Poštnina piaCana v gotovim
toarutorsM
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 37 Maribor, petek 14. februarja 1930
»JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnam ček. zav, v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejema* v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prejemov* ulici it. 4
Tržaški atentat
je nedvomno dogodek, ki ga je treba s človeškega stališča globoko obžalovati in obsoditi kakor vse atentate, ki terjajo Človeške žrtve. Atentati so izrodki politične borbe, zato jih vsakokrat, pa bodisi da so izvršeni na posamezne osebe, kakor se skoro dnevno pojavljajo na Bolgarskem, bodisi na objekte, kakor je bil izvršen baš te dni zopet na Opelove tvornice v Nemčiji, bodisi na oboje skupaj, kakor se je to zgodilo v Trstu, vsa svetovna javnost enodušno obsoja. V zgodovini človeštva so samo gotovi momenti, kjer se dado atentati vsaj navidezno moralno opravičiti, ako gre za eksistenco kakega naroda, kakor je bil to slučaj pri atentatu 1. 1914 v Sarajevu.
Glede atentata na poslopje »Popolo di Trieste« v Trstu pa do danes sploh še ni ugotovljeno, kdo so atentatorji in iz takih nagibov je bil atentat izvršen. Ce-
lo	uradna Agenzia Stefani je objavila poročilo, da ne gre za politično ozadje atentata, ampak da je nesreča samo posledica slučajne eksplozije v poslopju samem. Vkljub temu pa so poskušali eksponenti fašističnega režima in poskuša tudi fašistično časopisje krivce iskati tam, kjer
za to najmanj povoda, v slovanskem Prebivalstvu Julijske krajine, in na stotine naših ljudi v Trstu je že bilo v zve-z\ z atentatom aretiranih. Celo Mussoli-n* je s svojo brzojavko, ki jo je poslal v Pozdrav ranjenim članom uredništva * Popolo di Trieste« in v kateri povdarja, da so on in vsa fašistična Italija solidarni s tem »borbenim listom v Julijski krajini«, dal indirektno spoznati, da smatra za krivce člane jugoslovenskega naroda, zakaj baš proti temu narodu je naperjena vsa borbenost fašističnega tržaškega lista. In prefekt tržaške policije Porro je v svoji izjavi povdaril, da »Popolo di Trieste« stoji na »eksponiraneni položaju v borbi za zmago fašitma in na braniku fašističnega Trsta.«
Še značilnejše pa je, da skuša fašistična javnost spravljati v zvezo z atentatom ce o našo državo. V italijanskem
5?r.fP16/1. je *rzaški fašistični poslanec Coselsch vložil dve interpelaciji: prvo na ministra za notranje zadeve ki ga vprašuje, ali ni atentat v Trstu proti »plemenitemu fašističnemu listu« v zvezi s teroristično akcijo tajne inozemske zveze, ki »skuša z zločini vršiti svoj« ^li-tično delo v mejah nedotakljivih italijanskih meja, ki jih je posvetila italijanska zmaga«. V drugi interpelaciji vprašuje Coselschi italijanskega ministra za zunanje zadeve, ali ne smatra za umestno, da opozori jugoslovensko vlado na sistematično ofenzivo, ki se je razvila s strani enega dela jugoslovenskega tiska proti mirovni politiki in politiki lojalnosti Italije, in ki skuša miroljubne pogodbe med italijansko in avstrijsko vlado, nedavno sklenjene, neutemeljeno obrekovati in sumničiti, ter pomeni na ta način veliko nevarnost za evropski mir.
Ne bomo se spuščali v podrobno razpravo o tem, <la so namigavanja fašističnega poslanca podle insinuacije, ki imajo namen, svetu zopet naslikati našo jugoslovensko državo kot element nemira,
Pred novo revolucijo v Afganistanu
UPOR MOČNEGA IN BOJEVITEGA PLEmena PROTI SEDANJEMU REŽIMU. — BOJI VLADNIH ČET Z UPORNIKI.
niški kompleksi so pogoreli z vsem ma-terijalom vred. Gasilci so se mogli omejiti samo na lokaliziranje požara. Škoda znaša nad 4 milijone Kč.
PEŠAVAR, 14. februarja; V Afganistanu se vrši že skoro štiri mesece strastna propaganda med posameznimi plemeni proti sedanjemu afganske-mu kralju Nadir Kanu. Radi prisilnega izterjevanja davkov se je zlasti bo jevito pleme Šinvari ob prelazu KIy-ber javno uprlo proti sedanjemu režimu in napravilo okope. Kako nevaren je postal položaj za sedanjega vlaslo-držca v Kabulu, dokazuje najbolj dejstvo, da razpolaga pleme Šinvari s preko 40.000 izvrstnimi bojevniki. Uporno pleme zahteva izgon sedanjega afganskega kralja, češ da preveč izsesava narod z davki. Razburjenje se je še povečalo, ko je Nadir Kan
pred kratkim vnovič povišal že itak neznosne davke.
Položaj Nadir Kana je vsekakor vse prej kot rožnat. Finančna sredstva so izčrpana in pojavilo se je tudi že občutno pomanjkanje municije. Vladne čete so bile v bojih z uporniki že trikrat odbite, ker je pleme Šinvari napravilo na višavah sijajne okope. Vladne čete so imele pri teh bojih znatne izgube.
Po vsem Afganistanu vlada največje nezadovoljstvo, ki vsled pomanjkanja živil še narašča. Vsa znamenja kažejo, da čakajo Afganistan zopet ze ’o resni časi in ni irkljiičeno da pride ropet do izpremembe v vodstvu države.
Nemčija ne bo pouabljena v London
LONDON, 14. februarja. Kakor se zatrjuje v merodajnih krogi londonske pomorske razorožitvene konference, namerava Italija energično ponoviti svojo zahtevo, da priznajo velevlasti tudi Italiji popolno brodovno pariteto s Francijo. Italijanska delegacija bo predložila svoje zahteve konferenci na način, kakor je storila to Francija. Zahtevala bo tudi odpravo težkih oklopnic, kar bi v slučaju sprejema pripravilo pot tudi odpravi podmornic.
Na včerajšnji seji angleške spodnje zbornice je bila na ministrskega predsednika Macdonalda vložena interpelacija, ki vsebuje vprašanje, ali ima brodovna konferenca namen, povabiti tudi Nemčijo k posvetovanjem o razorožitvi na moriu. Macdonald je izjavil na to, da niti od daleč ni misliti na to, da bi londonska konferenca razširila svoje kompetenčno območje in da bi bile povabljene tudi druge države.
Neri na mrtvaškem odru
TRST, 14. februarja. Semkaj je prispel iz Rima generalni nadzornik javne zaščite Dandrera, da vodi osebno preiskavo o atentatu na poslopje 11 Popola di Trieste«. Tržaško prebivalstvo roma v množicah k mrtvaškemu odru urednika Nerija. Prestolonaslednik Umberto je poslal pokojnikovi rodbini prisrčno sožalno brzojavko.
RIM, 14. februarja. Včeraj je pod predsedstvom Mussolinija^ zboroval vrhovni svet za zaščito države, ki so mu prisostvovali tudi člani direkto-rija fašistovske stranke, državni podtajnik v notranjem ministrstvu in šel generalnega štaba milice.
ki organizira — bodisi direktno bodisi indirektno — celo atentate v »posvečenih mejah Italije«. Še predno je preiskava dognala krivce, se drzne fašistični junak spravljati v zvezo z atentatom celo sosedno državo in njeno časopisje, brez najmanjšega dokaza, Italijo pa slikati kot nedolžno miroljubno jagnje, ki ga ogroža jugoslovenski volk. O miroljubnosti Italije govore ljudje, ki stalno svetijo po ce-
li	Italiji plamen sovraštva proti naši državi in pripravljajo »osvoboditev Dalmacije« potom dalmatinske Lige; o miroljubnosti govori ona Italija, ki nedeljo za
lugoslauija in europska carinska konferenca
BEOGRAD, 14. februarja. Danes odpotuje v Ženevo jggoslovenska delegacija za carinsko konferenco pod vodstvom trgovinskega ministra g. Demetroviča. Delegacija bo zastopala — kakor sc čuje — stališče, da je predlog v carinskem premirju z ozirom na gospodarski položaj v Srednji Evropi za Jugoslavijo nesprejemljiv.
