed najodkritosrčneje priznanje in najiskrenejo zahvalo za to uspešno lepo slovensko delo.
— Včerajšnja nedelja ni bila tako lepa, kakor smo želeli. Celo popoldne je deževalo. Po mestu je bilo živo, birmancev, botrov in botric je bilo povsod polno. Posebno nas je veselilo, da smo videli toliko lepih bctric iz mesta in z dežele v naših lepih pečali, ki so gotovo najlepši spomin naše narodne noše in res nekaj čisto slovenskega. Želeti je, da si naše narodno ženstvo za svečane prilike ohrani to lepo nošo.
— Čudne spletke. V soboto zvečer se je že tretjič zgodilo, da niso pravočasno prišli filmi za Kino-Metropol v slovenskem gledališču in predstava je bila onemogočena. Mnogo obiskovalcev se je moralo vrniti, ljudje so bili nejevoljni. Toda gledališče pri tem ni krivo. Čudno je na vsak način, da se je to že tretjič primerilo. Sluga, ki je bil na pošti — je dobil odgovor, da so filmi došli. iV resnici je prišla le spremnica' — filmov ni bilo. Gledališče se je že po advokatu pritožilo na pošto — pa nič ne pomaga. Nekateri mislijo, da tiče za tem kake spletke.. Kakor se sliši, se bo energično protestiralo in se bo preiskalo, kje tiči vzrok. Filmi so prišli šele včeraj zjutraj, dasi so bili pravočasno odposlani. Včeraj so ■bile predstave seveda dobro ob-iiskane. Opozarjamo na krasen program.
Odmevi nekdanjih ljubljanskih pariških večerov. Ljubljančanom je še Iznano, da so se pred leti vršili v neki iivili v Ljubljani pariški večeri. Udeleževale so se jih razne višje osebe posebno iz nemške družbe. Vlada je (takrat družbo razgnala in je bilo več 'oseb prestavljenih. Toda udeleženci
si menda obljubili večno zvestobo iin se niso dali za stalno razdružiti. Ostala je neka tajna organizacija, ki se Je shajala zdal tu zdaj tam. Sklicevali so se z brzojavi, ki pa so bili previdno sestavljeni in na videz popolnoma nedolžni. Shajali so se od ■vseh strani in baje se je cela družba prav dobro imela. Zdaj so prišli zopet na sled tem sestankom in je baje jprizadetih mnogo uglednih oseb. O ■stvari bomo še poročali.
:	Botri In botrlce. Zelo primerno
zabavo za svoje birmance preskrbite, !ako jih peljete v kinematograf. Danes popoldne je nalašč za otroke primeren program. Obenem si otroci ogle-jdajo, kako je v gledališču. To jim bo gotovo lep spomin za vse življenje.
— Nogometna tfckjtia I“r*3a-Jugo-Mavi ja 2:1 Ljubljančani zmagali nad (Goričani. Vkljub slabemu vremenu jse je včeraj vršila tekma, ki se je končala z zmago Ljubljančanov. Da je Ibilo slabo vreme, je nam tem bolj Sal, ker bi bila nudila tekma teh dveh jmoštev pri lepem vremenu najlepši Užitek. Na mokrem terenu se seveda tigra ni mogla tako lepo razviti. Goričani so nastopili v rdeče-belih bar-jvah — Ilirija pa V modro-belih. Qo-
fičani so imeli med seboj nekaj izborih igralcev, ki so se tudi kmalu izka-fali. Ilirija je hotela podati mirno
Kombinirano igro, trezno in premišljeno in je do konca ohranila dobro kombinacijo. Goričani so igrali temperamentno tu in tam celo nekoliko preostro. S početka se je takoj pokazalo, da sta si moštvi precej enaki. Dolgo so se menjali napadi brez uspeha — dokler ni iz gnječe pred vratmi Ilirije zadel prvi gol. Goričani so s tem obvladali situacijo. Do polovice je ostalo 1:0 za Jugoslavijo. Po premoru se je hotela Ilirija revanžirati, pa se ji ni posrečilo razbiti obrambe Jugoslavije. Nedopustna zapreka je dala sodniku pravico, da je diktiral 10 metrovko za Jugoslavijo. Vkljub izbornemu golmanu je žoga obsedela Goričani so bili nekoliko užaljeni in so popustili. To se je maščevalo in v nekaj minutah je padel drugi gol za Ilirijo. Tako je ostalo do konca, vkljub ostrim- napadom na obeh straneh. Občinstva je bilo srednje — ostalo je vkljub slabemu vremenu do konca. Ne najdemo pa primernega izraza za one, ki zijajo zastonj. To so pač ljudje brez sramu. Taka tekma stane denar — gotovi ljudje pa se ne zavedajo, da se zastonj nič ne dobi. Danes se bodo baje ta zijala na poseben način odstranjevala. Opozarjamo občinstvo, da se danes tekma ponovi. Ker bodo Goričani gotovo napeli vse sile. da poravnajo včerajšnji uspeh — bo igra zelo zanimiva.
