Lucija Kobal1*, Marjeta Skubic2*, Peter Slak3, Domen Plut4
Uporaba ultrazvoka z intravenskim vnosom
ultrazvočnega kontrastnega sredstva pri
otrocih
Contrast-enhanced Ultrasound with an Intravenous Application
of Contrast Agents in Children
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: ultrazvok, ultrazvočno kontrastno sredstvo, intravenski vnos, uporaba pri otrocih 
Ultrazvok z intravenskim vnosom ultrazvočnega kontrastnega sredstva je novejša dia-
gnostična metoda z naraščajočim številom indikacij. Metoda je varna, dostopna, hitra, lahko
se jo ponavlja, pri njej ni prisotnega ionizirajočega sevanja ali uporabe jodovega kon-
trastnega sredstva, prav tako ne potrebuje posebne predpriprave bolnika, sedacije ali ane-
stezije. V ZDA je intravenska uporaba ultrazvočnega kontrastnega sredstva pri otrocih
registrirana od leta 2016. V Evropi je uporaba ultrazvočnih kontrastnih sredstev pri ose-
bah, mlajših od 18 let, registrirana le za intrakavitarni vnos pri ultrazvočni mikcijski cisto-
uretrografiji. Intravenskega vnosa se ob ustreznem soglasju staršev pri otrocih tako poslu-
žujemo neodobreno. Po številnih smernicah se ultrazvok z intravenskim vnosom
kontrastnega sredstva pri otrocih priporoča predvsem za opredelitev žariščnih sprememb
v jetrih in drugih parenhimskih organih, kot so vranica in ledvice, pri oceni prekrvlje-
nosti različnih tkiv in za pregled hemodinamsko stabilnih otrok po topih poškodbah tre-
buha. Glede na dosedanje raziskave je ultrazvok z ultrazvočnim kontrastnim sredstvom
uporaben tudi v diagnostiki nekaterih pljučnih bolezni, sprememb v možganih in pri šte-
vilnih drugih stanjih. V prispevku bomo predstavili osnovne značilnosti ultrazvoka z intra-
venskim vnosom kontrastnega sredstva in njegove glavne indikacije pri otrocih.
* Avtorici si delita mesto prvega avtorja.
1 Lucija Kobal, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana;
lucija.kobalova@gmail.com
2 Marjeta Skubic, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana;
marjeta.skubic4@gmail.com
3 Asist. Peter Slak, dr. med., Klinični inštitut za radiologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 7,
1000 Ljubljana; Katedra za radiologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana
4 Doc. dr. Domen Plut, dr. med., Klinični inštitut za radiologijo, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 7,
1000 Ljubljana; Katedra za radiologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana
81Med Razgl. 2023; 62 (1): 81–90 • Pregledni članek
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 81
venskim vnosom UKS mikromehurčki po
krvnem obtoku tako kot eritrociti krožijo
in ne zapuščajo nepoškodovanega žilja.
Mikromehurčki se zaradi spremembe zvo-
čnega tlaka v poteku valovanja po zadetku
z UZ-valom širijo in krčijo. Prostorninsko
utripanje, ki ob tem nastane, povzroči niha-
nje okoliškega medija. Odmev je v tem pri-
meru veliko močnejši od tistega, ki nastane,
kadar UZ-val zadane nestisljive delce, kot
so npr. eritrociti. Plin v mikromehurčkih še
dodatno poveča odmev (5–7).
V Evropi je za uporabo pri ljudeh naj-
pogosteje uporabljeno UKS SonoVue®
(Bracco SpA, Milano, Italija), v ZDA pozna-
no pod imenom Lumason®, pri katerem so
mehurčki napolnjeni z žveplovim heksa-
fluoridom (FeF6). Uporaba UKS za osebe,
mlajše od 18 let, je v Evropi registrirana le
za intrakavitarni vnos pri UZ-mikcijski
cistouretrografiji pri diagnostiki veziko-
uretralnega refluksa in bolezenskih spre-
memb sečnice. V ZDA je od leta 2016 za
opredelitev žariščnih sprememb v jetrih pri
otrocih dovoljen tudi intravenski vnos UKS
Lumason® (8). Evropsko združenje za upo-
82 Lucija Kobal, Marjeta Skubic, Peter Slak, Domen Plut Uporaba ultrazvoka z intravenskim vnosom…
UvOD
UZ z ultrazvočnim kontrastnim sredstvom
(UKS) je varna, dostopna, hitra in cenovno
ugodna diagnostična metoda z velikim
številom indikacij. UKS so z maščobami,
beljakovinami ali polimeri oviti mehurč-
ki inertnega plina. Mehurčki se med seboj
razlikujejo po velikosti, sestavi lupine in po
plinu, ki ga vsebujejo (1). Začetki uporabe
UZ z UKS segajo v pozna 60. leta prejšnjega
stoletja, ko sta Gramiak in Shah ob vnosu
fiziološke raztopine skozi intraaortni kate-
ter opazila povečano ehogenost na področ-
ju bulbusa aorte. Pozneje so ugotovili, da
je povišanje ehogenosti posledica z zrakom
napolnjenih mehurčkov v fiziološki raztopini,
ki delujejo kot ojačevalci odmeva. Temu je
sledil razvoj številnih UKS, ki jih v grobem
lahko delimo na mikromehurčke s trdim ali
mehkim ovojem. Leta 2001 so na trg pri-
šli mikromehurčki druge generacije, ki so
v primerjavi z mehurčki prve generacije
obstojnejši in so v uporabi še danes (2–4).
