Dopisi in novice. — Deželni zbor Kranjski. XI. seja. (Konec.) Debata 0 Šolski postavi. Poslanec dr. V o š n j a k: »Jako čudno se sliši od gospodov one strani rek, da je velika večina opravifienih »berechtigten« zahtevala, naj se šolska postava prenaredi. Saj vendar vemo, da je jedino le kranjska učiteljska konferenca zahtevala tako premembo postave, po katerej se Ijudstvu vzemo vse pravice. Uže čestiti gospod deželni predsednik se je izjavil v tem smislu, da je treba postavo bolj mirno in natanko pregledati, sam g. baron Apfaltrern je priznal, da je v marsikaterih potezah še pomanjkljiva, in vendar se tako strašno sili, da postavo uže dencs sklenemo. Naglašalo se je tudi, da gre pri tej prenaredbi postave le za principe, ali jaz mislim, nam nij treba principov nastavljati, kajti principi so v državnej postavi za ljudske šole. Tudi se nam pravi, da smo dosti časa imeli to postavo premišljevati, morali bi biti pa zares špiritisti, da bi vedeli, da bode vitez Vesteneck 22. septembra prinesel predlog v zbor, naj se postava prenaredi, in da bode postavni načrt uže v žepu imel. Osem sej, in to ne kratkih je imel odbor, ko se je posvetoval o postavi: koliko sej več bi morala zbornica imeti, če se hoče postava natanko posvetovati, a ne kar na mah skleniti. Naglaševali so uže gospodje predgovorniki, kako se kratijo pravice dežele posebno v §. 35., ko jemlje deželnemu odboru pravico nasvetovati dva učitelja za deželni šolski svet, katero pravico je deželni zbor, ko se je imenoval dr. Mrhal za uda deželnega šolskega sveta, odločno branil v adresi na Nj. Veličanstvo cesarja. Jaz zoper to odločno protestiram v imenu dežele, da bi se tako lahkomiselno zapravljale dežolno pravice. Vi gospodje one strani imate navado prorokovati, kaka »škoda« bode deželi nastala, če se ne sprejmo ali ne potrdi to, kar vi želite. Tako ste tudi 1. 1873., ko se je v tem zboru posvetovala postava o šolskem nadzorstvu, in se je predlagalo in sklenilo, da imajo otroci hoditi le šest let v šolo, prorokovali, kako bode to velika nesreča za našo deželo, je in bode, če se ne sklene, da je dolžnost hoditi osem let v šolo, kakor so to sklenili drugi deželni zbori. Ali gospoda, kaj vidimo denes? Da vsi tisti drugi deželni zbori, kateri so sklenili osemletno šolsko dolžnost, uže so jo ali zmanjšali na šest let, ali se o zmanjšanji posvetujejo. Tako napačno je bilo vaše prorokovanje, in ravno tako napačno bode sedanje. Oudno je tudi to, da se tako važna postava prinese le po enej osobi v zbor; prej so se take postave predlagale le po c. k. vladi ali po dež. odboru. Obravnavali smo letos postavo o rabi plemenskih bikov. To postavo je kmetijska družba v švojem odboru in v občnem zboru jako natanko pretresla, potem jo oddala deželnemu odboru, ki je sklical enketo, pri katerej je bila zastopana tudi vlada. Potem se je postava poslala kmetijskemu ministerstvu na Dunaj v pregled, in ministerstvo jo je odobrilo; mi v zboru smo jo zopet izročili gospodarskemu sodu, in še le po njegovem poročilu v zboru smo obravnavali o njej in sklepali. Toliko pozornosti tedaj pri postavi, ki nij tolike važnosti kot predstoječa. Tukaj je predložil vitez Vesteneck tako važno postavo, pri katerej ima pred ofimi samo sebi neprijetne izkušnje, katere je pri svojem paševanji našel. No, se ve da, tak c. kr. okrajni glavar kot vitez Vesteneck, ki hoče vse pohlapčiti, ki hoče, da bi se mu vse klanjalo, pri takem človeku se nij čuditi, če ljudstvo, katero ima še kaj uma za svobodo, proti njegovemu paševanju uporno postaje. To je tedaj edini faktor, kateri sili k prenaredbi postave. Vprašali