Pisma \z domačih krajev. Pobrežje pri Mariboru. (Pogrebno društvo ca Pobrežje in okolico.) Vplaoevanje in vpisovanje v novo »e smije5e Pogrebno dru&tvo na Pobrežju se vrši vsako 1. nedeljo v mesecu od 9. do 12. ure dopoldne v občinski pisarni, Cesta na Brezje 16. Člani se ne sprejemajo samo iz Pobrežja, ampak tudi iz Tezna, Zrkovc, Brezja in Dogoš. Vpisnina je 10 Din za osebo, mesecniina 3 Din za osebo. Posmrtnina 1500 Din. Do novega leta se sprejemajo zdrave osebe obojega spola do 60. leta, po novem letu pa samo do 40. leta starosti. Član inora biti 6 mesecev pri društvu, da stopi v polno pravico. Društvo ima že dosedaj čez 300 članov, ki so vplačali vpisoino in mesecnine do novega leta. Obstoj dru&tva je torej več kakor zasiguran. Priporoča se posebno obrtniškerBU, delavskemiu in malokmetijsikemu etanu! Društvo je popolnoma nadstrankarsko. Marija Snežna. V Zgornji Velki je umrla dne 25. okt. Roza Toplak, rojena Grofič, posestnica na Zgornji Velki. Rajna je umrla po kratki ui mučni bolezni ter zapušča še mladega moža in dvoje malih otročičev. Blag ji spomin, ostalim naše sožalje! Guštanj. Umrl je v bolnišnici v Slovenjgradou tukajšnji občinski tajnik Jožef Šorn na ledvicni bolezni. Zapu&til je ženo in tri nepreskrbljene otroke, najmlajši kna komaj štiri leta. Bil je prej v Trstu pri nekem slovenskein podjetniku, pa je moral radi narodnosti zapusftiti Trst — Naš magistrat se pripravlja na zidanje, oziroma povečanje ubožne hiše; upati je, da bo pribodnje leto delo dokonoano. Ne smelo pa bi &e pozabiti na ceste, M so deloma potrebne jesensikega masipavanja. Posebno je tega potrebna cesta na Kotljo in pa Cerkvena ulica. Zadnja bo kmalu slabša, kakor kaka hribovska pot; nemara bodo zadostovale te vrstice, da ne bo treba z močnimi topovi streljati. Naš župan se precej briga za občino in bi nemara tudi kaj ukrenil radi Cenkvene ulice, ko bi kedaj tam hodil. — Poročil se je v pondeljek ugledni kmetski fant posestnik g. Peter Rezar z gdč. Marijo Steklovo. Ženin je olan Apostolstva mož, nevesta je bila Marijina družbenica. Marijina družba se je jposlovila od svoje sestre v lepi pesmi, č. g. župnik je pa y krasoein nagovoru razložil zakrament sv. zakona. Bog daj obilo srece! Rošpah pri Mariboru. V Rošpahu pri Mariboru se je obesila na slivino vejo 601etna starka Marija Jarčič. Samomorilka je bila že dalje časa nekako zmešana in je večkrat pripovedovala, da si bo končala sama sebi življenje. "V sredo, dne 26. oktobra, je pasla na travniku svojo živino, in pri tej priliiki si je dejala krog vraba vrv in se obesila na bližnjo cešpljevo vejo. Ko jo je kmalu nato našla obešeno njena hčerka, jo je takoj odrezala in jo skušala oživeti. Bilo pa je že prepozno. Ni dognamo, kakšne tegobe so priletno ženako tirale v obup. * Sliynica pri Mariboru. V sredo, dne 26. oktobra, se je med Hočami in Slivnico pripetila smrtna nesreča. Ob cesti se je igralo več otrok, ki so i&e zabavili zlasti na ta način, da so skakali pred drvečimi avrtomobili. Eden od deokov je to igro prav drago plačal. Ko je privozil noki osebni avto v smeri od Slivnice, je skušal pred njim preskočiti cesto, toda bil je prepočasen, blatobran avtomobila ga je zadel v glavo ter mu je zdrobil. Obležal je na inestu mrtev. — Ko je vozil steljo iz Slivnice pri Cerknici, se je smrtno ponesrečil Mihevc Damjan, posestnik in občinski odbornik, s tem, da se je voz zvrnil vsled slabe poti.