UZ-valovi se preko krvi prevajajo z mini-
malnim odbojem in razpršitvijo, zato je kri
na nativnem UZ anehogena. Pri UZ z intra-
aBSTRaCT
KEY WORDS: ultrasound, ultrasound contrast agent, intravenous application, paediatric use
The contrast-enhanced ultrasound is a newer diagnostic method with an increasing num-
ber of indications. The method is safe, accessible, fast, repeatable, does not involve ioni-
zing radiation or the use of iodine contrast agent, and does not require special preparation
of the patient, sedation, or anaesthesia. In the USA, the intravenous use of ultrasound con-
trast agents in children has been registered since 2016. In Europe, the use of ultrasound
contrast agents in persons under 18 years of age is only registered for intracavitary admi-
nistration during a voiding cystourethrography. Intravenous administration in children is
thus used off-label with appropriate parental consent. According to many guidelines, con-
trast-enhanced ultrasound in children is recommended mainly for the assessment of focal
changes in the liver and other parenchymal organs, such as the spleen and kidneys, in the
blood supply assessment of various tissues, and for the examination of hemodynamically
stable children after blunt abdominal trauma. According to current research, contrast-enhan-
ced ultrasound is also useful in the diagnosis of certain lung diseases, evaluation of chan-
ges in the brain and many other conditions. In this article, we will present the basic
characteristics of the contrast-enhanced ultrasound and its main indications in children.
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 82
rabo ultrazvoka v medicini in biologiji
(European Federation of Societies for
Ultrasound in Medicine and Biology) zara-
di dokazane učinkovitosti in varnosti UKS
v svojih priporočilih iz leta 2011 priporo-
ča uporabo UKS pri otrocih tudi za števil-
ne druge indikacije. Intravenskega vnosa se
ob ustreznem soglasju staršev pri otrocih
tako poslužujemo neodobreno (angl. off-
-label). Ob tem je treba poudariti, da se pri
otrocih velik delež zdravil uporablja ne-
odobreno (3, 4, 8, 9).
Preiskavo vedno začnemo z nativnim
UZ, ki ga glede na indikacije dopolnimo
z doplersko preiskavo in nato nadaljujemo
z intravenskim vnosom UKS. Pri otrocih
UKS apliciramo skozi intravensko kanilo,
po navadi velikosti vsaj 24 G, ali skozi cen-
tralni venski kateter velikosti 1,9 F (10).
Trenutno še nimamo standardnih volum-
skih doz za vnos UKS pri otrocih. Po dose-
danjih raziskavah doze UKS variirajo od
0,1 ml do 4,8 ml glede na otrokovo starost
in telesno težo. Priporočeni odmerek UKS
za oceno žariščnih jetrnih sprememb je
0,03 ml/kg (največji enkratni odmerek je
2,4 ml). Isti odmerek v nekaterih ustanovah
uporabljajo tudi za druge neodobrene indi-
kacije. Za prikaz sprememb vranice naj bi
pri otrocih zadostoval vnos 1,2 ml UKS, za
prikaz sprememb na črevesju pa je bila do
sedaj opisana uporaba od 1,2 ml do 4,8 ml
UKS (odvisno od frekvence uporabljenih
UZ-sond) (11). Odmerek UKS vnašamo skozi
žilni kateter v počasnem bolusu, ki ga nato
speremo s fiziološko raztopino, pri dojenč-
kih običajno s 3 ml, pri starejših otrocih
s 5 ml. Pri preiskavi uporabljamo nizek
mehanični indeks (pod 0,1), saj s tem zmanj-
šamo možnost razpoka mikromehurčkov in
povišamo kvaliteto slike (10).
PREDNOSTI IN OMEJITvE
PREISKavE
UKS imajo pred kontrastnimi sredstvi, upo-
rabljenimi pri CT in MR, številne prednosti.
Ovoj UKS se presnovi v jetrih in izloči z žol-
čem, plin pa se iz telesa odstrani z dihanjem.
UKS tako niso škodljiva za ledvice in jih
lahko uporabljamo tudi pri otrocih z okrnjeno
ledvično funkcijo in novorojenčkih, ki še
nimajo popolnoma zrele ledvične funkcije.