se nijso ne deželni, ne okrajni, ne krajni šolski sveti, ne mesto ljubljansko, ne deželni odbor. Vzeli se bodo krajnim šolskim svetom vse pravice, in pustila se jim bodo le bremena, kajti to se ne more pravice imenovati, če en paragraf določuje, da imajo krajni šolski sveti pravico nasvetovati tri učitelje deželnemu šolskemu svetu če pa precej drugi paragraf ustanovlja, da se deželnemu šolskemu svetu kar čisto nič nij treba ozirati na predlog krajnih šolskih svetov. Če mislite, da boste s takimi naredbami šolstvo zboljšali, ali morda ljudstvu ljubezen do šole vcepili, potem se jako motite. Kar se tiče sestave deželnega šolskega sveta, so pri nas tudi politični in narodni uzroki ki nas silijo, da se jim moramo protiviti. Ko bi živeli v državi, kjer bi bila merjena vsem narodom enaka pravica, potem bi se jaz ne protivil takej sestavi dež. šolskega sveta; a pri nas, kjer se vlada neopravičeno in neustavno v volitve vmešava, in tako pritiska, da dobi 20.000 Nemcev nad 430.000 Slovencev večino, pri nas se mora z vso pravico reči, da stoji paragraf 19 državnih osnovnih postav le na papirji, da nij nobene ravnopravnosti. Peticija deželne učiteljske konference, katera se je tu prečitala in terja vpeljavo take postave, je pač pisana v takem štilu, da bi tistemu gospodu, ki jo je spisal, pač še priporočati smeli »Knigges Umgang mit den Menschen«, da bi ne pisal v tako arogantnem tonu peticij deželnemu zboru. V peticiji je mej dvugim rečeno, da krajni šolski sveti nemajo razumljenja za šolo, »kein Verstilndniss fur die Schulec. V krajnik Solskih svetih pa sedi inteligencija našega naroda, in jaz protestiram proti tako prevzetnemu, arogantnemu razžaljenju in zahtevam, da se moj protest zabilježi v protokol. Gospod dr. pl. Schrey je denes tudi rekel, da mi nečemo miru, da nečemo sloge. Mi hočemo slogo, ali le na podlogi popolne ravnopravnosti. Z vami pa bode to teško šlo. Komaj ste v večini, uže prvo leto ste skratili podporo za slovensko gledališče na več kot polovico, ko je naša večina leta in leta dovoljevala podporo za nemško gledališče, in jo še zdatno povišala. Mi ne moremo imeti in nečemo sloge s stranko, katera v svojem Ijubljanskem organu »Tagblattu« prinaša članke, ki psuje naš celi narod, rekoč, da imajo Slovani, kateri so v ogromnej večini v deželi in državi, neko živinsko bolezen, in se tedaj morajo zabosti, mi neoemo sloge z ljudmi, ki nas infamno insultirajo. Sicer pa le sklenite to postavo, videli bodete uže, kake koristi vam bode donašala. Ne le apatija, nego antipatija zoper šolo bode pri ljudstvu nastala. Jaz podpiram nasvet gosp. Svetca. Poslanec Dežman pravi, da hudič, ki so ga po njegovem mnenji narodni poslanci v šolskej postavi narisali, nij tako črn. Potem hvali narodne poslance, da so šolsko postavo izvrstno preštudirali, pravi, da so vsa nova dolocila o postavi popolnem v redu, da pa je posebno ljubljansko mesto v zameno tega, da je njemu narodna slovenska večina deželnega zbora zavarovala pravico, da je smelo samo imenovati svoje učitelje, in bilo v šolskih zadevah popolnem avtonomno, dobilo od nemškutarske večine »krasni dar«, da se mu zdaj sicer jemlje ta pravica, ali v zameno daje jeden zastopnik v deželnem šolskem svetu. Krajnim šolskim svetom, pravi, da je bila pravica imenovanja učiteljev jako sitna, da c. kr. okrajni glavarji nijso taka strašila, kakor so jih opisavali narodni poslanci, in da ravno Vesteneck je isti mož, kateri je sposoben nasvetovati denašnjo postavo. 