— Opozarjamo na današnjo tekmo ob 5. popoldne pod Tivoli. Najlepše razvedrilo za vsakega. Vstopnina 40 vin.’
— Krasne slike iz vojne med sev. in juž. Ameriko smo videli včeraj v Kino-Metropol. Priznati moramo, da še nismo videli tako naravnih slik iz vojne. Posebno so včeraj ugajale pokrajine — zgodba g. Wamperla je pa taka, da so ljudje kar pokali od smeha. Oglejte si!
— Dvojna mera. V Pragi je bil obsojen neki Karol Lapaček, ker se je v gostilni pri pivu izrazil, da bi naša armada v slučaju vojne ne bila zanesljiva — na 14 dni težke ječe z dvema postoma. Izgovarjal se je s pijanostjo, pa ni nič pomagalo. Celjska vahtarica pa je isto pisala o slovanskih polkih in je na nečuven način sumničila avstrijske slovanske vojake — pa se Ji ni nič zgodilo.
.	Metropol	v	deželnem
gledališču. V soboto, 10., nedeljo 11. ponedeljek 12. maja: 1. V francoskih Alpah, vožnja z avtomobilom po okolici Giberstone. (Naravni posnetek.) 2. Avguštin proti Avguštinu. (Komično). 3. Ukradeni dijamant. (Drama). Samo popoldne. 4. Strah pred bodočnostjo. Žrtev praznover-stva. (Senzacionalna drama.) Samo popoldne. 5. Gorska reka Tscherou-cha. (Naravni posnetek.) 6. Išče se gospod na hrano. (Humoristično). 7. Nevidni sovražnik. (Drama.) Samo zvečer. 8. Ko se bo Lee vdal. (Drama.) Učinkovita, pretresljivih prizorov polna drama iz zadnjih bojev secesijske vojske med Severnimi in Južnimi državami Amerike. Samo zvečer. 9. Žrtev davka za samce. (Komično). Samo zvečer. 10. Ljubezenski doživljaji Wamperla in Sie-gellacka. (Velekomično.) Predstave se vrše: V soboto: ob pol 7. in ob pol 9. uri zvečer. V nedeljo: popoldne ob pol 4. pol 5., pol 6. in pol 7.; zvečer ob pol 9. V pondeljek: popoldne ob pol 4.. pol 5., pol 6., pol 7. zvečer ob pol 9. ‘
— Drugi prijateljski sestanek, ki ga je priredila tukajšnja krajevna skupina jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov in zavarovalnic v četrtek zvečer v restavraciji »Zla-toiog«, ni bil sicer tako številno obiskan, kakor prvi, vendar pa je bil še prav častno zastopan po uradnikih vseh tukajšnjih denarnih zavodov. Po pozdravu odborovega predsednika tov. Pretnarja, kateri je na kratko poročal o zborovanju občnega zbora v Trstu na velikonočni pondeljek, se je razvila živahna razprava o različnih aktualnih vprašanjih organizacije in uradnikov ljubljanskih denarnih zavodov. Povdar-jala se je zlasti potreba po draginj-skih dokladah. Ker taki prijateljski sestanki nimajo samo namena medsebojnega osebnega spoznavanja uradnikov, ampak nudijo najugodnejšo priliko, da more vsak uradnik
— član in nečlan — prosto izraziti svoje želje in mnenje, ki se nanašajo na skupni položaj uradništva posameznih zavodov kakor celega uradniškega stanu, zato bi naj tovariši pomena teh sestankov nikakor ne podcenjevali ter bi se jih naj redno udeleževali polnoštevilno. Le če bomo uradniki sami prav razumevali medsebojno vzajemnost in bomo skupno zastopali svoje težnje, bo nam mogoče doseči jednake uspehe, kakor jih dosegajo organiziram nemški, češki m hrvaški naši tovariši. Zato proč z neutemeljenimi predsodki, proč^ z malodušnostjo in na noge za našo boljšo bodočnost.