Kralj Boris se ne ženi
SOFIJA. 14. februarja. Bolgarska brzojavna agentura odločno zanika vse vesti o bližajoči se poroki kralja Borisa.
Cela touarna pogorela
PRAGA, 14. februarja. V Klecanu pri Pragi je 11. tm. ponoči izbruhnil požar v tovarni za stavbeni izolacijski materijal, ki je last legijonargke banke. Vsi tovar-
OD 15. FEBRUARJA V RESTAVRACIJI
„PS31 TREH RIBNIKIH'*
BOCK-PIVO
IZBORNO
f
UNIONSKO
Proti preganjanju uere na Ruskem
LONDON, 14. februarja. Nadškof v CanteribUryu je imel v gornji zbornici govor, v katerem je najostreje obsojal sovjetski režim v Rusiji radi preganjanja kristjanov.
Vrček Din
3"5®
Din »/»litra
nedeljo oficijelno prisostvuje protijugo-slovenskim manifestacijam in demonstracijam, na katerih nastopajo kot govorniki generali in zastopniki fašistične vlade; ona Italija,, v kateri se po vseh šolah morajo otroci učiti dalmatinsko himno.
Italijanske oblasti naj iščejo in najdejo prave krivce, to želimo, Odločno pa zavračamo insinuacije, s katerimi se indirektno ali direktno obdolžujejo naša država in njene organizacije kot inicijator-ke in sokfivke atentata.
Jarenina.
Stopal sem včeraj mimo vinograda, v katerem so bili zaposleni rezači. Ravno so opravljala svoj važen posel (dobra rez je znatni del branja) tik kipa sv. Urbana, ki ga je pred leti lastnik nekje otel razpada, ga dal popraviti in tja gor postaviti kot varha in blagoslovitelja. Saj poje pesem: »Preljubi sveti Urban, ti dober naš mejaš, v goricah ti stanuješ in žtatno grozdje 'maš. Le zori ga, le medi ga, boš dal nam dober mošt!« itd. Dober dan! Bog daj! — No, kako je letos z rezjo? — Oj, slabo ob lepih solnčnih legah, ker je sneg lani po dnevi skopnel, po noči pa mraz požel. Le poglejte, vsak tretji, četr!! trs je mrtev! — Kaj boste naredili tam? — K leti bomo zrigolili in nove trse vsadili. — Ni li dovolj rahla ■semlja od slednjega rigolanja? — Ne, je že okoli 30 let star trs. — Tako bodo nastale vsled lanske zime mešanice starih in mlajših generacij trsa. Malo bo že motno, pa kaj, ali naj pustimo prazne lise? Za grobanje (polaganje), pa je sosedni trs preslab, sicer pa tudi še morebiti le trsna uš preži. — Živ trs pa je vrh dozorel in obeta obilen donos, ako bo po-voljen nastavek in srečno vreme. — Sadovnjaki se pridno trebijo suhih vej, str-že se mah, lišaji, mazalo se je z apnom. Malo več mraza tekoče dni je dobro, zemlja se rahlja na površju, vsrkava dušik, to je kakor pol pognojeno in delo bo lažje. Vse kaže na dobro letino, Bog nam jo daj!'
Obrtno gibanje v Maribora.
Pretekli mesec so bile v Mariboru izdane sledeče nove obrtne pravice: Hro-nek Josip, stavbni mojster, Koroščeva ul. 39; Naveržnik Ivan, trgovina z lesom in premogom, Aleksandrova c. 16; Rozman Jožef, čevljar, Magdalenska ul. 76; Liberati Josip, mehanik, Taborska ut. 8; Kosem Ferdo, brivec, Magdalenska ul. 33; Rupnik Ana, branjarija, vogal Frankopanov© in Dvorakove ul.; Novak Friderik, čevljar, Vojašniški trg 7; Oset Andrej, prevažanje oseb z avtomobilom, Državna c. 4; Serdinšek Blaž, mesar, Smetanova ul. 60, podružnica; Maly Emilija, damska frizerka. Aleksandrova c. 22; Radi Josip, mesar, Betnavska c. 31; Tvrdka »Kokra«, podružnica v Mariboru, izdelovanje tekstilnega blaga, Krekova ul. 14; Reisman Roza, špedicija, Vojašniška ul. 6; Favai Mila, trgovina z dežniki, Slovenska ul. 12; Dolček Hilda, trgovina z mamuakturnim blagom, Frančiškanska ul. 21; Cerer Marta, trgovina z mešanim blagom, Vrtna ul. 9; Tvrdka »Singer« šivalni stroji, Ulica 10. pktobra št. 2; Lipovšek Gustav, trgovska agentura in komisija, Tattenbachova ul. 14; Temerl Matilda, izdelovanje ženskih ročnih del, Stolna ul. 5; Stalekar Frančiška, strojno pletenje in vezenje, Poijsk* ul. 12; Puh Kristina, pečenje kostaniev,
vogal Frankopanove in ^anjske ce
ste; Bach Franjo, ključavničar Mlinska
uj, 3i.   Izbrisanih pa je bilo pretekli
mesec skupno 17 obrtnih pravic.
Dva ubola ored mariborskim
senatom
Z MESARSKIM NOŽEM NAD TOVARIŠA. - KRVAV KONEC NESREČNEGA
ZAKONA.
Senat treh sodnikov je razpravljal včeraj o dveh slučajih, ki zlasti v času po trgatvi le prepogosto kalijo jesensko idilo Slovenskih goric. Prvi slučaj je nov dokaz, kako potrebna je strogost novega zakona, da bodo tudi suroveži bolj cenili življenje, drugi primer pa bodi resen opomin na posledice lahkomišljenega zakona.
na. V obeh slučajih je sodil senat, sestavljen iz gg. s. o. s. dr. Senjorja kot predsednika ter dr. Lešnika in Kolška kot prisednikov. Obtožnico je zastopal v obeh slučajih drž. tožilec dr. Zorjan.
Kot prvi je bil priveden pred sodnike 1. 1903 v Ljubljani rojeni mesarski pomočnik Zajc Rudolf. Državni tožilec ga dolži, da je na dan Vseh svetih zabodel z nožem Horvata Jakoba v hrbet, prsi in vrat, tako, da je Horvat v par trenutkih izdihnil.
Dogodek pa se je vršil takole: Pokojni Horvat Jakob je prišel omenjenega dne s svojim tovarišem Lorbekom v gostilno 'g; Krajnca pri Sv. Juriju v Sl. gor. Zahtevala sta na up K litra vina. Ker ga nista dobila, sta odšla.
Kmalu nato je Horvat prilomastil v go-. stilno Brglez, ves besen pograbil stol in
■ udaril z njim ob tla, da se je razbil. Za vse pomirjevalne besede je imel gluha ušesa. Šele očetu, ki je prišel v gostilno, ko je slišal, da sin razgraja, se je posrečilo, da je rogovileža ukrotil’. Na po-zorišču pa se je tedaj pojavil Lorbek; ki je. kakor prej Horvat, vpil, da nekoga
■ išče.