0 duhovščini pravi Dežman, da je bila, da je in da tudi ostane šoli neprijazna, in da je torej treba jako skeleče in boleče operacije, kar se šolstva na Kranjskem tiče. Se ve da, da javkajo klerikalci, a to nič ne dene, zarja svobode bode po novej postavi zacvetela in Kranjska bode srečna postala. Poslanec dr. Zarnik: Moji čestiti predgovorniki so stvar, o katerej denes obravnavamo, uže tako izcrpili, da nij mogoče dosti novega povedati, vendar ker se denes naglaša v jedno mer od gospodov iz one strani potreba reform, hofiem jaz povedati, kakšne bi morale biti uvedene te reforme po mojem mnenji, da bi bile za deželo res koristne, da ne bi bile samo fraza, ampak da bi bile v istini to, kar njili ime naglaša. V obče pa sem še zmirom istega mnenja, kakor sem ga uže jedenkrat v tej slavnej zbornici naglašal, da, kar se šolstva tiče, potrebujemo mi: eine frische frohliche Reaktion. Ko smo izgubili bitko pri Kraljevem gradcu, izrastla je kar črez noč fraza: pruski uCitelji so zmagali, »die preusischen Schulmeister haben gesiegt«. Ta fraza je pa bila ravno tako neumna, kakor fraza, da je bil pri Kraljevem gradcu konkordat tepen, kajti gotovo odločno liberalni in svobodni Italijani, bili so prav dobro tepeni pri Custoci in pri Visu. A fraza je bila jedenkrat izdana, da nas so pruski šolmaštri zmagali, in avstrijska žurnalistika, ki je na kontinentu prva, kar se tiče fraze, popadla jo je, in počela jo mlatiti v jedno mer. Jaz sem se le čudil, da, ko so imeli Rusi pri Plevni nekoliko neudač, nijso tudi za Turke navdušeai avstrijsko-nemški listi rekli, da so tega turški šolmaštri krivi, ravno kakor so bedastofie trdili, da se Turki za evropsko kulturo in civilizacijo bojujejo. Ali fraza se je obdelavala za šolmaštre, in na dan je prišla nova šolska postava, z njo pa tudi, ker je bil pri Kraljevem gradcu tudi konkordat tepen, boj proti cerkvi. To se ve, da je bila tudi nova šolska postava obrnena proti cerkvi, in kdor nij bil za njo navdušen, bil je, se ve da klerikalec. A gospoda, koliko in kaj se razumeva pod pravim liberalstvom, in kaj pod napačnim, to mi uže dobro vemo. Gladstone je v istini največji liberalec na celem svetu, ali ker se je kot pravi liberalec v zadnjej vojski potegnil za svobodo Slovanov na Balkanu, začeli so ga uže nemški in nemškutarski listi zmerjati, da je reakcijonarec, in da je celo ob utn prišel. To menda pač jasno kaže, koliko fraza o liberalizmu pri vas pomeni, in koliko se je na-njo ozirati tudi če se o šolstvu govori. — Na Angleškem in v severnej Ameriki, kjer so gotovo svobodnejši, nego mi, se vlada za šolstvo čisto nič ne zmeni, celo za višje šole ne; tam je šolstvo popolnem v privatnih rokah ljudstva, in še le pod Lord Russelom ustanovilo se je ministerstvo za ubožne šole. Tako se godi tam, kjer je prava svoboda doma, ali tam, kjer je liberalizem vfrazi kakor na Francoskem ali pri nas, tam se mora pa vlada vtikati v šolske zadeve in delati na to, da jih ima popolnem v rokah, naj bode, kar hoče. ¦ Pri nas v Avstriji se je počel boj pri preustrojenji šole ravno proti tistej korporaciji, pod katere vodstvom je bila šola najbolj dober kup, namreč proti duhovenstvu. Ko bi bil jaz na mesto g. Vestenecka zdaj po naših izkušnjah predlagal tako postavo, jaz bi nasvetoval vse drugače. Eavnatelj ljudske šole naj bi bil — župnik ali kaplan, zato, ker je zato mesto gotovo sposoben, kajti študiral je osem gimnazijalnih šol in 4 leta višje šole, okrajni šolski nadzorniki pa naj bi bili dekani, kateri so gotovo toliko izobraženi možje, kakor denašnji okrajni šolski inšpektorji, od katerih bi jaz trdil, da kar se tiče vednosti, dostikrat nijso vredni, da bi dekanom opanke odvezali. S tem ravno, da takozvana