— Tovariš.
— V mestni klavnici se je od 20. aprila do 27. aprila 1913 zaklalo: 64 volov 7 bikov, 6 krav. 133 prašičev, 142 telet, 11 koštrunov, 131
kozličev. Vpeljanega mesa je bilo 260 kg. Zaklane živine se je vpeljalo: 81 telet. 2 koštruna, 33 kozličev. Opomnja: 5 goved z mal. zob.
Sporna vprašanja.
JUŽNE ALBANSKE MEJE IN GRŠKE ZAHTEVE.
Omenili smo že preje enkrat, da sporna vprašanja še niso docela izginila z balkanskega ozračja. Poleg srbsko-bolgarskega spora, ki še ni poravnan in ki zavzema vedno večje dimenzije, tako, da se je šovinizem polotil že ljudi, kakor je recimo bolgarski pesnik in pisatelj Va-zov. ki pozna samo eno geslo: bodisi držati pogodbo ali vojska, ne obeta nič dobrega nasprotje, ki vlada v nazorih glede južnih albanskih 1 meja. Grški poslanik dr. Streit je glede tega vprašanja se izrazil sledeče: Mi stojimo na stališču, da je kakor za Grško, tako tudi za Alba-nijo koristno, da se meje obeh držav izvedejo in določijo na kolikor mogoče čisti etnologičnj podlagi, da ne ostane med državama nobenih or-prtih vprašani. Mislimo, da je posebno za Albanijo važno, da se ne bori takoj v začetku s takšnimi težkočami.
Grška zahteva, da bi se meja začela na Jadranskem morju pri Chimari, tako. da bi to mesto z grškim prebivalstvom pripadalo Grški. Meja bi od tam šla v splošnem proti vzhodu, tako, da bi mesti Ar-girokastro in Korica postala grška. Grško prebivalstvo mesta Chimare in okolice je imelo še pod turškim gospodstvom stalna avtonomna privilegija tako, da je njihova pripojitev k Grčiji tudi zahteva pravičnosti.
Grška zahteva samo ono ozemlje severnega Epira, ki ima v resnici grški značaj. Valone se je že preje odrekla, predno so velesile sklepale o južnih albanskih mejah.
Grška se je pokazala tudi zadovoljno s predlogom, da. bi se obala nasproti Krfu neutralizirala, da bi se s tem ugodilo želji Evrope, ki to želi iz strategičnih in pomorskih razlogov. toda njeno stališče bi moralo biti drugače odobreno.
BOLGARSKO-RUMUNSKI SPOR.
Bolgarsko - rumunsloi spor je končan. Na poslaniškl kopferenci, ki je spor pretresala, je bil te dni podpisan protokol, s katerim se spor rešuje. Rumunija dobi Sillstrijo z utrdbami in še ozemlja precej.
ODŠKODNINA ČRNI GORI ZA SKADER.
Drugo takšno vprašanje, ki tudi ni brez vseh težkoč je: odškodnina Črni gori za Skader. Znano je namreč, da so poslaniki tripelenten-te in Italija namigavali Nikiti, da dobi odškodnino, če Skader brezpogojno preda. Avstrija je bila v po-četku popolnoma proti vsaki odškodnini. Na zadnji poslaniški konferenci, kakor se poroča iz Petrograda, se je pretresalo tudi vprašanje odškodnine. Avstro-Ogrska se ni protivila odškodnini, toda hoče, da se morebitna posojila in denarna odškodnina prerešeta preje na pariški konferenci, ki bo obravnavala finančno vprašanje.
Naj novejša telefonska in brzojavna
poročila.
»GLASBENA MATICA« V TRSTU.
(Telefonsko poročilo našega posebnega poročevalca.)