Pred UZ z UKS tako niso potrebni testi led-
vične in jetrne funkcije, kar pomeni manj
odvzemov krvi, to pa predstavlja pomembno
prednost zlasti za novorojenčke, pri katerih
je celokupna prostornina krvi majhna (10).
Varnostni profil UKS je visok, nežele-
ni učinki po intravenskem vnosu UKS
SonoVue® pri odraslih se pojavljajo redko.
Skupna pojavnost neželenih učinkov je
bila ocenjena na 0,0086%, kar je primerljivo
s pojavnostjo neželenih učinkov po vnosu
kontrastnega sredstva, namenjenega MR
(0,0088%). Najpogostejši neželeni učinki pri
otrocih, o katerih so poročali, so bili glavo-
bol, sprememba okušanja, srbež in izpuščaj
(11). Alergijska reakcija je izjemno redka,
v literaturi sta le dva primera hude aler-
gijske reakcije pri otrocih (3).
Mikromehurčki zaradi svoje velikosti
neovirano tečejo skozi kapilarni preplet, kar
nam omogoča tako pregled arterijske kot
tudi venske cirkulacije. UKS so za razliko
od kontrastnih sredstev pri CT in MR izklju-
čno znotrajžilna in ne prehajajo v zunajžilni
prostor ter se zato ne odlagajo v mehkih tki-
vih (10).
V otroški populaciji se posebno pozor-
nost namenja tudi varovanju pred sevanjem,
saj so tkiva v obdobju rasti še posebej dov-
zetna za učinke ionizirajočega sevanja.
Slednjemu se najučinkoviteje izognemo
tako, da CT nadomestimo z UZ in MR.
Težava slikanja z MR pri otrocih je pred-
vsem ta, da je zaradi dolžine trajanja pre-
iskave in zagotavljanja ustreznega položaja
telesa v mirovanju potrebna sedacija ali
splošna anestezija (12).
Prednost UZ z UKS je tudi njegova
dostopnost, saj lahko UZ-aparat zaradi nižje
cene in široke uporabnosti najdemo v veči-
ni zdravstvenih ustanov. Aparat je lahko tudi
prenosljiv, kar omogoča pregled bolnika
83Med Razgl. 2023; 62 (1):
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 83
tudi v bolniški sobi, enoti intenzivne tera-
pije, ob inkubatorju ali v operacijski dvo-
rani (13).
UZ z UKS ima tudi svoje omejitve. Pre-
iskava je možna zgolj pri bolnikih, kjer je pre-
iskovan organ ali poškodba postavljena tako,
da si jo lahko prikažemo z nativnim UZ.
Izvedba preiskave in interpretacija prikaza-
nih sprememb sta močno odvisni od tehni-
ke in izkušenj preiskovalca, ki mora prepoznati
tudi artefakte, specifične za UZ z UKS (10, 14).
Med kontraindikacije za UZ z UKS uvrščamo
znano alergijo na UKS, nenadzorovano hiper-
tenzijo in hudo pljučno hipertenzijo (15).
INDIKaCIJE Za PREISKavO
Že dlje časa se UKS pri otrocih rutinsko
uporablja intrakavitarno pri diagnostiki
vezikouretralnega refluksa in bolezenskih
sprememb sečnice ter z intravenskim vno-
som za opredelitev žariščnih sprememb
v jetrih. Vse pogosteje UZ z intravenskim
vnosom UKS uporabljamo tudi pri opre-
delitvi žariščnih sprememb v drugih paren-
himskih organih, kot so vranica in ledvice,
pri oceni prekrvljenosti različnih tkiv in za
pregled hemodinamsko stabilnih otrok po
topih poškodbah trebuha (10, 12, 16, 17).
Jetra
V jetrih lahko iščemo in ocenjujemo žariš-
čne spremembe. Z UZ z UKS najpogosteje
ocenjujemo hemangiome, žariščno nodu-
larno hiperplazijo in abscese, diagnostici-
ramo pa lahko tudi hepatični adenom,
hepatoblastom, hepatocelični karcinom in
spremembe, ki nastanejo kot posledica
poškodb. UZ z UKS uporabljamo tudi za
spremljanje pooperativnih zapletov pri
otrocih po presaditvi jeter (18, 19).
Žariščne spremembe v jetrih lahko
zaradi dvojnega krvnega obtoka opazujemo
v arterijski, venski, portalni ter pozno ven-
ski fazi (20). Časovni potek razporeditve UKS
v žariščnih spremembah je pomemben za
opredelitev, ali so spremembe benigne ali
maligne, kar je pomembna dopolnitev
k nativnemu UZ. Izo- ali hiperehogenost
spremembe glede na normalno tkivo jeter
v portalni fazi nakazuje na to, da je lezija
benigna, medtem ko izplavljanje UKS naka-
zuje na maligno spremembo (21, 22).
Obstajajo tudi izjeme, kot npr. hepatocelični
karcinom, kjer do izplavljanja UKS ne pride,
ali določene benigne lezije, kjer lahko
v manjši meri zaznamo izplavljanje UKS (23).