V tem pa je prišel v gostilno tudi Zajc z velikim mesarskim nožem v roki. S. tem je zamahnil proti Horvatu, s katerim so Še vedno imeli posla njegovi sta-riši, katerih na svojo nesrečo ni ubogal. Ko je zabodel Horvatovo mater v roko, se je Zajc spravil nad Lorbeka fn ga par-krat udaril z ročajem noža po glavi, da je zbežal.
Nato se je vsedel k neki mizi v gostilniški sobi. Tam se je pojavil kmalu za njim tudi pokojni Horvat in sta še skupaj pila % litra vina.
Spočetka sta bila mirna, kmalu pa se je vnel med njima prepir, kajti slišati je bilo, da je Zajc spraševal Horvata, kaj da prav za prav hoče z njim. Naenkrat je skočil Horvat pokoncu in razgalil prsi. Zajc ga je zgrabil in potisnil v posebno sobo. Že med prerivanjem ga je zabodel z nožem v hrbet, vendar pa je ranjeni Horvat pred napadalcem bežal okoli mize, dok'er ga ni Zajc vlovil in ga še par-krat zabodel v prsi in vrat. Smrtno zadet se je Horvat zgrudil na prevrnjeno mizo, kjer je čez par trenutkov urnrl. Ža-loigra je bila končana.
Obdolženec, ki ga je zagovarjal odvetnik Ravnikar, je dejame priznal.
Za njegovo zverinsko poč?‘ie je senat obsodil na 6 let in 14 dni robije, kar
naj bo opomin vsem junakom noža, da so minuli časi njihovega gospodstva.
* *
V spremstvu paznika je prišla nato pred sodnike 291etna Zorčič Elizabeta iz Žikarcev. V dvorani se je nabralo precej njenih domačinov, brkastih krepkih mož in skromnih, pridnih ženic, z značilnimi rumenimi rutami na glavi.
Ko je čital državni tožilec obtožnico, je vladala v dvorani grobna tišina. Iz obtožnice posnemamo sledeče:
Leta 1928 se je priženil pokojni Zorčič Ignac na majhno posestvice obdolženke v Zikarcih. To posestvo je dobila obdol-ženka od svoje matere. Zakon že od vsega početka ni bil srečen. Začetni prepiri so prešli v pretepe. Mož ni maral žene, ker ni znala gospodimiti, zlasti ne kuhati, žena pa je mrzila moža, ki jo je v vi-n'enem stanju često pretepal. Oba sta se drug o drugem pritoževala sosedom.
Tako je prišlo do prepira in pretepa tudi na dan 25. novembra lanskega leta, ko se je pokojni Zorčič vrnil z dela pri nekem sosedu. Bil je nekoliko opit in je že domov grede vpil, da bo ženo nocoj ubil.
Res jo je doma pričel psovati in tepsti, dokler se mu ni izmuznila in zbežala k sosedu. Pokojni pa je še nadalje razgrajal in grozil, da ji razbije glavo, da ji bodo po tleh strgali možgane. Končno se je spravil nad skromno pohištvo ter, ga začel razbijati in metati iz borne hišice.
Obdolženka je prišla med tem pogledat, če se je mož umiril. Ko je videla, da še vedno razsaja, se je zopet vrnila k sosedu. Ko pa je le nastal mir, je v bojazni za enomesečnega otroka vnovič prišla domov in pogledala v hišo skozi ok»:o; videla je, da sedi mož na neki skrinji.
Zato se je odločila, da vstopi, še prej pa je potegnila iz podstrešja 1 m dolgo železno os in se z n;o oborožila. Kaj se :,e nato zgodilo v hiši, ni mogoče vedeti.
Obdolženka pravi, da je mož planil nanjo, da pa ga je z rokami in kolenom šinila od sebe. Nato ga je z osjo večkrai udarila po levi strani glave in mu lobanjo tako zdrobila, da so bili možgani Blag mu spomin!
Mariborski in dnevni drobiš
Banovinski šolski odbor
je v smislu novega šolskega zakona sestavljen. 13 članov je po § 135 zakona, vsi iz Ljubljane, 5 je po istem členu zakona imenovanih od bana. Predsednik ie pomočnik bana dr. Pirkmajer. Iz mariborskega okrožja sta samo župan celjske okolice Al. Mihelič in župnik Ivan Baša iz Bogojine, oba imenovana od bana.
Iz državne službe.
Za komisarja železniške in obmejne policije v Mariboru je imenovan Jakša Stanič, doslej pomočnik-tajnik policijske uprave v Sarajevu. — Za veterinarje na dozdajnih mestih sta postavljena Pavle Kolenc v Dravogradu in Jos. Šerbec v Murski Soboti.
Slavnostna otvoritev proge Krapina— Rogatec.
V nedeljo bo, kakor smo že poročali, slovesno otvorjena nova železniška proga Rogatec—Krapina in sicer v navzočnosti prometneg" ministra inž. Radivo-jeviča. Program svečanosti je že gotov, blagoslovitev pa bo sporazumno med ljubljansko in zagrebško železniško direkcijo izvršil zagrebški nadškof dr. Ante. Bauer. Posebni vlak s povabljenimi udeleženci proslave se odpelje iz Zagreba v nedeljo ob 8.30 zjutraj in prispe ob 10.30 dopoldne v Krapino, kjer bodo pozdravni govori in bo prirejena gostoma zakuska. Nato bo imel ljubljanski železniški direktor govor o pomenu nove proge, zagrebški nadškof pa bo izvršil blagoslovitev. Vlak bo zatem nadaljeval vožnjo skozi Gjurmanec in Sv. Rok-Lu-pinjak proti Rogatcu in Rogaški Slatini, kamor prispe ob 1. popoldne in se bo vršil tamkaj slavnosten banket na čast gostom. Ob 5. pop. se bodo gostje vrnili proti Zagrebu oziroma Ljubljani.
Smrtna kosa.
V splošni bolnici je umrl včeraj stoodstotni invalid, g. Ivan Gselman, trafikant in branjevec v Studencih. Pogreb se bo vršil jutri, v soboto, ob 16. uri iz mrtvašnice v Studencih. Vojni invalidi se pozivajo, da spremijo svojega tovariša v čim večjem številu k zadnjemu počitku. Pokojnik zanušča ženo in 1 otroka.
Ponesrečen poskus z 20%nim kronskim bonom.
Včeraj so v Mariboru aretirali 27-letnega posestniškega sina Ivana O o 1 a v s e k a iz Marijagradca pri Laškem, ki je skušal v neki tukajšnji banki prodati ponarejen 20%ni kronski bon. Bon je bil ponarejen na ta način, da je bila k prvotnemu znesku spredaj pripisana številka 40. tako da se je glasil bon na 401.710 kron. Na policiji je Golavšek izjavil, da mu je dala bon neka ženska v Marijagrad-cu s prošnjo, da ga v Mariboru proda, on pa da ni vedel, da je bon ponarejen. Golavška so oddali danes sodišču, ki bo zadevo razčistilo.
Nezgode.
Po nesrečnem naključju si je bogoslovec Franjo M e r k a č zlomil palec leve noge. — Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je zadel tesar Dragotin Pese l s kolesom v obcestni kamen in^ se poskodjoval na čelu in levem očesu. Oba ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico v Mariboru.
PLE5
ZADR. GOSPODARSKI BANKI
MOTOKLUBA MARIBOR 15. FEBRUARJA 1930 V
pomešani z lobanjskimi kostmi.