Trst, 11. maja. Ob najugodnejšem vremenu so prispeli včeraj Matičarji s posebnim vlakom v Trst. Na kolodvoru jih je pričakoval in sprejel ves odbor tržaške podružnice »Glasbene Matice«. Zvečer se je vršil koncert pri nabito polni dvorani »Narodnega doma«. Koncert je uspel nad vse izborno. Občinstvo je burno pozdravljalo velezaslužnega vodjo g. M. Hubada. ki je vseskozi z njemu lastno in priznano mojstersko točnostjo vodil koncert »Mrtvaškega ženina«. Izmed solistov je bil tržaškemu občinstvu novinec g. Jos. Rijavec (tenor), ki je nad vse dobro izvedel svojo nalogo, se ""iv srečno upeljal v tržaško slovensko javnost in žel tudi nje priznanje. Njegov glas je poln svežosti in miline, da nam je pričakovati še mnogo umetniškega užitka od njega. Gospod Jos. Križaj nam je bil star znanec, o njem ni potreba govoriti, ker je znano v Trstu kakor v Ljubljani in vsakdo pozna njegove vrline. Gospa Mira Dev-Costaperaria ne nosi zastonj naslov »tržaški slavček«. saj si ga je priborila na vseh tržaških koncertnih odrih vseh narod-
nosti in je tudi včeraj s priznano fineso in umevanjem lastnim nji izvedla svojo partijo. Z zborom se moramo ponašati pred vsakim, še tako izbranim občinstvom. Fina glasovna uglajenost v vseh lečah, čistoča in finesa nastavka, naravnost očara še tako natančnega poznavalca glasbe. Zbor je spremljal vojaški orkester c. ir. kr. bos.-herc. pešpolka št. 4, ki je nad vse pričakovanje izvedel baš ne lahko nalogo. Velika zasluga gre k temu uspehu kapelniku gospodu Paulisu. Pri glavnem odmoru je občinstvo obsulo Matičen zbor s cveticami in navdušenje, ki je izviralo iz pi iznanja in občudovanja, se kar ni moglo poleči. V imenu podružnice »Glasbene Matice« za Trst, je poklonil g. dr. Fatur lavorjev venec ljubljencu Matičnega zbora g. M. Hubadu. V znak priznanja je dobila tudi ga. Costaperarija krasen šopek. Ko je utihnil zadnji akord, ni bilo navdušenja konec in občinstvo ni hotelo zapustiti svojih prostorov. V vseh se je brala želja, da kmalu zopet čujejo Matičen zbor. — Vaš poročevalec je preskrbel, da »Dan« sprejme o koncertu samem še poročilo iz strokovnjaškega peresa.
MEJE MED RUMUNIJO IN BOLGARIJO.
Bukarešt, 11. maja. Protokol o bolgarsko-rumunskem sporu obsega sledeče točke: Silistrija pripade z vsemi utrdbami in okolico v daljavi 3 kilometrov Rumuniji. Bodoča bolgar-sko-rmnunska meja v Dobrudži se prične pri kraju Popina, ki pripade Rumuniji. Nato se drži meja kolikor mogoče naravnih mej in gre po višinah Babuk do Pokardije in preko reke I arales do Akre ob Črnem morju, ki pa ostane pod Bolgarsko.
PREDAJA SKADRA.
Rim, 10. maja. »Agenzia Stefani« poroča iz Medue, da so na admiralski seji poveljniki mednarodnega bro-dovja sklenili, da zasedejo Skader mednarodne čete 14. t. m.
Cetinje, 10. maja. Iz uradnega črnogorskega vira: Civilni guverner Skadra Plamenac je podpisal protokol, ki obsega določbo, da se zasede SKader v sredo ob 2. uri popoldne.
POŽAR V SKADRU.
Cetinje. 10. maja. Iz uradnega
črnogorskega vira:	V svrho dolo-
čitve vzroka, kaj je povzročilo požar v Skadru, je uvedena najstrožja preiskava; 11 sumljivih oseb je bilo aretiranih.
ALBANSKI PRINC GHIKA.
Budimpešta, 10. maja. Listi poročajo, da se poda albanski princ Ohika v Cetinje in odondot v Albanijo, da prevzame poveljstvo nad četami.
ŠKODA V SKADRU.
Cetinje, 10. maja. Vsled požara nastala škoda v Skadru ni velika, ker se je posrečilo požar v početku že omejiti. Požar se ni tako razširil in tudi ni napravil takšne škode, kot se je v početku mislilo.
ZANIMIVE VESTI.
Sofija, 10. maja. V poučenih krogih trdijo, da sta se Bolgarija in Grška pogodili tako, da je izključen vsak vojni konflikt. Bolgarija je resigni-rala, kakor je znano, na Solun. Zato je pa — baje — Grška obljubila, da bo v morebitnem srbsko-bolgarskem konfliktu nevtralna.