Glede na razporeditev UKS in bolnikovo
zgodovino znotraj- ali zunajjetrnih malignih
sprememb so Wang in sodelavci predlagali
delitev jetrnih sprememb, ocenjenih z UZ
z UKS, v pet skupin (24).
Uporabnost UZ z UKS v primerjavi
z nativnim UZ se je pokazala tudi pri opre-
delitvi jetrnih abscesov, saj so UKS poma-
gala pri zaznavanju žarišč, ki z nativnim UZ
niso bila vidna, hkrati pa je bilo lažje opre-
deliti stadij vnetja (3).
Pri otrocih po presaditvi jeter lahko UZ
z UKS uporabimo za odkrivanje in sprem-
ljanje žariščnih sprememb v jetrih, za oceno
prekrvljenosti presajenih jeter, odkrivanje
nekrotičnih področij in drugih poopera-
tivnih zapletov, kot so npr. stenoza, krva-
vitve, psevdoanevrizme in tromboze (25, 26).
Pri UZ z UKS se pri pregledu jeter
soočamo tudi z določenimi omejitvami.
Sprememb, manjših od 5 mm, ne moremo
dobro zaznati, prav tako težko opazimo
spremembe v jetrih, ki ležijo tik pod tre-
bušno prepono (20, 27).
vranica
Pri otrocih lahko UZ z UKS uporabimo za
odkrivanje prirojenih nepravilnosti (npr.
ektopično vranično tkivo v trebušni slinav-
ki idr.), benignih sprememb (ciste, abscesi,
hemangiomi idr.) in malignih tumorjev (npr.
limfom) v vranici ter za opredelitev spre-
memb, ki nastanejo kot posledica poškodbe,
okužbe ali infarkta vranice (28–30).
Po vnosu kontrasta lahko vranico sprem-
ljamo v arterijski in parenhimski fazi (31). Če
so spremembe v parenhimski fazi izo- ali
hiperehogene, je velika verjetnost, da so spre-
84 Lucija Kobal, Marjeta Skubic, Peter Slak, Domen Plut Uporaba ultrazvoka z intravenskim vnosom…
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 84
membe benigne. Hipoehogenost spremembe
nakazuje na maligno spremembo (32).
Omejitve UZ z UKS na vranici so po-
dobne kot pri preiskavi jeter. Predeli vranice
tik pod trebušno prepono so slabše vidni,
prav tako zelo majhnih struktur in sprememb
vranice ne moremo zaznati (33).
Trebušna slinavka
Pri otrocih so po dosedanjih raziskavah UZ
z UKS uporabili predvsem za diagnostiko
in spremljanje vnetja trebušne slinavke. S to
preiskavo lahko hitreje kot pri nativnem UZ
zaznamo nekrozo pri nekrotizirajočem vne-
tju trebušne slinavke (34, 35). UZ z UKS bi
lahko uporabili tudi za odkrivanje žariščnih
sprememb trebušne slinavke, a je zaradi
majhne pojavnosti teh pri otrocih ta indi-
kacija še precej neraziskana (10).
Ledvice
Raziskav glede uporabe UZ z UKS pri pre-
gledu ledvic, sploh pri otrocih, je malo. Po
dosedanjih raziskavah so potrdili, da je pre-
iskava uporabna za opredelitev žariščnih
sprememb, predvsem psevdotumorjev, žariš-
čnega nefritisa, abscesov ter cist (9, 36, 37).
Tako kot pri jetrih lahko tudi pri ledvicah
spremljamo pojav možnih zapletov po pre-
saditvi ledvice, od katerih so najpogostejši
pojav stenoze ali tromboze ledvične arterije
ali vene in nastanek arteriovenskih fistul (26).
Črevo
UZ z UKS nam lahko dobro prikaže pre-
krvitev črevesne stene in mezenterija. To
metodo vse bolj uporabljamo v diagnosti-
ki in spremljanju kronične vnetne črevesne
bolezni. Vnete črevesne vijuge se bolj in
hitreje obarvajo kot zdrave. Diagnosticiramo
lahko tudi nekrotizirajoči kolitis, vse bolj pa
se raziskuje tudi uporaba UZ z UKS pri dia-
gnostiki intususcepcije in vnetja slepiča
(slika 1). Omejitve so podobne kot pri nativ-
nem UZ: debelost, veliko plinov v črevesju,
globoko ležeči segmenti črevesja idr. (38–41).
85Med Razgl. 2023; 62 (1):
Slika 1. UZ pri 11-mesečnemu dojenčku s sumom na okužbo sečil. Na nativnem UZ desnega spodnjega
kvadranta trebuha v poševni sagitalni ravnini (levo) je vidna heterogena tvorba (puščice), ki se po intravenskem
vnosu ultrazvočnega kontrastnega sredstva (UKS) (desno, zvezdice) robno obarva, skladno s peritiflitičnim
abscesom po predrtju vnetega slepiča.