Žena, ki inu je poimagala, je tudi težko poškodovana in je tudi malo upanja, da okreva. Vurberg. Brglezov Zep sreča na cesti prijatelja Srakarja, kateri yes poten in zasopel primaha njemu nasproti z veliko polo papirja v roki. — Brglez nagovori Srakarja: Ho, dobro jutro, prijatelj, bo pa gotovo spet kaj novega, ker letaš z nekšno tiskovino, pa tako vroč? — Ja veš, ljubi moj Brglez, pri nas na Vurbergu mora biti zmiraj kaj novega, ker pravijo okrog, da smo precej napredni. — Brglez: No, pa povej no brž, kaj imaš spet, menda ja ne agitiraš za župana. — Srakar: O tisto pa ne, za tiste je pa še drugih preveč. Pa si vendar ja slišal predzadnjo nedeljo, da je naš napredni gospod župan dal pri cerkvi oznaniti, da je njegova hiša v veliki nevamosti radi ognja, ker baje hodijo razna hudobneži in ponočnjaki ponoči gledat na občinsko desko o pripravah za občinske volitve, ter si pod slamnato streho svetijo s šibicami. Veš, sedaj smo pa kar naglo sklenili, da ustanovimo požarno bramjbo ter zato sezidamo tudi primeren gasilni dom. — Brglez: Beži, beži, to pa vendar ni taka nevarnost in potreba, da bi radi enega demokratskega župana šli delat te novotarije. Veš, jaz ti povem čisto kaj drugega, pa bo jnanj stala — Srakar: Povej no: Veš, naš napredni g. župan že slabo yidi ter je videl sežgane šibice pod občinsko desko, pa to niso bile šibice, ampak volilne kroglice občanov in radi teh kroglie je v veliki nevarnosti županova hiša, ker bo pogorel tudi županski stolček. Zato pa ni potreba požarne brambe, ne gasilnega doma, ker bodo vseh nevarnosti rešile župana kroglice občanov, pa je fertig špas. — Srakar: Hvala lepa prijatelj Brglez; prav pošteno si jo pogruntal. No, veš kaj? Nekaj bi pa vendarle mogle napraviti novega, namesto gasilnega doma. — Brglez: Dobro, ker si že tako požrtvovalen, ti svetujem, da postavimo en spomenik na vidnem mestu z napisom: Občani vurberški v večen spomin zadnjemu demokratskemu županu 11. 12. 1927. — Bravo, prijatelj! živijo! Vurberg. Ker že naši obcinski funkcijonarji sami zahtevajo, da moramo enkrat temeljito z mjimi obračunati, naj jim bo, naj se jim zgodi. V nedeljo, dne 23. oktobra, je dal naš župan g. Preložnik oznanilo pri cenkvi, da občani ne smemo ob vsaki priliki hoditi gledat na uradno občinsko desko, rekoč, da tam šibice užagajo in bi mu hišo zažgali, ker je s slamo krita. G. župan, bodite brez skrbi, ne bomo več dolgo hodili k vam na občinsko desko gledati! Kmahi jo bomo vzeli iz vase oblasti. Pač pa svetili še bomo im-ogoče z veliko ludjo, da bomo poiskali, kje je pobrani pa®ji davek in kazni za leto 1926—27. Potem moramo posvetiti v obeinsko gospodarstvo, kje da je preostanek iz obč. računa preko 16.000 Din. Kdo s tem gospodari? Ker zrave_ tega jemljete za obeinske in šolske potrebščme posojilo na naš račun, kdo naj plačuje obresti, ee ne občina? Bodite brez skrbi, hiše vam <ne bomo zažgali, ali svetiti pa vendar moramo in iskati nase pravice. Pri zadnjih občinskih volitvah ste si nadjali ime gospodarska stranka SDS. Je res gospodarska stranka, ki samo sebi gospodari. Vedite, 12. ura se bliža, boste dali racun in ,potem pa nikdar — nikdar več, veselje preč je preč! Sv. Barbara v SIov. goricah. Kako lepo znajo gospodariti naši napredni demokratje po naših občinah, lahko vidimo v Koreni. jLeta 1921, dne 29. junija je imel šabeder—Puntnerjey odbor svojo občinsko sejo. G. Josip Šabeder predlaga, naj preyzame