Po dejanju je mirno odšla k sosedu,
Civilna poroka v Slovenjpjadcu, Včeraj, 13. t. m., se je vršila pri
kjer je povedala, ka< se je zgodilo. Tudi 0kr. glavarstvu v Slovenjgradcu ci-
ko so prišli orožniki, ni kazala nilcake vznemirjenosti in je neka priča pripomnila, da bi bila dru^a gospodinja bo’j nemirna, če bi stopPa na nogo kokoši. Iz tega se vidi, kaj vse zmore v tako kratkem čnsu od dneva do dneva stopnjevana mržma tudi pri ral^očutnejši ženski naravi. Tudi na razpravi ni kazala ob-dol^enka posebnih znakov kesanja.
Obdolženka dejanje prizna, zagovarjala pa se je danes s silobranom oz. prekoračenim silobranom, kar pa sodišče ni upnšteva’0. Zagovarjal jo je dr. Slokar.
Obsojena je bila na 4 leta robije.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Pe;ek, 14. februarja. Zaprto.
• Sobota, 15. februarja ob 20. uri »Radikalna kura«. Ljudska predstava. Pri dramskih cenah.
Nedelja, 16. februarja ob 15. uri »Orlov«. Kuponi. Gostuje Blanka Tomašičeva. — Zvečer ob 20. uri »Takrat v starih časih«. Prvič.
Poiideljek, 17. februarja. Zaprto.
Torek, 18. februarja ob 20. uri »Sneg«, ab. C. Kuponi.
Sreda, 19. februarja ob 20. uri. Gostovanje »Sinje ptice«.
Četrtek, 20. februarja ob 20. uri. Gostovanje »Sinje ptice«.
Celjsko gledališče.
Sreda, 19. februarja ob 20. uri »Radikalna kura«. Gostovanje Mariborčanov.
Ptulsko gledališče.
Petek, 21. februarja ob 20. uri »Sneg«. Gostovanje Mariborčanov.
Paganini redivivus.
Ta laskavi priimek je nadela svetovna kritika velemojstru na vijolini Vaši Pfihoda, ki koncertira kot znano v petek,
dne 21. tm. Mirno lahko trdimo, da takega mojstra Maribor ni še slišal. Po prvotnem načrtu bi se moral vršiti koncert Pfihode že v prvi polovici januarja, a je moral umetnik svojo turnejo po Italiji in po Egiptu tako raztegniti, da je še le sedaj na razpolago in sicer za Jugoslavijo samo dva dni. Karte se že dobe.
Vse mora imeti svoje meje.
Če trgovski nameščenci — vsa čast onim, ki se ne čutijo prizadete — občujejo v trgovinah med seboj v nemškem jeziku, je to pač naša krvaveča rana, ki ji moramo posvetiti mnogo več pozornosti. Nekaj čisto drugega pa je, ako izzivalno švabčari slovenska učiteljica in to celo v javnih lokalih. Na priporočilo nekega slovenskega kulturnega društva je bila nameščena na eni tukajšnjih šol. V zahvalo je že po nekaj mesecih izstopila iz dotičnega društva. Vsi protesti proti njenemu švabčarenju nič ne zaležejo. Po našem mnenju spadaja v Maribor le taki učitelji in učiteljice, ki že s svojo preteklostjo jamčijo, da bodo eksaktno opravljali narodno-vzgojno delo, drugi pa naj zasedejo mestfl, kjer ne trpi naš jezik škode.
vilna poroka. Poročila sta se g. Ru dolf Goljat, splošno priljubljeni gostilničar in trgovec v Dovžah pri Mirlinji, in gdčna. Kaiica Soršak iz Gorice pri Pragerskem. Poroko je izvršil višji vladni tajnik g. F.ilec, ki je pri tej priliki povdaril važnost zakona. ki ima isto veljavo kakor cerkveni zakon. Priči sta bila trgovec g. Ivan Pojnik iz Slovenjgradca in bivši oblastni poslanec, sedaj tajnik okrainega cestnega odbora v Slovenj gradcu g. Ovčar. Novoporočencema obilo sreče!
kr*i=«. it'1'b
Vesela noč na planinah
15. februarja
Union
Avtobusna zveza Maribor—Jarenina.
Že ponovno se je opozarjalo, da sta
avtobusa Maribor—Sv. Jakob in Maribor—Sv. Lenart, ko dospeta do Jareninskega dola in Pesniškega dvora, že tako natrpana, da večkrat ne moreta spre; Hi < zimskošportnega filma »Visoko v snegu
»Semeni v Sevilji« v Slov. Bistrici.
Dekliška meščanska šola iz Miklo-šečeve ulice v zvezi z mariborskim ženskim društvom bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 15. uri ponovila zanimivo burko »Semenj v Sevilji« v Slovenski Bistrici v. dvorani hotela »Beograd*. Prireditev gre v korist počitniški dečji koloniji na Pohorju.
Živinski sejem v Mariboru.
Na zadnji živinski sejem v Mariboru je bilo prignanih 17 konjev, 14 bikov, 170 volov, 368 krav in 15 telet, skupno 584 komadov, prodanih pa je bilo 326 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 38, v Italijo 30 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 8.75—9 Din, poldebeli 7.50—8.50, plemenski 7—7.50, biki za k’anje 7,50—8.25, plemenske krave 6—7, za klobase 3.75— 5, molzne 7.50—9, breje 7.50—9, mlada živina 6—8.50.
Juristi!
Nove zakone v hrvatskih in srbskih izdajah ima na zalogi knjigarna Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta 13.
Predpustno veselico
s plesom priredi pevski odsek »Drave«
15. februarja pri Gačniku v Studencih. Maske dobrodošle. Vstopnina 5 Din. 466 Okrožna skupina drž. nameščencev in
upokojencev v Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne
16. tm. ob 10. dop. v mali. dvorani Narodnega doma.	456
Velika kavarna.
Danes, petek poslovilni koncert ruske godbe. Sodelujejo: Paulig, Mal juta, Winterhalter in cel ansambl v Veliki kavarni.
Državna razredna loterija.
Pri zadnjem žrebanju državne razredne loterije so bile izžrebane sledeče v upravi »Jutra« in »Večernika« kupljene srečke: št. 9.728, 59.504 in 89.120. U Prednaznanilo!
V sredo 19. tm. priredi Zimskospirtnl odsek SPD velezanimivo predvaj nje
čakajočih potnikov. Nujno potrebno je 1 zato, da se podaljša avtobusna vožnja še do Jarenine. Ta avtobus bi lahko vozil tudi pošto in prevažal mleko v mariborsko mlekarno. Mleko prinašajo ljudje na določene kraje ob cesti. Vsaka stranka ima svojo knjižico za dnevni vpis količine in ob mesecu se izplača. Vožnjo Maribor—Jarenina je svoječasno že oskrboval neki avtobusni podjetnik iz Maribora. Vozil pa je tako neredno, da mu ljudstvo ni več zaupalo. Ali se ne bi morda zanimalo za stvar mariborsko mestno |avtobusno podjetje. Prosimo!
in skalah« v Apolo-kinu. Podrobnosti o predvajanju še priobčimo.	468
Po plesu.
Ob 5. zjutraj se muči Jovo, ki je bil na planinskem plesu in je ves v »rožcah«, z odpiranjem hišnih vrat.
»Dragi gospod,« ga ogovori prijazini somešča”, »s tem vendar ne morete odkleniti vrat, saj to je smodka.«
Jovo si da dozdevni ključ tik pred oči. »Za vraga, potem sem pa na plesu pomotoma pokadil svoj hišni ključ!«
V	Mariboru, dne 14. 11. 1930.
St
mn
Kako Evrooa zastruplja Orlient
STRAŠNA RAZKRITJA NA KONFERENCI V ŽENEVI; POL MILIJONA LJUDI V EGIPTU UŽIVA OMAMLJIVE STRUPE.