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 85
Poškodbe trebuha
Z UZ z UKS lahko pregledamo otroke po
topi poškodbi trebuha. Po visokoenergijskih
poškodbah je zlati standard še vedno nativni
UZ pri hemodinamsko nestabilnih in CT
s kontrastnim sredstvom pri hemodinamsko
stabilnih bolnikih (42). Po do sedaj oprav-
ljenih raziskavah je UZ z UKS po učinkovi-
tosti primerljiv s CT pri opredeljevanju in
spremljanju nizkoenergijskih topih poškodb
pri hemodinamsko stabilnih bolnikih. Še
posebej je metoda uporabna pri otrocih,
kjer se želimo čim bolj izogniti ionizirajo-
čemu sevanju. Po poškodbah lahko s pomoč-
jo UZ z UKS ocenimo udarnine, raztrganine,
hematome, krvavitve idr. (slika 2) (43–45).
Za pregled celotnega trebuha po poškod-
bi je treba vnesti dva bolusa UKS: po prvem
vnosu si ogledamo organe in strukture na
desni strani trebuha (jetra, desna ledvica,
desna nadledvična žleza in trebušna sli-
navka), po drugem vnosu pa na levi strani
(vranica, leva ledvica in leva nadledvična
žleza) (44). Ledvice si ogledamo najprej,
v arterijski fazi, vranico in jetra pa opazu-
jemo v portalni fazi. Udarnine, raztrganine
86 Lucija Kobal, Marjeta Skubic, Peter Slak, Domen Plut Uporaba ultrazvoka z intravenskim vnosom…
in hematomi se po vnosu UKS ne ojačajo;
prikažejo se kot hipoehogena področja glede
na parenhim organov (11).
Pljuča
Po dosedanjih raziskavah se je UZ z UKS
izkazal za uporabnega pri diagnostiki plju-
čnice (še posebej nekrotizirajoče), pljučnih
abscesov, plevralnih izlivov in bronho-
plevralnih fistul (46, 47). Z uporabo UZ se
tako lahko včasih izognemo uporabi rent-
genskega slikanja in tudi CT.
Možgani
Pri novorojenčkih in dojenčkih, ki še nima-
jo zaraslih mečav, lahko mečave (največkrat
veliko) uporabimo kot akustično okno za
prikaz možganov. Pri starejših otrocih
z zaraslimi mečavami si možgane prika-
žemo preko senčnične kosti, ki je najtanj-
ša kost v lobanji (48). Trenutno v raziskavah
proučujejo številne indikacije za uporabo
UZ z UKS na možganih, s katero so si do
sedaj pomagali pri diagnozi tumorjev,
žilnih malformacij in pri oceni hipoksično-
-ishemične okvare (slika 3) (48–50). Preiskavo
Slika 2. UZ pri 14-letnem fantu po padcu. Na nativnem UZ levega zgornjega kvadranta trebuha v sagitalni
ravnini (levo, krajša puščica) je vranica v zgornjem polu heterogena, po intravenskem vnosu ultrazvočnega
kontrastnega sredstva (UKS) (desno) se prikaže veliko področje raztrganine (daljša puščica), ki ne privzame
UKS, in tanek perisplenični hematom (zvezdica).
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 86
so uporabili tudi pri kirurški odstranitvi
možganskih tumorjev in za spremljanje
prekrvitve možganov med operacijo pri-
rojenih srčnih napak (51, 52). Opisani so tudi
primeri, ko so s preiskavo potrdili možgan-
sko smrt (53).
Skrotum
Zaradi dobrega prikaza prekrvitve mod in
obmodkov si lahko z UZ z UKS pomagamo
pri diagnozi tumorjev mod (prikaz ne-
normalne strukture žilja v modu), cist, infark-
tov, hematomov in abscesov. Prikažemo
lahko tudi zasuk ali raztrganje moda in
hematokelo po poškodbi (53–55).
Skelet in mišice
Pri odraslih se UZ z UKS uporablja za dia-
gnozo vnetnih bolezni sklepov in oceno pre-
krvitve kit in mišic ter opredelitev žariščnih
sprememb v kosteh in mišicah. Pri otrocih
se uporablja redko, se pa vse bolj uveljavlja
za oceno vnetja in sprememb sinovije pri
juvenilnem idiopatskem artritisu in oceno
prekrvitve glave stegnenice po kirurškem
zdravljenju displazije kolka in pri aseptični
nekrozi epifize glave stegnenice (Legg-
-Calvé-Perthesov sindrom) (56–59).
ZaKLJUČEK
UZ z intravenskim vnosom UKS je uporab-
na diagnostična metoda pri otrocih, saj je
diagnostično zanesljiva, varna in dostopna,
poleg tega pa pri njej ni prisotnega ionizi-
rajočega sevanja ali potrebe po sedaciji.