Dunaj, 10. maja. N. W. T. poroča iz Aten, da pride do sestanka bolgarskega kralja Ferdinanda z grškim kraljem Konštantinom. Ob tej priliki bodo poravnana vsa nasprotstva. ki so nastala tekom vojske. Inicijativo za sestanek je dal kralj Ferdinand.
NOVA SMER RUSKE POLITIKE.
Petrograd, 10. maja. List »Južni kraj« poroča iz Odese iz dobro poučene strani o najnovejši smeri ruske zunanje politike, ki jo zagovarja gret Witte. Grof Witte meni, da zveza Rusije z Anglijo ni več po-voljna, ker Angleška v slučaju kakšnega evropskega konflikta ali ko pride vprašanje nadmoči Slovanstva na ^ovršje, ne bo Rusije dovoljno podnirala. Anglija bo vestno gledala
oje lastne interese. Zato se mora smer ruske politike spremeniti.
Grof Witte je v razgovoru s politiki dejal, da je sedaj zelo pripraven čas za eno popularno vojno Rusije, ki bi končno utrdila premoč Rusije Slovanstva. (Slovanstvo bi od močne Rusije bolj malo imelo.)
DIFERENCE MED ZAVEZNIKI.
Sofija, 11. maja. V Sofiji odločno zanikujejo vesti, da se bo ruska razsodba nanašala na celotno bolgarsko-srbsko pogodbo glede Macedonije. Ruska razsodba se bo po bolgarskih poročilih nanašala le na preporno ozemlje, to je na Debar, Gostivar, Tetovo, Skoplje in Kumanovo.
Ozemlje, južno od te proge, z mesti Ohrida, Prilep. Bitolj in Veles, postane po pogodbi neoporečno bol-
garsko in se torej ruska razsodba ne more nanašati na te kraje.
Belgrad, 10. maja. Vsled neugodnega izida skadrskega vprašanja srbski nacijonalni listi vehementno na-padaio Rusijo, češ da je Srbijo in Čr-nogoro nahujskala proti Evropi, potem ju pa pustila na cedilu. Nesposobni in brezvestni ruski državniki podpirajo le nezanesljive Bolgare, do-čim puste Črnogorce in Sr-be, ki so Rusiji zvesto udani, v odločilnih tre-notkih vedno na cedilu.
Listi radi tega poživljajo vlado, da pod nobenim pogojem ne sme privoliti v rusko razsodbo, ampak mora eneroično zahtevati, da dobi Srbija Bitolj za vsako ceno.
POLOŽAJ V SKADRU.
Strahote vojske.
Praga, 11. maja. Uredniku »Bo-hemie« se je posrečilo priti v Skader in od tam poslati svojemu listu sledeči telegram:
Požar v Skadru je zavzel velike dimenzije. Škoda, ki jo je požar povzročil je velikanska. Mnogo hiš, večnadstropnih se je porušilo do tal. Ceste so zajezene od ogorelih tramov in razvalinami hiš. Avstrijsko,ogrski konzulat je od obstreljevanja s topovi mnogo trpel. V stenah je mnogo lukenj. Poslopje je močno poškodovano. Katedrala je kup kamenja. (Bodo zopet Avstrijci najbrže zahtevali, da sezida črna gora novo kapelico.) Vse življenje na ulicah kaže sledove dolgotrajnega obleganja. Večji del prebivalstva se potjka po ulicah in berači za kruh. Črnogorski vojaki hodijo po ulicah sem in tja. V mestu vlada popolna anarhija. Kasarne so izpremenjene v bolnišnice, ki nudijo strahovito podobo revščine. Trupla se pokopavajo, ne da bi se določila identiteta. Strahovit prizor nudijo izstradani srbski vojaki, vjeti 24. februarja na Brdici in zaprti v Skadru do prihoda Črnogorcev. Vsled gladu popolnoma onemogli leže, nekateri celo telo pokrito z ranami. Videl sem jih mnogo, ki so imeli po 30 ran, neob-vezanih, ne zdravljenih, ki so jih po-vrzočili kosi šrapnelov in kroglje iz pušk.
BOLGARSKO-GRŠKI SPOPADI.