občina, oz. župan Sabeder lov za letnih 165 kron. Seve, da ~so navdušeni gg. Puntner in Kukovec to odobrili. Naš odbornik pa se je takoj pritožil pri okrajnem glavarju in zahteval licitacijo lova, kateri je bil na to za 1550 Din prodan. Ce bi veljal sklep občinskega odbora, bi občani trpeli v iSestih letih čez 6000 Din škode, in to na račun napredne gospode, katera bi se zabavala zastonj na lovu! In za take stvari agitirajo naši sajnostojni demokratje in ponujajo pijačo po občini! Šabeder je prišel k bivšemu odborniku in mu rekel, ali se mi boš podpisal na listo, saj veš, kako luštno je bilo pri meni na občinskih sejah, kako smo ga pili. In ubogi občani so do kolen lazili po blatu, kaj pa je trpela uboga živina na cestah, pa je bolje, da molčimo! In sedanje seje so prava parlamentarna posvetovanja v prid občanov in to brez pijače! Zakaj pa se pehate gg. Šabeder—Puntner toliko za občinski zastop, ali ne veste, da ste obsojeni na opozicijo, kakor je sedaj že navada demokratov. In saj se ne udeležite drugače sej, kadar je na dnevnem redu volitev v odbore, da se vam malo posmejijo, kako ste brcjeni v stran za vaše napredne zasluge! Marenberg. Maremberška hranilnica je kupila od občine hišo nasproti trgovine g. Langeršeka, v kateri je nekdaj bila stara šola in v kateri je dosedaj imela svoje uradne prostore, in sicer za ceno 100.000 Din. — Obcine Vuhred, Marenberg in marenberški okrajni zastop so vložili na ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani prošnjo, da bi vlaik, ki odhaja ob 10.30 iz Maribora do Fale, vozil tudi do Dravograda ter popoldne ob 5. uri iz Dravograda proti Mariboru. Upamo, da bo ravnateljstvo uslišalo prošnjo in tako nmogim potnikom, iposebno trgovcem, zelo ustreglo. Prekmurje. V Gomilioi je bil pokopan posestnik Ivan Zver. S sinom, snaho in nekimi sorodniki se je vračal iz Dolnje Lendave. Med potjo ga je zacela noga, ki ga je že večkrat nadlegovala, tako boleti, da se ni mogel opreti na njo. Naslonil se je na sina in snaho in je tako prišel s težavo do Polane. Tam je popolnoma omagal. Pri neki hisi so ga spravili v živinski hlev, da bi v njem prenočil. Ponoči so bile boleoine tako straine, da je na vso moč kričal. Krik se je slišal ven, a domači niso sli v hlev, ker so mis1111, da ni nič hudega. Drugo jutro so našli nesrečnega Zveza mrtvega. Na nogi je imel odprto rano, poleg pa je bila mlakuža krvi. Trpin se je v silnih bolečinah premetaval in pri tem zadel z bolečo nogo ob trd predmet, ki je rano predrl in mu je kri iztekla. Mrlica so prepeljali domov. Na zad nji poti ga je spremljala takorekoč vsa vas, ker je bil zelo priljubljen. Bil je odločen pristaš SLS in dolgo vrsto let obcinski odbomiik. Bodi mu Bog usmiljen sodnik! — Zadnjo sredo se je vršila na okrajnem glavarstvu v Murski Soboti ofertna Mcifacija za popravilo nasipov potoka Lendava v okraju Murska Sobota. Popravilo je bilo že prej zelo potrebno, zato se vsakdo veseli, da se z delom naposled vendarle začne. Polenšak pri Ptuju. Pretekli četrtek popoldan je šel od vzhoda proti zahodu preko Polenšaka aeroplan. Z radovednimi obrazi so gledali ljudje za njim in že je šinil glas med našim ženstvom: vojska bo! Pravi strah je nastal med našim nežniin spolom popoldne drugega dne, ko so kar 3 aeroplani skupno brneli v zraku tudi v isti smeri. Skoro bi nam vse ušle, menda na zvezdo Mars. Le s težavo so moški pomirili plaane ženkioe, češ, da so letala zdaj