liberalna stranka le na to dela, duhovenstvo od šole odrivati, razvija se šola pri nas slabo. Sama državna postava pravi, da naj bode odgoja otrok v ljudskih šolah religijozna in nravna. Tega mnenja more biti vsak, naj bode potem Darvinist ali nihilist; potrebo religijoznosti v ljudstvu je celo uvidel »ole Vilem«, ko ga je Nobiling obstrelil, kajti dejal je svojim ministrom, naj gledajo in delajo na to, da se bo nemški narod v šoli tudi kaj Tere učil. Kavno duhovščina pa ima aže po cerkvenih postavah nalog skrbeti za odgojo mladosti, in je to tudi rada zmirom storila. Ali bi bilo tako stanje pri šolstvu bolje, ali pa enako, kakor ga zdaj stvarjate, da se bode avtonomija, to se ve da samo tako zvana, krajnih šolskih svetov vzdržavala s policijo in kaznimi. Imenovanje učiteljev, to je reprezentacijo, naj bi imele občine, pravo imenovanje pa bi jaz izročil deželnemu šolskemu svetu. Deželni šolski svet pa bi mi mogol biti sestavljen tako: Predsednik naj bi bil deželni predsednik, jeden glas škof ljubljanski kot virilist; dva zastopnika duhovenstva naj bi volili gospodje dekani kot okrajni šolski nadzorniki; dva zastopnika dežele kranjske (dva poslanca) naj bi volil deželni zbor, in sicer jednega kurija velikega posestva, in kurija mest in trgov, druzega pa kurija kmetskih občin; za dva zastopnika učiteljstva naj bi deželni odbor terno nasvetoval. Eazen tega naj bi bil še zastopnik mesta ljubljanskega, dva deželna šolska nadzornika, in referent vlade v šolskih zadevah. Tako sestavljen šolski svet bi zastopal vse stanove, in bi tudi sprijaznil vse s šolo, kajti bilo bi le za prospeh šole, ako bi jej bilo duliovenstvo prijazno. Gospod Dežman gospodu Svetcu tako rad podtika, da ima navado trditi, da je belo, kar je črno, in narobe. No priliko imam denes o g. Dežmanu nekaj tacega dokazati. Pred nekirai meseci je bil zbor konštitucijonalnega društva. Tam je znani učiteljski kričač Lhihart vpil navaden vik, to je povišanje plače, pa da se mora krajnim šolskiin svetom vzeti pravica imenovanja učiteljev. Gospod Dežman je temu kričaču odgovarjal, da nij na povišanje plače misliti, ker ima dežela uže toliko bremen, da se pa tudi to ne lnore zgoditi, da bi se vzela krajnim šolskim svetom pravica imcnovanja učiteljev, kajti ako se jim še ta pravica vzame, potem jim ostanejo le bremena. Glejte gospoda, tako je -govoril g. Dežman pred dvema mesecema, kakor stoji to zapisano v »Laib. Zeitung« in »Laib. Tagblatt«, katera lista sem si jaz nalašč spravil, a kako je govoril denes? Bavno nasprotno, saj ste sami slišali. Spominjate se gotovo še debate v deželnem zboru zaradi imenovanja dr. Mrhala v deželni Solski svet, ko smo dokazali, kako se je gazila vsa postava in pravica dežele od strani vlade. Gospod Dežman je denes zahajal zopet starega šarca, ko je začel praviti, da jaz nijsem hodil kot deželni šolski svetnik k sejam te po mojem mnenji nelegalne skupščine. Mislil sem enkrat z oportunitete tako se udeležiti sej deželnega šolskega sveta in sem svojega kolega, kateri je jako vestno liodil k sejam, vprašal, bi-li bilo kake koristi, ako bi tudi jaz liodil k sejam deželnega šolskega sveta. On mi je odgovoril, da se jako motim, kajti ves deželni šolski svet je taka birokratična mašina, da je vse zastonj protiviti se temu, kar birokracija hoče. Imeli smo svoj čas večino v deželnem šolskem svetu, a ko smo sklenili, zarad učenja slovenskega jezika na ljubljanskej realki, da mora biti ravnopraven z nemškim, je predsednik »brevi manu« naš sklep ustavil. Kaj navzočnost neodvisnih udov v takej korporaciji koristi, vidi se iz tega slučaja. Vesteneck kot poročevalec odgovarja in se sklicuje nato, da bode uže odgovarjal v špecijalnej debati. 