Te dni je zasedala v Ženevi komisija Društva narodov proti širjenju opija in omamnih strupov. V zadnjih sejah je veliko senzacijo vzbudilo poročilo šefa redarstva v Kairu in upravitelja egipt-skega urada za pobijanje trgovine s kokainom, morfijem in opijem, generala Russel-.paše, ki je poročal o širjenju trgovine z omamnimi strupi v Egiptu ter o potih, po katerih prihajajo ti strupi iz Evrope v Egipt. Do vojne je bilo edino omamno sredstvo v Egiptu opij, a uži-vano je bilo le v malih količinah. Šele no vojni je nek grški zdravnik pričel prodajati med člani visoke egiptske družbe tudi kokain, ki je kmalu našel veliko če-stilcev. Že 1. 1925 se je prodajal kokain javno na ulicah egiptskih mest, kilogram po 2700 Din, in heroin po 4500 Din kilogram. Na tisoče Evropejcev, ki stanujejo v Egiptu, je prinašalo s seboj te strupe in domačini so se počasi nanje privajali. Egipt je postal največje konsumno tržišče za morfij, kokain in opij, ki so prihajali iz evropskih držav, zlasti iz Francje in Švice. Egiptska vlada je že 1. 1925 izdala oster zakon proti širenju omamnih strupov in njih uvozu. Že v prvem letu je bilo obsojenih 2G00 oseb radi nedovoljene trgovine z mamili, glavni uspeh pa je bil, da je namesto kokaina nastopil še nevarnejši heroin, ki se je koncem leta
1928 prodajal že po 12.000 Din kilogram. L. 1928 so zakon še poostrili, toda širjenja mamilnih strupov niso mogli omejiti.
Lani se je egiptovski policiji posrečilo, izslediti celo organizacijo tajnih prodajalcev mamil, ki imajo svoje zaledje v Švici in Alzaciji. V Curihu je neki dr. Heft imel lastno delavnico opija, ki so ga pošiljali v Avstrijo, kjer so ga tekom 3 mesecev prodali 500 kg skoro za pol milijona Din. Pokupili so ga avstrijski trgovci, ki so ga za trikratno ceno prodali v Egipt, torej za ogromen dobiček. Kako razširjena je trgovina z opijem in drugimi mamili, kaže dejstvo, da j" samo tovarna v Miihlhausenu poslala lani v Egipt enako množino heroina, kakor ga potrebmejo vsi zdravniki sveta tekom enega in pol leta v zdravilne svrhe.
General Russel trdi, da je v Egiptu, deželi z 14 milijoni prebivalcev, najmanj pol milijona ljudi zapadlo brez vsakega upa strasti uživanja omamnih strupov, ki 'so se razširili celo že med prebivalstvo vasi, med siromašne felahe (egiptske kmete). Cele vasi so postale žrtve strašnega strupa. General Russel je zaključil z apelom na predstojnike evropskih držav, naj preprečijo izvoz narkotikov v Egipt. Evropa ne sme zastrupljati Ori-jenta.
Seksualni orobiem v Evropi
po ¥©rni
VPLIV SVETOVNE VOJNE NA SEKSUALNO ŽIVLJENJE. — SEKSUALNA SfVOBODA V RUSIJI. — VZGOJA IN SEKSUALNI PROBLEMI. — MODERNI
PLESI IN EROTIKA.
Ustanovitelj zavoda za seksualno vedo v Berlinu, dr. Magnus Hirschfeld, je te dni predaval v Pragi o seksualnih problemih, a aktualnih pojavih seksualnega življenja, o vplivu svetovne vojne na seksualno življenje v Evropi, o kulturnem Pomenu seksualne svobode v Rusiji, o vplivu vzgoje na seksualni razvoj mladine itd.
O	vplivu svetovne vojne na seksualno ^vljenje Evrope meni dr. Hirschfeld, da je vojna pospešila razvoj tega problema. 2e pred vojno so javnost zanimala vprašanja prostitucije, širjenja spolnih bolezni, ovir pri sklepanju zakonov, ravno-Pravnosti žen v seksualnem in gospodarskem pogledu, usode nezakonskih otrok, seksualnega kazenskega prava, homoseksualnosti itd. Zanimanje za ta vprašanja se pojavlja že v polovici devetdesetih let. Med svetovno vojno so stopila v ozadje, po vojni pa je z nastankom novih držav in novih zakonodaj nastala borba med dvemi svetovnimi nazori, na eni strani starega tradicionalnega cerkvenega, na drugi strani modernega prirodoznanskega. Tudi zunanje strani vprašanja so postale po vojni aktualne, zlasti pomanjkanje stanovanj, ki nemožn°st sklepanja za-Mnf»nipinaS ^em ,nazadovanje porodov, moralo ’	i!.6 .V^na vP'ivala ugodno na
K3L."	a'°v rcsnici ko*ne-
lnt??oraln0mŽiT,ienIe v Rusi» i« v celo bolj v skladu s Pnrodoznanskimi na-
Seh nego ono v zapadni Evropi. Zakone sklepajo tam enostavno na podlagi registracije, a tudi skupno življenje moža in žene, ki ni registrirano, nalaga obema dolžnost skrbi za deco kakor v registriranem zakonu. Registriranje je samo zunanja oblika, ki se je lahko poslužijo, če hočejo. Ločitev zakona je lahka, ni treba navajati razlogov, a tudi ločenim zakoncem ostane dolžnost, skrbeti za deco. Izkušnje v Rusiji kažejo, da se ločitve zakonov ne množe, nasprotno se mno-že porodi, dočim v Franciji, Nemčiji in Angliji porodi padajo, ločitve se pa množe. Tudi so v Rusiji postavili načelo, da je treba preganjati prostitucijo in ne prostitutke, in z vsemi silami delajo na iztrebljenje prostitucije. Seveda stvar ne gre gladko. Dr. Hirschfeld sam je bil pred leti v Moskvi na poziv ruske vlade In je opazoval vse na lastne oči. Videl je,
da možje in žene, ki imajo te zadeve v rokah, delajo vestno.
Dr. Hirschfeld polaga veliko važnost na pravilni vzgojni vpliv v seksualnih vprašanjih, ki ne prikriva otrokom vprašanj erotičnega in seksualnega značaja, ampak jih na podlagi izkušenih metod čimprej z vso resnostjo skuša z njimi upoznavati, otroški duši primerno.
Zanimiva je tudi dr. Hirschfeldova izjava glede modernih plesov. Ples sam na sebi je erotičnega izvora in ima tudi v današnji dobi za mnoge ljudi erotični značaj, podpiran od raznih okolščin, zlasti z gibi in z godbenim ritmom. V celoti treba reči, da na erotiko uplivajo moderni plesi razdražljivo. Ta erotični značaj je pri mnogih ljudeh v podzavesti in se ne pojavlja kot poltena erotika, ampak kot ljubezenska igra najrazličnejših nijans.
Koko je danes u ..suetem mestu* Jeruzalemu?
Kdor danes pride kot tujec v Jeruzalem, da uživa svetopisemsko romantiko in tropično solnce, bo kmalu razočaran. Zimsko deževje pretvarja ulice Svetega mesta v črno močvirje. Lani so sicer začeli urejevati glavne ulice in jih mazati s katranom, toda do decembra je bilo srečno končanih komaj kakih 50 m, ostalo so odložili na — boljše čase. Turisti, ki se hočejo ogreti na solncu Orijenta, odhajajo razočarani. Srečni so oni, ki vzamejo s seboj zimske sukjne. Zakaj sicer jim ni obstanka v zimskem Jeruzalemu, ampak morajo bežati v bajno oazo Tel-Aviv, kamor odhajajo ob vsakem prostem času vsi, ki morajo v zimskih mesecih ostati v Jeruzalemu. Do oaze je kake pol ure z avtomobilom. Je to čudo sredi tropske prirode v senci palm pod vedrim modrini nebom. V Jeruzalemu pa drgetajo ljudje krog lonca z gorečim ogljem, ki ne greje bogvekako, a tem bolj smrdi. Včasi se zaduše v noči pri tem cele rodbine. Je pa to edini način ogrevanja, ki se v Jeruzalemu prakticira. Židovska kolonija je povzročila velik arhitektonski preokret v Palestini. Sedaj se grade hiše, ki imajo posebno kuhinjo, tudi kopalnice, dvojna okna, in celo peči. J a »zapadnjaški izum« pa se v Svetem mestu še ni posebno udomačil.
