Gustav Strniša: Jurček in palček.
Jurček je zajezdil psička, fant je slabe oolje bil, ker hudobni je oblaček toplo sonce skril.
Ko prijezdi do orbooja, je na želvo naletel, a na njenem lirbtu palček. v rokah je piščal imel.
»Kam dreviš, nemirni jezdec?« opraša Jurčka  palčkov   kralj. »Kaj to tnar li, poteptam  te. če ne boš prosfora dal!«.
Drobni palček se zasmeje, bradica mu vzirepeta: t>A tako, potem bojuj se z manu za to ped soeta!«
»Dobro, krikne drzni deček, dvigne sabijo iz lesa; mali palček, sivi palček se mu pa samo smehlja.
Preden zaleti se Jurček, palček dvignil je piščal, pesemco zasoiral nezno, d& je Jurček vztrepetal:
Vsa narava je molčala, zastrmela je, mile glase poslušala, zaihtela je.
Prožne vrbe so ječale, bele breze plakale, coetke z rosnimi solzami traoico namakale.
>O, odpusti dobri mozefc,« prosil Jurček je ihteč, Drgel sabljico je o traDo, hitel k palčku hrepeneč.    .-
Rad pritlikavca objel bi, pa ni bilo ga nikjer, ielva sama je čepela, zrla o Jurčka, čudna zver.
70