mekaj vsakdanjega in da jih bomo tudi mi v teh šumah in vinskih gorcah večkrat videli. In tako smo se zadovoljili s to novino, ki jo tudi drugi naj izvejo, se nasmehnili, da le druge hujše nesreče ni bilo. Mogoče veste Vi, g. urednik, kdo so bili in kam iso šli ti aeroplani? Proti Mariboru so je brisali! Polenšak pri Ptuju. Dne 25. oktobra smo pokopali g. Joško Laha, posestnika in gostilničarja na Polenšaku. Pogreba m%e udeležilo zelo veliko ljudstva. Udeležilo se ga je tudi zastoptsvo ptujskega Sokola in sicer g. okrarjni šolski nadzornilk Joško Gorjup, advokat g. dr. Šalamun in še nek drug gospod t&r zastopnik ptujske Orjune Mr. Orožen, lekarnar. Po izvršenih pogrebnih obredih in odhodu č. g. župnika iz popopališča in vkljub temu, da si je rajni odločno prepovedal, ko je bil še živ, vsak kakoršnikoli govor, se je ob grobu na cenkvenem pokopališču osokolil v imenu ptujskeora Sokola ter začel hvaliti pokojnika kot zvestega in vnetega Sokola do zadnjega izdihljaja naš dobro poznani bivši šolnik na P^lenšaku g. Joško Gorjup. Gotovo se ta Sokol ni niti zavedal, kako je po tem svojem govom zatem- nil dober utis, ki si ga je rajni pridobil v zadnjih dneh pred smrtjo. Sv. Križ pri Ljutomeru. V nedeljo, dne 6. novembra, proslavi tukajšnje bralno društvo 151etnico Slomškove dvorane s sledečim &poredoim: Dopoldne se bo vršil ahod SLS, a popoldne po večernicah v dvorani slavnostni govor, petje moškega in mešanega zbora ter zelo podučljiva igra: »Ver;"a« v treh dejanjih. Na shodu in slavnostni govor ima oblastni poslanec g. Hrastelj iz Maribora. Ker je spored zelo pestro izbran, zato ste vsi uljudno vabljeni, tudi godbe ne bo manjkalo. Braslovče. Porocil se je g. Martin Janežič, posestnik v Braslovcah, z gdč. Mici Serdonerjevo iz Pariželj. Pri slovesu se je nabralo na predlog g. Kronovšeka 200 Din za občinsike ubožce občine Braslovče. Vrlima našima pristašama želimo obilo srece, darovalcem pa iskrena zahvala! Celje-okolica. Slovenska kmetska zveza je za občinske volitve v celjski okoliški občini, ki se vršijo dne 20. nov., vložila v soboto, dne 22. oktobra, sledeco kandidatno listo: Kandidati za odbornike: 1. Mihelčič Alojzij, posestnik in trgovec, Breg; 2. Strencan Jurij, posestnik, Lava; 3. Šlander Franc, posestnik, Košnica; 4. Kovač Leopold, posestniški ©in, Babno; Dorn Franc, posestnik, Zagrad; 6. Glinšek Ivan, posestniik, Zgornja Hudinja; Pišek Jožef, posestnik, Medlog; 8. Žuža Franc, Zavodna; Jecl Martin, posestnik, Ostrožno; 10. Kodela Ivan, posestnik, Dobrova; 11. Blanc Tomaž, pose&tnik, Lisce; 12. Krušič Janez, posestnik, Lokrovec; 13. Lipovšek Franc, 'posestnik, Ložaiea; 14. Janc Avgust, posestnik, Miklavžki hrib; 15. Majer Jur, posestnik, Polule; 16. Planinšek Anton, posestnik, Spodnja Hudinja; 17. Belaj Jože, posestniški sin, Pečovuik; 18. K. Knez, posestnik, Lava; Dolenc Anton, posestnik, Košnica; 20. Turnšetk Andrej, posestnik, Ostrožno; 21. Hribemik A., posestnik, Babno; 22. Javomik Jakob, kamTiosek, Zagrad; 23. Repič Ivan, posestnik, Medlog; 24. Ledineg Valentin, posestnik, Zgornja Hudinja; Žager Avgust, posestnik, Ložnica; 26. Zilli Egid, kamnosek, Lisce; 27. Ocvirk Franc, posestniik, Ostrožno; 28. Kodelja Josip, posestnik, Polule; 29. Ocvirk Jakob, posestnik, Ostrožbo; Čater Blaž, posestnik, Pečovnik; 31. Mirnrk Jakob, posestnik, Medlog; 32. A. Vrecer, posestnik, Košnica; 33. Mravljak Franc, posestnik, Zagrad. — Kandidatna