0 krajnih šolskih svetih i on trdi, da nijso sposobni imenovati učiteljev. Sploh pravi, da zdaj bode odstranjen vpljiv duhovščine, in zdaj bode šola na Kranjskem cvetela. Predlog g. Svetca se ne sprejme, isto tako ne predlog župana Laschana. Tedaj je skleneno, da se počne špecijalna debata. Seja se potem, ko je trajala sedem ur, sklene. — Dopisl Slovenskemu učiteljskemu društvn v Ljubljani. Na prošnjo častitega društva od 8. aprila 1. 1877. na slavni deželni zbor kranjski, da bi se tudi vodjem enorazrednih ljudskih šol priznala piimerna funkcijska priklada, se sledeče naznanja: Slavni deželni zbor kranjski je v letošnjem zborovanji sklenil postavo, s katero se spremene in dopolnijo nekatera določila deželne postave od 25. februarija 1. 1870. deželn. zak. za Kranjsko št. 11. o nadzorovanji šol, in deželnih postav od 29. aprila 1. 1873. dež. zak. št. 21. in 22. o uravnanji napravljanja, vzdržavanja in obiskovanja javnih ljudskih šol in o uravnanji pravnih razmerij učiteljev na javnih Ijudskih šolah. — Po §. 39. te nove postave, katera se ima še v Najvišje potrjenje predložiti, bi se učiteljske službe oziroma plače učiteljev na vseh javnih ljudskih šolah (razun onih v Ljubljani) razvrstile v 4 razrede, namreč: a) učiteljske alužbe I. razreda s 600 gl. b) » » II. » » 500 » c) > » III. » » 450 » d) » > IV. » » 400 » Podučitelji in podučiteljice bi se vsi brez izjeme uvrstili v IV. razred, nadučitelji in nadučiteljice v I. in II. razred, u&telji in učiteljice pa bi se mogle v vse štiri razrede uvrstevati. — Po §. 40. te nove postave imelo bi število učiteljskih služb I. razreda znašati 7 procentov, število učiteljskili služb II., III. in IV. razreda pa po 31 procentov vsch učiteljev. S tem uvrstenjem učiteljskih služb v 4 razrede bi se potrebščina normalno - šolskega zaklada za učiteljske plače nekoliko znižala. — V §. 42. te v zadnjem deželnem zboru sklenjene postave se pa ravnateljem trirazrednih ljudskih šol funkcijska doklada določuje na 75 gold., funkcijska priklada za ravnatelje dverazrednih ljudskih šol pa ostane v sedanji odmeri, namreč po 50 goldinarjev. Tudi po tej na-v redbi prihranilo bi se normalno-šolskemu zakladu nekoliko potroškov. Vodjem — učiteljem enorazrednih Ijudskih šol se splošno ni priznala funkcijska doklada, a sklenilo se je, da se jim po mogočosti nakloni odškodnina, posebno za pisarna opravila, in deželnemu odboru se je naročilo, da svojo pozornost na to obrača in visokemu deželnemu zboru o svojem času o tem poroča, kedaj bode mogoče iz tega, kar se bode vsled nove postave prihranilo v normalno-šolskem zakladu, vodjem — učiteljem za pisarna opravila, katera morajo kot vodji šole oskrbovati, dovoliti remuneracije. S tem se je omenjena vloga čestitega slovenskega učiteljskega društva v letošnjem deželnem zboru rešila. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani 20. novembra 1878. Vitez Kaltenegger. — Iz seje c. k. dež. šl. sveta 11. novembra 1. 1878. Stalno se umeščata: ljudski učitelj in lj. učiteljica. Poročilo ravnateljstva c. k. izpraševalne komisije za splošne ljudske in meščanske šole v spraševanjih m. oktobra se je vzelo na znanje, in takse so bile primerno razdeljene med ude komisije. Šolska občina se je pritožila, da je okrajni šolskisvet ukazal zemljišče nazaj dati učitelju ali pa skazati, po kakšnem pravu se je učitelju to uzelo; ker se jepa spoznalo, da je šolska občina v pravu, zemljišče ne bode imel učitelj, aletna plača semuzarad tega nima pritergati. Cerkveno predstojništvo se je pritožilo, da je bilo obsojeno plačati zaostali dodatek bivšemu učitelju; razsodba se poterdi z nekaterimi preme mbami. Predsednik kraj. šolskega sveta se je pritožil, ker je bil obsojen plačati kazen zarad reda; ukaz ni obveljal. Vprašanje je bilo, ali gre učitelju, ki je bil na ljudski šoli umeščen, vže pred postavo 29. aprila 1873, perva službina doklada po §. 