Pouratek Unamuna na Špansko
Slavni španski filozof in učenjak Una-muno, ki je moral, čim je nastopila diktatura generala Primo de Rivere, pobegniti iz Španske v Francijo, se je sedaj zopet vrnil v Španijo. Prekoračil je fran-cosko-špansko mejo peš. Na obmejnem mostu ga je pričakovalo več tisoč ljudi, ki so mu priredili velikanske ovacije. Po prihodu v Madrid je imel Unamuno z balkona republikanskega kazina na množico nagovor, v katerem je naglašal, da se je vrnil v domovino, da pokliče na odgovornost vse odgovorne ljudi. Omenil je pri tem tudi kralja Alfonza.
Unamuno je bil ob pričetku diktature generala Primo de Riv.ere rektor univerze v Salamanci. Diktator ga je poslal v pregnanstvo na najmanjši kanarski otok, kjer ni niti vrelcev. Unamunu pa se je kmalu posrečilo, da je pobegnil s pomočjo svojih francoskih prijateljev iz pregnanstva in je živel potem šest let v Hendayu v južni Franciji, odkoder je neprestano pošiljal letake proti diktaturi in kralju. Bil je radi tega obtožen tudi raz-žabenja veličanstva. Sedaj se vrne zopet v Salamanco, da nadaljuje na tamkajšnji univerzi svoja predavanja.
Žiuega modrasa pogoltnila
Ženevski listi poročajo o skoro neverjetnem dogodku, ki se je pripetil v občini Chatelet na Savojskem. 551etna gospa Vernet je začutila pred kratkim, da se nekaj v njenem želodcu premika. Šla je k zdravniku, ki jo je rentgeniziral in pri tem na Svoje veliko presenečenje u-gotovil, da ima ženska v želodcu 50 cm dolgega modrasa. Zdravniki menijo, da je dama pogoltnila modrasa v vodi, ko je bil še zelo majhen. Gospo Vernet so prepeljali nato v bolnico, kjer je dobila odvajalna in bljuvalna sredstva, ki pa so ostala za modrasa brez učinka. Sedaj ji bodo pač morali operirati želodec, da ji spravijo nepovabljenega gosta iz drobovja.
Obrit u — 12 sekundah
Organizacija brivcev v Beogradu je priredila te dni tekmovalno britje. Pri tej tekmi pa ni šlo. toliko za kakovost dela, kolikor v prvi vrsti za hitrost. Prvo nagrado je dobil neki mojster, ki je obril stranko čisto v redu in v njeno zadovoljnost, v 45 sekundah. Seveda je imel še tekmovalca, ki je obril svojo žrtev kar v
12	sekundah. Ker pa je žrtev krvavela iz tisoč ran, je bil ta rekorder izključen od konkurence.
Primo de Riuera in usodna šteuilka 13
Praznoverni ljudje spfavljajo tudi padec španskega diktatorja v zvezo z u-sodno številko. Sestavili so račun, ki je v resnici zanimiv. Ime Primo de Rivera ima 13 črk, kakor tudi ime njegovega železnega notranjega ministra Martinez Anida. Dne 13. septembra 1923 je bila proglašena diktatura in je trajala 2326 dni, oziroma 76 celih mesecev. Če sešte jemo te številke, dobimo zopet 13. Ravno isto številko pa dobimo tudi, ako seštejemo število 1930, ki predstavlja padec španske diktature. Od ministrov diktature, ki je trajala natančno 6 let, 4 mesece in 13 dni, jih živi še 13. Kdor kljub temu računu ostane še nadalje skeptičen, ga opozarjamo na ono 13 glav bro-ječo družbo slavnega francoskega pisa telja Viktorja Hugoa. Ko je namreč eden od te družbe zaklical:	»Le	osel
more pripisovati številki 13 kak pomen« je Viktor Hugo vzkliknil:	»Dobro, ta
osel sem jaz.«
Drsalne tekme v Ljubljani.
SK Ilirija priredi v nedeljo, dne 16. trn. drsalne tekme v umetnem drsanju in sicer tekmo seniorjev, tekmo dam in tekmo juniorjev. Tekme se začnejo ob 9. uri z obveznimi vajami juniorjev. Po drsanju se bo vršila prva tekma v hockeyu na ledu v Jugoslaviji med dvema domačima moštvoma.
Prvenstvo Evrope v umetnem drsanju anulirano.
Mednarodni drsalni savez v Stockholmu je tekme za prvenstvo Evrope v umetnem drsanju, ki so se vršile v Štrebskem Plesu, anuliral. Tekme se bodo še enkrat ponovile in sicer začetkom marca v Berlinu.
Iz LNP.
S pravico nastopa 22. februarja je bil verificiran za ISSK Maribor Komar Martin; s pravico nastopa 8. februarja za SK Železničarja Pischof Ivan. Predčasni nastop v prijateljskih tekmah se je dovolil igralcema SK Železničarja Pezdi čku Viljemu in Sinkoviču Francu.
Sodniška sekcija, službeno.
Prijateljsko tekmo ISSK Maribor :SK Ilirija dne 16. februarja ob 14.30 na igrišču ISSK Maribora sodi gosp. dr. Planinšek. — Načelnik.
ISSK Maribor, zimskošportni odsek.
Drevi ob 20. uri v klubski sobi hotela Orel seja zimskošportnega odseka.
Spori
Zopet kolera v Indiji.
Med indijskimi romarji v Alakabadu ob Gangesu je izbruhnila kolera. Tekom zadnjih dni je umrlo že 42 oseb, nad 60 jih leži še v bolnicah. Zdravstvene oblasti so odredile stroge varnostne mere.
450 km na uro.
Iz Londona poročajo, da je Louis Coa-telen zgradil nov avtomobil, s katerim bo Kaye Don prihodnji mesec postavil nov brzinski rekord. Coatelen izjavlja, da bo novi avto dosegel brzino 450 km na uro.
Na Danskem odpraua ploču zakonito douoijena
Na Danskem je stopil v veljavo zakon, ki v gotovih slučajih dovoljuje ženam, da s pomočjo zdravnika odpravijo svoj plod. V prvi vrsti je to dovoljeno ženam, kojih moralne kvalitete so takšne, da so nagnjene k zločinom, ter obstoja možnost, da bi rodile deco, ki bi to lastnost podedovala. V nobenem slučaju ni odprava plodu dopustna brez dovoljenja ministrstva pravde, ki pa sme dati dovoljenje samo na podlagi izjave sodnega zdravnika. Prositi za dovoljenje sme v svojem imenu samo polnoletna žena, za mladoletne mora to storiti varuh. Poročena žena mora dobiti najprej dovoljenje od moža. Odpravo plodu sme izvršiti samo zdravnik-kirurg. V izrednih slučajih sme minister pravde tudi brez izrecne želje žene sam zahtevati odpravo plodu, zlasti če bi imela poroditi duševno abnormalna žena in je nevarnost, da bi dete to bolezen podedovalo.
Ubožnica s 100 ljudmi zgorela.