Sofija, 11. maja. Predvčerajšnjem se je dogodilo, da sta zadeli severno od Soluna bolgarska in grška kolona. Bolgarsko četo so napadli Grki. O celi zadevi se je spisal protokol, v katerem se je grški oficir priznal, da je on kriv neljubega slučaja.
Včeraj se je pripetil podoben slučaj istotam. Grki so nastopili proti Bolgarom, ki so zasedli neke višine. Izid boja, ki se je med obema četama vnel, Je neznan.
PORTA.
Carigrad, 11. maja. Kakor se poroča. bo Haki paša pozvan, da stopi v ministrstvo in prevzame vodstvo zunanjega urada. Imenovanje bo sledilo, kakor hitro bo podpisan preliminarni mir.
ŠTRAJK PEKOVSKIH POMOČNIKOV.
Pariz, 11. maja. Včeraj se je začel štrajk pekovskih pomočnikov. Od 9000 istih jih dosedaj štrajka 1200.
OBSODBA POLICIJSKIH INŠPEKTORJEV.
Novi Jork, 11. maja. Kazensko sodišče je obsodilo štiri policijske inšpektorje, ki so bili obdolženi da so stali v zvezi z lastniki zloglasnih hiš in najnižjih beznic. In sicer so bili obsojeni na pet let ječe in na plačilo 2000 dolarjev. Kriminalno sodišče je bilo napeljano z množico, ki je pa pri razglasitvi obsodbe vzdignilo glasen protest.
MONGOLSKI KNEZI.
Urga, li. maja. Mongolski knezi in drugi dostojanstveniki so na tajnem sestanku sklenili delati na popolno neodvisnost Mongolije od Kitajske in od Rusije.
IZ VATIKANA.
Rim, 11. maja. Vatikan in vsa okoli stoječa poslopja so slavnostno I opremljene. Berejo se zahvalne božje službe za papeževo ozdravljenje.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Preselitev obrta
Vljudno naznanjam, da sem svojo
iz Sv. Petra ceste 29 preselil v Sodnijsko ulico 3
in se priporočam nadalnji naklonjenosti.
Anton Breskvar,
čevljarsld mojster.
Zdravnik želodca^
^ mmši
Zdravnik želoica1*
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Edna posebnosti M likerja je
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je moj ljubi sin
Josip Pavšek
dijak
danes ob dveh zjutraj po kratki in mučni bolezni v starosti 10 let mirno v gospodu zaspal.
Pogreb se viši v ponede Ijek, 12. maja ob polu 4. uri popoldne iz hiše žalosti Hrenova ulica št. 3 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 11. maja 1913.
Minil Pavšek,
mati.
H je edina posebnost želodčnega M likerja iz zdravilnih rastlin, kateri H izborno upliva proti slabosti v H želodcu ter ga radi tega v nobeni p družini ne bi smelo manjkati.
Kiž ne pomaga!
Edina in največja zaloga najnovejših
(ilasovirje. planine, avtomate, gramofone. plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-Cillnce 92.
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.
Proda se ša skoraj novo »Kln-ta«-kolo. Naslov v »Prvi anončni pisarni.__________________________ 405-2
Kdor si želi nabaviti nagrobni spomenik, si nai ogleda zalogo pri Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidnim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar, kamnosek.
Sprejme se gospod na stanovanje eventualno s hrano. Ravnotam se tudi sprejme gospode na hrano. Poljanska cesta 7._____________________
Na hrano sprejme dva gospoda stranka, stanujoča med »Unionom« in mestnim kopališčem. Naslov pove »Prva anončna pisarna«._____________
Manjše stanovanje za 3—4 osebe blizu občinske^ hiše se odda v najem v Spodnji Šiški št. 256.
je v Ljubljani Sodna ul. 5.
Radi velikanske zaloge so plošče katere so preje stale K 41— sedaj samo po K l-— Izključno strokovno popravljanje vseh vrst gramofonov in godbenih automatov, uglaševanje itd.
A.: Kje kupite nože, škarje i. dr ?
B.: Pri J. Kraigerju, umetnemu in finemu bru-
saču, ki ceno jgi prodaja tudi dobro jeklo.
V	Ljubljani, Zi- Mst|	f|P|i
dovska ulica 3. **eS”	"•hEJm
površnike, pelerine za moške in dečke. Fine vrhne jopice, cele obleke (kostume) in posamezna krila za ženske v manufakturni in konfekcijski trgovini
„Pri Škofu“ v Ljubljani,
na vogalu Medene ulice in Pred Škofijo št. 3 (nasproti gostilne „Pri Sokolu". — Podružnica tvrdke R. Miklauc.