30 omenjene postave, ker je že 5 let preteklo od kar je deflnitivno postavljen, ali pa, gre li ž njim ravnati po določilih ^. 87 'ste postave, po kateri ima dobiti petletno doklado še le, koje 15 let v službi — razsodilo se je tako, da določba 2. odstavka §. 87. imenovane postave ima veljati le takrat, kedar ne velja §. 30 tiste postave, tedaj ako je učitelj petnajst let uže služil, preden je veljavo dobila postava (tedaj dobivajo taki učitelji po §. 30 petletne doklade?). Zastran d e r ž a v n i h š t i p e n d i j na možkem in ženskem učiteljišču se je poročalo slav. ministerstvu. Konecletno poročilo na m. in ž. učiteljišču za 1877/8 se je vzelo na znanje in izrekla se je zahvala ravnateljstvu in ufiiteljem. Prošnja krajnega šolskega sveta za poldnevni nauk se je z a v e r g 1 a. Eeševale so se prošnje za posojilno splačevanje, za nagrade in denarno pripomoč. — Iz Žfclezilikov 19. novembra. Praznik sv. Elizabete in ž njim tudi god presvitle cesarice smo v šoli v Železnikih prav slovesno obhajali. V zgodno jutro se je ta dan zbrala šolska mladina v učni dvorani, in kuko začudjeno je pogledovala, viditi njo nekako vso spremenjeno in sprelepo ozališano. Učne table so bile za ta dan zginile; mesto njih pa je bila okinčana glavna (srednja) stena šolske dvorane s dragocenama slikama Njili veličanstev presvitle cesarice Elizabete in cesarja Franc Jožefa v širokih pozlačenih okvirih. Med te dve sliki v sredi pripeta je bila nova, za našo šolo po posredstvu c. kr. okr. šolskega sveta v Kranji nalašč iz Dunaja naročena podoba, ki je napeta na terdi papir, in ima na sredi veliki državni gerb, okrog njega je naslikanih devetero vojaških in mornarskih zastav; vse to pa je opasano za krajem s 20 gerbi avstrijskih kronovin in tržaškega mesta. (Slika ta je v vsih svojih oddelkih natančno kolorirana, in služi Solam ne le v kinč, ampak tudi v pojasnilo avstrijskega zemljepisja. Dodana ji je knjižica z naslovom: »Tableau dos osterreichischen mittleren Beichswappens, der Abzeiclien der Land- und Seemacht, sowie der Liinderwappen«. Vse skup: slika in knjižica stane 1 gld. 80 kr.). Nad to sliko obešena je bila še ona, ki smo jih dobili to leto od slavnih šolskih oblastnij za vse naše učilnice, namreč deželni in državni gerb. Ob straneh popisanih slik ste stali dve cesarski (čemo-rumeni), dve navodni (belo-modro-rudeči) zastavi, in sicer ste bili tako raztegnjeni, da je bila opeta z njimi vsa sprednja stena. Otroci se kar niso mogli nagledati tako lepih rečij. Proti 7. uri šli smo skupaj k sv. maši; po taisti pa se vernili zopet nazaj v šolo, opravili najpred navadno šolsko molitev, potem izrekli pred sliko presvitle cesarice vskupno in enoglasno, kaj jim vošimo in prosimo od Boga za god, ter molili v namen, da bi Bog tudi našo prošnjo uslišal. Temu vošilu in molitvi dodali smo tudi molitev za presvitlega cesarja, da bi jih Bog podpiral pri spolnovanji Njihovih težavnih dolžnost. Potem zapeli smo cesarsko pesem navdušeno in krepko. Na zadnje pa so bili otroci vsi od pervega do zadnjega obdarovani s pisnimi sešitki, s katerim nas je ljubljanska »Narodna šola« tudi letos prav obilno preskerbela. Mislim, da ko bi bila presvitla cesarica vidila