Intravenski vnos UKS nam omogoča opre-
delitev žariščnih sprememb v jetrih in pove-
ča diagnostično točnost pri številnih drugih
predstavljenih stanjih, tako da je metoda
vključena v številne smernice in priporoči-
la, marsikje pa je že postala del standardne
klinične prakse. Potekajo tudi številne razi-
skave, ki bodo v prihodnosti opredelile še
dodatne indikacije za uporabo UKS.
87Med Razgl. 2023; 62 (1):
Slika 3. UZ pri dva dneva starem novorojenčku s sumom na hipoksično-ishemično okvaro možganovine.
Gre za koronarni presek glave skozi veliko mečavo na nativnem UZ (levo) in po intravenskem vnosu ultra-
zvočnega kontrastnega sredstva (UKS) (desno). Vidna je normalna, simetrična prekrvitev celotne možga-
novine, brez žariščnih izpadov ali hiperemije.
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 87
LITERaTURa
1. Bauer A, Hauff P, Lazenby J, et al. Wideband harmonic imaging: A novel contrast ultrasound imaging technique.
Eur Radiol. 1999; 9 (Suppl 3): S364–7.
2. Paefgen V, Doleschel D, Kiessling F. Evolution of contrast agents for ultrasound imaging and ultrasound-medi-
ated drug delivery. Front Pharmacol. 2015; 6: 197.
3. Ključevšek D. Vloga ultrazvočnih preiskav z intravenskim vnosom ultrazvočnega kontrastnega sredstva pri
otrocih. Slov Pediatr. 2017; 24: 152–61.
4. EMA: SonoVue [internet]. Amsterdam: European medicines agency; c1995–2023 [citirano 2023 Jan 7]. Dosegljivo
na: https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/sonovue
5. Podlogar V, Plut D, Marčun R. Osnove ultrazvoka in gumbologija. In: Marčun R, Jug B, Gubenšek J, et al. eds.
Obposteljna ultrazvok pri nujnih stanjih: strokovna monografija, univerzitetni učbenik. Ljubljana: Slovensko
zdravniško društvo, Društvo študentov medicine Slovenije; 2022. p. 1–24.
6. Sidhu PS, Sellars ME, Deganello A. Contrast-enhanced ultrasound in pediatric imaging. London: Springer Cham;
2021. p. 1–12.
7. Greis C. Ultrasound contrast agents as markers of vascularity and microcirculation. Clin Hemorheol Microcir.
2009; 43 (1–2): 1–9.
8. FDA: Lumason Pediatric Safety Review [internet]. New Hempshire: Food and Drug Administration; 2020
[posodobljeno 2023; citirano 2023 Jan 7]. Dosegljivo na: https://www.fda.gov/media/140202/download
9. Piscaglia F, Nolsøe C, Dietrich CF, et al. The EFSUMB guidelines and recommendations on the clinical practice
of contrast enhanced ultrasound (CEUS): Update 2011 on non-hepatic applications. Ultraschall Med. 2012; 33
(1): 33–59.
10. Squires JH, McCarville MB. Contrast-enhanced ultrasound in children: Implementation and key diagnostic appli-
cations. AJR Am J Roentgenol. 2021; 217 (5): 1217–31.
11. Sidhu PS, Cantisani V, Deganello A, et al. Role of contrast-enhanced ultrasound (CEUS) in paediatric practice:
An EFSUMB position statement. Ultraschall Med. 2017; 38 (1): 33–43.
12. Rosado E, Riccabona M. Off-label use of ultrasound contrast agents for intravenous applications in children:
Analysis of the existing literature. J Ultrasound Med. 2016; 35 (3): 487–96.
13. Laugesen NG, Nolsoe CP, Rosenberg J. Clinical applications of contrast-enhanced ultrasound in the pediatric
work-up of focal liver lesions and blunt abdominal trauma: A systematic review. Ultrasound Int Open. 2017;
3 (1): E2–7.
14. Chiorean L, Tana C, Braden B, et al. Advantages and limitations of focal liver lesion assessment with ultrasound
contrast agents: Comments on the European federation of societies for ultrasound in medicine and biology
(EFSUMB) guidelines. Med Princ Pract. 2016; 25 (5): 399–407.
15. EMA: SonoVue: EPAR – product information [internet]. Amsterdam: European medicines agency; 2008 [posodobljeno
2021; citirano 2023 Jan 7]. Dosegljivo na: https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/
sonovue-epar-product-information_en.pdf
16. Rafailidis V, Deganello A, Watson T, et al. Enhancing the role of paediatric ultrasound with microbubbles: A review
of intravenous applications. Br J Radiol. 2017; 90 (1069): 20160556.
17. Riccabona M. Application of a second-generation US contrast agent in infants and children: A European ques-
tionnaire-based survey. Pediatr Radiol. 2012; 42 (12): 1471–80.
18. Anupindi SA, Biko DM, Ntoulia A, et al. Contrast-enhanced US assessment of focal liver lesions in children.
Radiographics. 2017; 37 (6): 1632–47.