V Brocktonu v državi Massachusetts je v noči na 11. trn. izbruhnil požar v mestni ubožnici, ki je upepelil celo poslopje. Le mali del ubožcev se je mogel rešiti, krog l00 pa jih je končalo v plamenih žalostne smrti.
20 milijonov Kč v kulturne in humani« tarne svrhe
bo votirala češkoslovaška republika kot častno darilo predsedniku Masaryku povodom njegove osemdesetletnice dne 7. marca t. 1.
Železniški promet med Češko in Rusijo.
Češkoslovaška vlada je sklenila z u-pravo železnic sovjetske Rusije konvencijo, ki bo stopila v veljavo najbrže že v prvi polovici 1. 1930 in ki urejuje direktni tovorni in brzovozni promet med obema državama preko Nemčije in Poljske.
Razbojniška šola.
V Jupstantu, v državi Ohio, sta dva dečka ubila svojega tovariša in mu vzela 10 dolarje". Ko jih je policija vlovila, sta izjavila, ■ sta učenca neke razbojniške šole in da so v šoli že predelali poglav-ie: kako se ljudje ubijajo.
Poštna avtobusna zveza Srbije z Bosno.
Minister za javna dela je odredil, da se 15. tm. otvori poštni avtobusni promet
na progi Valjevo—Banja—Koviljaca-
Zvornik. Avtobus bo vozil čez novimos preko Drine do pošte v Zvorniku, ime bo pa tudi zvezo s poštnimi avtobusi, ki prometujejo na progah Dizla—Zvormk Bijeljina, Zvornik - Jesenica in Zvormk - Srebrenica.
S!«« X
mmmn vtte^NtK hte
V M a r IB o' r «, Hne 14. IT. 1930’.
Michel Zčvaco
fukcedia J&ocgia
Zgodovinski roman	26
»Dragi gospodje,« je dejala z odločnim glasom, »gospod vitez de Ragastens ima prav; on je tu po ne-sporazumljenju, ki sem le jaz odgovorna zanj... Gospod de Ragastens, svobodno vam je oditi... Vaša beseda, da ne pov,este ničesar, kar ste videli ali slišali na tem kraju, nam bo zadoščala...«
Ragastens je prebledel. Navdala ga je kruta slutnja, da se je pravkar zasekal globok jarek med njega in njo, ki jo je oboževal, dasi se tega morda še niti ni zavedal. S potrtim glasom je odgovoril:
»Tudi vam odpuščam, milostljiva... Vi zahtevate mojo besedo, da ne razodenem skrivnosti, ki mi jih je izdal slučaj... To kaže, da me smatrate za sposobnega izdati vas, če nisem zavezan s prisego... Toda ker zahtevate mojo besedo, vam jo dajem.«
Zarotniki, presenečeni od preprostosti, plemenitosti m samozavesti, ki je odmevala v vitezovih besedah in v vsem njegovem vedenju, so se naklonili.
Ragastens je z nekako bolestno otožnostjo sprejel poklon teh' neustrašnih ljudi. Pozdravil je s široko kretnjo, nato pa je s trdnimi koraki odšel v hodnik, ki je vodil nazaj v grob na Appijski cesti.
Primavera, vsa otrpla, je gledala za njim, kako ji je polagoma izginjal izpred oči. In zdelo se ji je, da ji bolest nad materino smrtjo zdaj še strašneje trga srce... Zdelo se ji je, da bi bila neskočno srečna, če bi mogla skriti svojo ubogo glavo v krilu nje, ki je ni bilo več med živimi, in tam neovirano izjokati solze, ki so jo žgale v očeh in ki jih je junaško zadrževala.
XIII.
Duša v mukah.
Ko se je Ragastens vrnil na površino zemlje, je bil mrtvaško bled, kakor da je iz groba ob Appijski cesti v resnici prišel mrlič. Nekaj novega in globokega je bilo stopilo v njegovo življenje. Bilo je skeleče čuvstvo o-bupa in zmedeno čuvstvo ponosnega, toda komaj za-znatnega veselja. Bilo mu je, kakor da je vzrastel do sposobnosti, izvršiti največja dela, obenem pa ga je gotovost nepopravljive osamelosti trepetaje opominjala njegove slabosti in potrtosti.
Stopal je s počasnimi koraki med obema vrstama grobov; molče se je izpraševal na vse strani in skušal razumeti reči, ki so se godile v njegovem srcu. In njegova misel se je izražala v pretrganih besedah:
»Svoje dni, kadar se mi je pripetilo, da sem čutil utripanje srca ob pogledu na kako žensko, sem si rekel mnogokrat, da ljubim... Toda kmalu je zadoščal prepir v krčmi ali dvoboj, da sem pozabil ljubljeno žensko ____ In spet sem bil prost... Kako krasna, kako
opojna je ta beseda!... Prihajati, odhajati, potikati se okrog po lastni volji, spoznati nebo vseh dežel, gledati vsem solncem v obraz, imeti za prijatelja in zaupnike na dolgih pohodih samo drevo, ki me pozdravlja s svojimi vejami, dež, ki biča moj plašč, in veter, ki igra s perjanico na mojem baretu... Prost! Brez vsega, kar bi me priklepalo na grudo, na cesto, na hišo... Prost moreš prepotovati vso zemljo, povsod čutiš z radostjo, da si doma!...«
Obstal je in si s hrbtom roke obrisal čelo. Nato je zamrmral:
»Prost!... In sam!«
Stresel se je od silnega srda.
»Sam!... Pa kaj? ... To me torej plaši? Prost?... Sam!... Ali ni danes isto kakor včeraj? Ali nisem prost?... Smrt božja! Kdo mi brani, da se poslovim od tega prokletega Borgia — da se poslovim od Italije? ... Kdo mi more braniti, če že jutri osedlam Kapitana in zopet pričnem svoje krasne pohode čez hrib in plan, po solncu in po dežju... Da, kdo mi more braniti? ...«
Toda pred očmi se mu je zazibala podoba kakor prikazen, kakor senca. In takrat je začutil, da ga ta slika ne bo več zapustila!... Njegova srdita jeza proti sebi samemu se je raztopila.
»Primavera!« je zamrmral.
In ko se je njegova skrčena roka nehote položila na oči, ki so ga skelele od vročice, je začutil, da postaja mokra... Da!... Ragastens je plakal!...
Te solze so ga navdale s pravcato grozo.
»Smrt božja!« je zaklel, »torej sem zares iz uma! Oh, oh! To presega vse meje... Zaljubljen sem! Da! To je nesreča... Ljubim... o tem ne morem več dvomiti ... Toda saj so vendar sredstva proti temu, ni vrag! Predvsem, česa bi bil mogel upati? ... Pravkar sem jo videl obdano od velikašev, ki je vsak med njimi gospodar vojvodine ali grofije, in ki najsiromašnejši med njimi zapoveduje celim stotnijam ubogih mojstrov moje vrste! Med njimi so mladi... lepi  pogumni... ona je ljubljena... to se mi zdi neoporekljivo... Torej? Kaj hočem mešati jaz s svojim rapirjem in svojo revščino? ... Beži, beži, vitez,« je nadaljeval skoraj z ihtečim glasom, »podaj se zopet na pot! Še jutri se poslovi od kneza Borgia...«
Zdrznil se je. Nova misel se je vcepila na misli, ki so ga vznemirjale.