Velika izbira. — — Stalne nizke cene.
Zahvala.
Podpisani odbor dijaškega vzgojevalnega In podpornega društva »Domovina« v Ljubljani sporoča tem potom svojo najudanejšo zalivalo vsem velecenjenim damam in gospodom, ki sv na katerikoli način pripomogli k lepemu uspehu gledališke prireditve z dne 3. in 5. t. m. v korist naši prepotrebni dijaški kuhinji. — Vseh imen, katerim gre ta zahvala, ni mogoče našteti! Nai jo blagohotno sprejmo zlasti vsi pri krasnih predstavah sodelujoči do najmanjšega ljubkega metuljčka, naše neumorne narodne dame. topot na čelu jim veleč, gospa prof. Reis-nerjeva in še posebej tudi nad vse požrtvovalnemu orkestru bratskega društva »Sokol L«. Vsem pa bodi najlepša zahvala zavest, da so odpo-mogli v izdatni meri žalostni bedi velikega dela narodnega naraščaja,
Podrobni izkaz mater jjel-nega uspeha prireditve sledi.
V	Ljubljani, dne 8. aprila 1913.
Odbor »Domovine«.
se odda za vse dneve v tednu, tudi za nedelje in praznike, posamez. društvom, klubom in gostom. Kegljišče je na novo prenovljeno in ima lepo razsvetljavo. Restavracija pr! Relnlnghaus, Franc Jožefova cesta št. 87 v Spod. Slškl.
Za obilen obisk se priporoča
Anton Valjavec, restavrater.
Ljubljana
Prešernova ulica
Kompletna spalnica za 1 ali 2
osebi se odda kot mesečna soba na Poljanski a^ti 72/1. ________________
Brivskega pomočnika sprejme in sicer takoj: Franc Mrak, brivec, Radovljica.
FrTžagarrštari trg 32. naredi čepice, če se tudi blago prinese.
Dobro cestno kolo „ConrIer“ s Torpedo prostim tekom
V plačilne težkoče zašli trgovci in lndustrijci
se ranžirajo "“flM
najhitreje in popolno diskretno in sc v to svrlio tudi denar preskrbi.
Vprašanja pod „Filija!ka Ljubljana" na .upravo * Dneva".
KlŠfr-l
Fino trpežno kolo za ture ,»a m b I e i ‘ s Torpedo prostim tekom
Najboljše kolo svetovne znamke 17' OA(Y ,I*iicl»‘ s Torpedo prostim tekom
Naročite in širite ,Dan
Bohinec & Co. - Trst
•u-llca, čLelle Toxxl S
(za cerkvijo sv. Antona novega)
Velikanska zaloga vsakovrstnih
olesarji! Pazite,
j	—~	v roko raznim špekulan-
da ne padete tom in ne dajte se premotiti pri nabavi kolesa od papirnatih obljub, dokler se niste ogledali mojo veliko zalogo prvovrstnih in
S, „Es-Ka in Adler" koles.
Blagovolite si torej ogledati in prepričali se bodete, da se najboljše in primerno najcenejše kupi samo
.------ pri	strogo s« lidni tvrdki -----
Obleke
meri
Cene radi selitve jako znižane
ANA GOREČ
Naznanilo
špecijalna trgovina s kolesi in deli
Ljubljana, Marije Terezije cesta 14
(Novi svet).
Zahtevajte cenik. Največja izposojevalnica koles.
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov,
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Naj novejše kravate za gospode
pentlje? samoveznice in vse druge modeme fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd. vse v naj večji izbiri in najboljši kakovosti v
===== modni in športni trgovini =
P. Magdič, Ljubljana,
Kdor hote dobro 7» jk{rmA in poceni kupiti Zd lili SilU
naj e© potrvid-i v
„Angleško skladišče oblek“
kjer je vedno največja izbira oblek za dečl e in deklice. Nadalje Izbira najmodernejše damske konfekcije In oblek za gopode, Postrežba točna!	Cene	Crlznano	nizke!
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni ti*»št. 5.
Prva delavnica
v Ljubljani za popravila
vseh vrst čevljev
Hitra in trpežna izvršitev po nizki ceni. Prešernova ul. 9 na dvorišču.