19. Hakobyan K, Gaddam M, Ojinnaka U, et al. Contrast-enhanced ultrasound as a main radiological diagnostic
method for primary liver neoplasms and hemangiomas. Cureus. 2021; 13 (9): e18288.
20. Claudon M, Dietrich CF, Choi BI, et al. Guidelines and good clinical practice recommendations for contrast
enhanced ultrasound (CEUS) in the liver—update 2012: A WFUMB-EFSUMB initiative in cooperation with
representatives of AFSUMB, AIUM, ASUM, FLAUS and ICUS. Ultraschall Med. 2013; 34 (1): 11–29.
21. Jacob J, Deganello A, Sellars ME, et al. Contrast enhanced ultrasound (CEUS) characterization of grey-scale
sonographic indeterminate focal liver lesions in pediatric practice. Ultraschall Med. 2013; 34 (6): 529–40.
22. Dai Y, Chen MH, Yin SS, et al. Focal liver lesions: Can SonoVue-enhanced ultrasound be used to differentiate
malignant from benign lesions? Invest Radiol. 2007; 42 (8): 596–603.
23. Jang HJ, Kim TK, Burns PN, et al. Enhancement patterns of hepatocellular carcinoma at contrast-enhanced US:
Comparison with histologic differentiation. Radiology. 2007; 244 (3): 898–906.
88 Lucija Kobal, Marjeta Skubic, Peter Slak, Domen Plut Uporaba ultrazvoka z intravenskim vnosom…
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 88
24. Wang G, Xie X, Chen H, et al. Development of a pediatric liver CEUS criterion to classify benign and malignant
liver lesions in pediatric patients: A pilot study. Eur Radiol. 2021; 31 (9): 6747–57.
25. Bonini G, Pezzotta G, Morzenti C, et al. Contrast-enhanced ultrasound with SonoVue in the evaluation of post-
-operative complications in pediatric liver transplant recipients. J Ultrasound. 2007; 10 (2): 99–106.
26. Franke D, Daugherty RJ, Ključevšek D, et al. Contrast-enhanced ultrasound of transplant organs – liver and
kidney – in children. Pediatr Radiol. 2021; 51 (12): 2284–302.
27. Leoni S, Piscaglia F, Golfieri R, et al. The impact of vascular and nonvascular findings on the noninvasive dia-
gnosis of small hepatocellular carcinoma based on the EASL and AASLD criteria. Am J Gastroenterol. 2010.
105 (3): 599–609.
28. Ioanitescu ES, Copaci I, Mindrut E, et al. Various aspects of contrast-enhanced ultrasonography in splenic
lesions – A pictorial essay. Med Ultrason. 2020; 22 (3): 2521.
29. Zavariz JD, Konstantatou E, Deganello A, et al. Common and uncommon features of focal splenic leasures
on contrast-enhanced ultrasound: A pictorial review. Radiol Bras. 2017; 50 (6): 395–404.
30. D’Auria D, Ferrara D, Argenziano G, et al. Identification of secondary splenic lymphoma with contrast-enhanced
ultrasound in the pediatric population: A case report. Radiol Case Rep. 2021; 17 (3): 467–72.
31. Catalano O, Sandomenico F, Vallone P, et al. Contrast-enhanced sonography of the spleen. Semin Ultrasound
CT MR. 2006; 27 (5): 426–33.
32. Stang A, Keles H, Hentschke S, et al. Differentiation of benign from malignant focal splenic lesions using sulfur
hexafluoride-filled microbubble contrast-enhanced pulse-inversion sonography. AJR Am J Roentgenol. 2009; 193
(3): 709–21.
33. Franke D, Anupindi SA, Barnewolt CE, et al. Contrast-enhanced ultrasound of the spleen, pancreas and gallbladder
in children. Pediatr Radiol. 2021; 51 (12): 2229–52.
34. Ardelean M, Şirli R, Sporea I, et al. Contrast enhanced ultrasound in the pathology of the pancreas – A mono-
centric experience. Med Ultrason. 2014; 16 (4): 325–31.
35. Ripollés T, Martínez MJ, López E, et al. Contrast-enhanced ultrasound in the staging of acute pancreatitis.
Eur Radiol. 2010; 20 (10): 2518–23.
36. Kapur J, Oscar H. Contrast-enhanced ultrasound of kidneys in children with renal failure. J Med Ultrasound.
2015; 23 (2): 86–97.
37. Pšeničny E, Glušič M, Pokorn M, et al. Contrast-enhanced ultrasound in detection and follow-up of focal renal
infections in children. Br J Radiol. 2022; 95 (1140): 20220290.
38. Gokli A, Dillman JR, Humphries PD, et al. Contrast-enhanced ultrasound of the pediatric bowel. Pediatr Radiol.
2021; 51 (12): 2214–28.
39. Kljucevsek D, Vidmar D, Urlep D, et al. Dynamic contrast-enhanced ultrasound of the bowel wall with quantitative
assessment of Crohn’s disease activity in childhood. 2016; 50 (4): 347–54.