»Zapustiti Cezarja Borgia!« je povzel sam pri sebi. »Zapustiti tega človeka, pri katerem mi je bila sreča zagotovljena!... Napravil me je za stotnika... dal mi je možnost, da se pripravim za slavno bodočnost, ki sem toliko sanjaril o nji... in zdaj, ko se mi ponuja za-želieni cilj, naj se odpovem vsemu, kar sem si jedva upal misliti in kar postaja zdaj blesteča resnica... čemu? ... Da... čemu?«
In odgovor se mu je napovedal sam od sebe z valom bridkega veselja:
»Zaradi nje... pustiti svoj naslov Cezarjevega stotnika! Zaradi nje — odreči se sreči in morda tudi slavi! Zapustiti Borgia, ker je Borgia sovražnik rodbine Alma... ubežati Cezarju, ki mi je zagotovil položaj, kakoršnega se nisem nadejal, zato ker je položil svojo roko na mater Primavere ... da, storiti... in vedeti, da »ona« ne bo vedela za to... Tako Se morem rešiti! Na prostost, Ragastens! Odtod, pustolovec! Nategnil si pas s svojim dobrim mečem in hodi drugam, podaj se iznova v revščino, kjer te morda čaka neslavna smrt... zato, ker si bil tako blazen, da si svojemu srcu dovolil utripati!...«
XV.
Nov prijatelj.
Ragastens se je vrnil v Rim.
Napotil se je proti gostilni »Pri lepem Janu«. Ko je stopal po ulici, ki je vodila naravnost proti gostilni,
se mu je noga spotaknila ob zapreki, ki je ležala na tlaku.
»Kai je to?« je zamrmral in se sklonil, da pogleda »Človek?... Nemara je pijan? Ali ranjen?... Eh. mož, vzdramite se, ni vraga!...«
Vitez se je sklonil še niže in stresel človeka; ta pa se ni ganil.
»Revež je v žalostnem stanju,« je mislil sam pr! sebi. »Toda — ranjen vendar ni... sicer bi moral otipati kri... pa je ne otipljem.«
Ob negotovi luči jutra, ki je pričenjala prodirati med strehe poslopij, je Ragastens videl, da je neznanec mlad mož s kodrastimi lasmi lepe temnokostanjeve barve, s širokim in izbočenim čelom in z obrazom, ki je bil izrazit vzlic svoji nepremičnosti; in ta mladi mož ni bil mrtev, nego samo onesveščen, kajti vitez je razločno začutil utripanje srca, ko mu je položil roko na prsi.
Pogledal je okrog sebe in zapazil, da nima vej dvajset korakov do »Lepega Jana«. Zato je vzdignil neznanca, naložil si ga na rame in ga odnesel s seboj.
Nekaj korenjaških brc z nogo ob vrata je zbudilo krčmarja; mojster Bartholomeo je prihitel odpirat, in med obilnimi vzkliki ter neštetimi »Santa Maria«, je pomagal Ragastensu prenesti mladeniča, ki je bil še vedno v nezavesti, v vitezovo sobo. ,
Tam sta položila neznanca na posteljo; Ragastens in njegov gostilničar sta ga pričela drgati, trkati mu na dlani in mu močiti senci s svežo vodo.
»Ali je nemara mrtev?« je ugibal Bartholomeo. »Ali,« je vzkliknil nenadoma, »saj ga poznam!... Ta Ta gospod prihaja z nekim prijateljem večkrat k meni na steklenico vina in na ocvrto mureno... Slikar je... Rafael Sanzio mu je ime...«
To ime ni povedalo vitezu ničesar. Zato je nadaljeval svoje delo, ne da bi poslušal krčmarjevo besedovanje.
»Vendar že enkrat!« je zamrmral.
Mladenič je odpiral oči; zdaj se mu je z naglico vračalo življenje.
»Ali vam je bolje, gospod?« je vprašal Ragastens.
»Hvala... Da, bolje... mnogo bolje... Kdo ste, prosim vas?«
»Ime mi je vitez de Ragastens, vojak.«
»A jaz sem Rafael Sanzio, slikar... Hvala vam za vašo skrb, gospod... Toda kdo me je nesel semkaj?«
»Jaz sam... Našel sem vas ležečega na sredi ceste, kakor ste dolgi in široki; niti malo se vam ni poznalo, da ste še živi... Bilo je kakih dvajset korakov odtod...«
»Da, šel sem po ulici Štirih Studencev, ki sledi za to vašo ...«
Rafael si je zakril obraz z obema rokama. Hripav vzdih, podoben ihtenju, se mu je iztrgal iz prs.
»Kakšne strašne sanje!« je zamrmral.
Ragastens pa ga je medtem opazoval z živahno dobrohotnostjo. Rad bi bil vedel, od česa se je mladi slikar onesvestil... rad bi bil videl možnost, da mu ponudi svojo pomoč... kajti vse vedenje mladega moža je ■pričalo, da ga tare nepopisna bolest.
»Gospod,« je nagovoril Rafaela, »vaš obraz mi priča, da mora biti važna nesreča vzrok položaja, v katerem sem vas našel... Morda lahko ... vsaj še par kratkih ur  razpolagam z nekolikim vplivom...
Abonenti
se sprejmejo na dobro domačo hrano v kavarni »Park«.	460
Iščem stanovanje,
sobo in kuhinjo ali sobo s štedilnikom. Grem pa tudi za hišnico. Vajena sem vsakega dela. Naslov v upravi lista.
459
Vzamem enodružinsko hišo v najem. Najraje na levem bregu Drave. Dopise na upravo lista pod »Zahodni del mesta«.	465
Učenec
se sprejme v trgovini * železnino. Vprašati v upravi lista.	445
Zgubil sem
na poti iz Počehova - Maribor zatvo-rač (Verschluss) malokaliberske puške znamke »Gego«. Najditelj se naproša, da odda zatvorač proti odškodnini upravi »Večernika« Maribor, Aleksandrova c. 13.	U
20% kronske bone kupimo!
Plačamo najvišjo dnevno ceno. Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14.	307
V	naiem se odda s 1. aprilom
stanovanje 3 sobe, kuhinja v pritličju, skupno z lokalom in velikimi kletnimi prostori. Naslov v upravi	361
*vwii' ii MumujHpnnm
BOCK-PIVO
481
izborne predvojne kakovosti izdaja od 15. februarja 1.1. naprej
D. D. PIVOVARNE ,.UNION"
MARIBOR
Par težkih konjev
z opremo, event. tudi z vozom vred ter različne vozove ima »Lajteršperška opekarna« pri Mariboru	467
rta prodal I
V soboto 15. tm. vsi na
domačo veselico
v gostilno Galšak
Maribor, Mlinska ulica it. 9
Za dobra gorka In mrzli jedila kakor za najboljša vina bo dobro pieskrbljeno. — Za obilen obisk se priporočata I. P. Oaflak.
i Inventurna prodaia! ii
Pri vsem zimskem blagu
10% popust
Specialno niška ca ne nogavic. Tvornllka zaloga molkaga perila zn vsa sloja. Oglejte sl Islolba.
Preprltajta sa glada cas>
JOSIP f IREC. MARIBOR
Aleksandrova c. 23.	4»
Pekerski fantje
priredijo v nedeljo 16. t. m. v Pek rak
veliko maškerado
s petjem. Udeleži se je tudi pevsko društvo „Jadran“ iz Maribora. Za dobro pekersko kapljico skrbi gostilničar. Vstopnine ni, začetek ob 15. uri. Vabi odbor
Nalbollla
DALMATIN/KA VINA.
I	kakor črno sladko vino in vedno sveže morska riba se dobe v Dalmatinski klati
v Mariboru, Mesarska ulica 5 in Vojalnllka ulica 4 Za obilen obisk se priporoča
Ivan Vidmar	838
Izdaja Konzorcij * Jutra« y Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik; FRAN BRO ZOVIC v Marihnm. Tiska Mariborska tiskarna d. d., oredstavnik STANKO DETELA
y Mariboru.