otročiče, kako so bili s tem mali darilci osrečeni, gotovo bilo bi celo Njo to veselilo. Saj beremo pogostokrat v časnikih, kako tudi ta velikodušna in plemenita Gospa napravlja otrokom rada kakšno nedolžno veselje. Posebno o Božiču obdaruje otroke Njihovega strežništva (in nekaterikrat tudi še vaščanske otroke v Godolo) rada z znamenitimi darilci po tako zvanem »Božičnem drevesu«, kar namestuje nekako našega »Miklavža«. Da sem potem oveseljene otroke iz šole domu spustil, se ume samo po sebi. God presvitle cesarice je pač tak dan, da srae mladina imeti prosto, in kdorkolj si je to pervi umislil, da ta dan šolski uk počiva, prav je imel. Popoldan ob 2. uri pa so se otroci vnovič snidili v cerkvi, da so molili za presvitlo cesarico še križevi pot, tudi pri tej priliki so so otroci spodbudno obnašali. J. L. — Knjižnica za slovensko mladino se nam napoveduje s prihodnjim letom! Kaj tacega je bilo pač užo davno potrebno v našem domačem slovstvu. Dokler ne bode imela naša slovenska mladina potrebnega berila, dotlej se ne moremo nadejati vspešnega napredka na slovenskem literarnem polji. To priznavajo malo no vsi slovenski domoljubi, a še posebno naši slovenski učitelji, ki nimajo otrokom kaj v roke dati. Koliko število lepih in poučnih knjižic imajo Nemci in drugi narodi v ta namen! A mi Slovenci? Sram nas mora biti, da razven »Vrtca« nimamo posebno velicega števila knjižic, ki bi je mogli z dobro vestjo dati učečej se mladini v roke. S »Knjžico za sloYensko mladino« se bode tej potrebi ustreglo in skrbeti moramo, da nam ta dobra misel »Vrtčevega« urednika gosp. Ivana Tomšica ne splava po vodi. Prva knjižica z naslovom ,,Dra»'Oijubci" pride uže meseca marca na svetlo in bo stala trdo vezana s platnenim hrbtom 40 kr. Obsezala bode zbirko podučnih pripovedek za našo malo mladino. — Mi ne moremo druzega nego, da to težavno podvzetje gosp. Tomšica živo v podporo priporočamo vsem slovenskim učiteljem, starišem, rodoljubom in prijateljem sloveske mladino. Zdaj o novem letu je v to najugodniši čas, ker se borih 40 kr. lehko priloži k »Vrtčevej« naročnini, ter se s tem nekoliko poštnine prihrani; a tudi izdajatelj lehko uvidi, koliko podpore ima v ta namen na razpolaganje. Zdaj se uam dobra in zelo koristna stvar napoveduje, delajmo tudi na to, da se izvede. — Pri tej priložnosti priporočamo tndi rsem Ijudskim učiteljem in še posebno šolskim kiijižnicam v obilo naročevanje ,,"Vrtec", časopis s podobami za slovensko mladino, ki stoji za vse leto 3 gld. OO Kr., za pol leta 1 gld. 3O kr. ,,Vrtc>c" stopi z noviiu letom uže v svojo deveto leto, kar mu je najboljše spričalo dobrega blasra. — Iz seje deželnega odbora 6. t. m. Za pristava in druzega učitelja na vino- in sadjerejski šoli na Slapu namesti gosp. Žepiča, ki je šel za uči**^3' na slovenski oddelek deželne kmetijske šole, je bil v službo sprejet gosp. <-G&stav Pirc iz Kranja; — Janezu Dic-u se je pa dovolil ustop v to šolo tot plačujočemu učencu; — predlogom dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svctov se je pritrdilo, da služba učitelja na ljudski šoli v Trsteniku se podeli uči^elju Francu B r e z niku, služba učitelja v D o b u pa učitelju LorencuL e t n ar -j u. Premembe pri učitcljstvu. Na Kranjskem. G. Primož U š e n i č n i k, učitelj v Veliki Dolini, gdfi. AlojzijaBauer, zač. učit. v Mokronogu; gdč. Fani Zupan na novo šolo v Godovič; g. Janez P i p a n, pom. učit. v Žireh; na drugo učit. službo v Planini, gdč. Amalija Spoljarič, spraš. kand.; v Hotederšico g. France Schmied, zač. V Srednjo vas z Bohinja g. Jakob Pretnar, spraš. učit. kandidat. L. Ztg.