40. Ponorac S, Gošnak RD, Urlep D, et al. Contrast-enhanced ultrasonography in the evaluation of Crohn disease
activity in children: Comparison with histopathology. Pediatr Radiol. 2021; 51 (3): 410–8.
41. Ponorac S, Dahmane Gošnak R, Urlep D, et al. Diagnostic value of quantitative contrast-enhanced ultrasound
in comparison to endoscopy in children with Crohn’s disease. J Ultrasound Med. 2023; 42 (1): 193–200.
42. Miele V, Piccolo CL, Trinci M, et al. Diagnostic imaging of blunt abdominal trauma in pediatric patients. Radiologia
Medica. 2016; 121 (5): 409–30.
43. Zhang Z, Hong Y, Liu N, et al. Diagnostic accuracy of contrast enhanced ultrasound in patients with blunt
abdominal trauma presenting to the emergency department: A systematic review and meta-analysis. Sci Rep.
2017; 7 (1): 4446.
44. Valentino M, Serra C, Pavlica P, et al. Blunt abdominal trauma: Diagnostic performance of contrast-enhanced
US in children: Initial experience. Radiology. 2008; 246 (3): 903–9.
45. Paltiel HJ, Barth RA, Bruno C, et al. Contrast-enhanced ultrasound of blunt abdominal trauma in children.
Pediatr Radiol. 2021; 51 (12): 2253–69.
46. Deganello A, Rafailidis V, Sellars ME, et al. Intravenous and intracavitary use of contrast-enhanced ultrasound
in the evaluation and management of complicated pediatric pneumonia. J Ultrasound Med. 2017; 36 (9): 1943–54.
47. Rafailidis V, Andronikou S, Mentzel HJ, et al. Contrast-enhanced ultrasound of pediatric lungs. Pediatr Radiol.
2021; 51 (12): 2340–50.
48. Hwang M, Riggs BJ, Katz J, et al. Advanced pediatric neurosonography techniques: Contrast-enhanced
ultrasonography, elastography, and beyond. J Neuroimaging. 2018; 28 (2): 150–7.
49. Hwang M. Introduction to contrast-enhanced ultrasound of the brain in neonates and infants: Current understanding
and future potential. Pediatr Radiol. 2019; 49 (2): 254–62.
89Med Razgl. 2023; 62 (1):
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 89
50. Gumus M, Oommen KC, Squires JH. Contrast-enhanced ultrasound of the neonatal brain. Pediatr Radiol. 2022;
52 (4): 837–46.
51. He W, Jiang X, Wang S, et al. Intraoperative contrast-enhanced ultrasound for brain tumors. Clin Imaging.
2008; 32 (6): 419–24.
52. Knieling F, Rüffer A, Cesnjevar R, et al. Transfontanellar contrast-enhanced ultrasound for monitoring brain
perfusion during neonatal heart surgery. Circ Cardiovasc Imaging. 2020; 13 (3): e010073.
53. Slak P, Pušnik L, Plut D. Contrast-enhanced ultrasound (CEUS) as an ancillary imaging test for confirmation
of brain death in an infant: A case report. Children (Basel). 2022; 9 (10): 1525.
54. Yusuf GT, Rafailidis V, Moore S, et al. The role of contrast-enhanced ultrasound (CEUS) in the evaluation of
scrotal trauma: A review. Insights Imaging. 2020; 11 (1): 68.
55. Huang DY, Sidhu PS. Focal testicular lesions: Colour Doppler ultrasound, contrast enhanced ultrasound and
tissue elastography as adjuvants to the diagnosis. Br J Radiol. 2012; 85 (1): S41–53.
56. Doria AS, Guarniero R, Cunha FG, et al. Contrast-enhanced power Doppler sonography: Assessment of revascularization
flow in Legg-Calvé-Perthes’ disease. Ultrasound Med Biol. 2002; 28 (2): 171–82.
57. Doria AS, Kiss MH, Lotito AP. Juvenile rheumathoid artritis of the knee: Evaluation with contrast-enhanced
color Doppler ultrasound. Pediatr Radiol. 2001; 31 (7): 524–31.
58. Back SJ, Chauvin NA, Ntoulia A, et al. Intraoperative contrast-enhanced ultrasound imaging of femoral head
perfusion in developmental dysplasia of the hip: A feasibility study. J Ultrasound Med. 2020; 39 (2): 247–57.
59. Doria AS, Guarniero R, Molnar L., et al. Three-dimensional (3D) contrast-enhanced power Doppler imaging
in Legg-Calvé-Perthes’ disease. Pediatr Radiol. 2000; 30 (12): 871–4.
Prispelo 30. 1. 2023
90 Lucija Kobal, Marjeta Skubic, Peter Slak, Domen Plut Uporaba ultrazvoka z intravenskim vnosom…
mr23_1_Mr10_2.qxd  27.3.2023  8:24  Page 90