lista za namestnike: 1. Hojnik Blaž, posestnik, Košnica; 2. Klinar Franc, posestnik, Ložnica; 3. Vrečer Jožef, posestnik, Babno; 4. Podergajs Jožef, posestnik, Zagrad; 5. Malej Jožef, posestnik, Zgornja Hudinja; 6. Lešnik Izidor, posestniik, Medlog; 7. Kodela Ivan, posestnik, Ostrožno; 8. Šribar Janez, posestnik, Dobrova; 9. Krulec Franc, posestnik, Lisce; 10. Lednik Jakob, pos., Lokrovec; 11. Turnšek Anton, posestnik, Zgornja Hudinja; 12. Krautberger Jožef, strojnik, Zagrad; 13. Videnšek Jakob, posestnik, Ostrožno; 14. Gaberšek Ivan, posestniškl sin, Lava; 16. Novak Franc, posestnik, Pečovnik; 17. Jakše Franc, posestnik, Babno; 18. Povh Ivan, posestnik, Zgornja Hudinja; 19. Vede Valentin, posestnik, Zagrad; 20. Čater Blaž, posestnik, Dobrova; 21. Lipovšek Anton, posestnik, Medlog; 22. Krofl Leopold, posestnik, Pečovnik; 23. Skamen Anton, posestnik, Dobrova; 24. Pinter Anton, posestnik, Dobrova; 25. Podergajs Martin, posestnik, Dobrova; Kolenc Franc, posestaik, Zagrad; 27. Čremožnik Peter, posestnik, Ložnica; 28.Dimec Jožef, posestniški sin, Medlog; 29. Lilija Jernej, posestniški sin, Lava; 30. Vrečer Martin, posestnik, Pecovnik; 31. Rebov Jakob, posestnik, Košnica; 32. Kiker Alojz, delavec, Zagrad; 33. Čater Ivan, viničar, Miklavžki hrib. — Poleg te liste je vložena še lista Slov. ljudske stranike, ki bo dala zlasti obmestnim krajem priliko, da manifestirajo za vestnost v občiiiskein gospodarstvn in za napredek obSime. Sv. Peter pod Sv. gorami. Edinost nas ne veže samo do groba, temveč bratovska 1 jubezen traja še dalje. To se je po kazalo pri nas, ko smo spremljali na zadnji poti blago mladenko, članico Marijine družbe in prosvetnega društva, Marijo Geršak iz Zagaja. Njeno življenje je bilo nedolžno. S svojo nenadkriljivo potrpežljivostjo nam pa je bila vzgled, kaj premore hčerka, ki trdno zaupa na svojo mater Marijo. Umrla je v 24. letu svoje starosti. K zadnjemu počitku so jo spremljale družbenice, Katoliško prosvetno društvo, Orli in tisočglava množica. Pri sprevodu je popeval »Miserere« kakor tudi pozneje nagrobnico »Blagor mu« domači pevski zbor pod vodstvom vrlega fanta Franceta Rautner. Starišem in domačim naše sožalje; njej pa kličemo — se vidimo nad zvezdami. N. v m. p.l Marija Gradec pri Laškem. Vedkrat je sedajni in že veSletni g. župan Martin Topole želel, da da pred vsemi davkopladevalci odgovor o svojem biševanju tn to je tudi na dan 16. oktobra 1927, storil v nabito polni nadžupnijski dvorani v Laškem, kjer je davkoplačevalcem do pare občinskega premoženja dohodkov in izdatkov, postavko za postavko jasno in točno pojasnjeval in nato prosil to veliko število navzočih davkoplačevalcev, da ga o njegovem županovanju njega in občinski odbor sodijo. Resni in trezni Marijagradčaini so kratko sodili in ga tudi obsodili ter je moral g. župan Martin Topole tudi takoj nastopiti kazen, pa katero? Postavili so ga za nosilca liste naše SLS za bodoče obcinske volitve. Mož se je sicer branil, kakor se pač vsak obsojenec, toda ker je še vsikdar voljo in željo Marijagradeanov poslušal, jib je tudi sedaj. — Kaj pa naši nasprotniM? Tibi so s svojo listo. Nihče nič ne ve. Kar kaj izveš od katerega demokrata, pa je vse. Zvedelo pa se je toliko: Neki hud mož sili zelo visoko na lestvo, toda naj jo nilkar ne postavlja na svojo hišo, oziroma na gospodarsko poslopje, ikatero že več let pričakuje za dve kroni poštenega snega, pa bo rešeno vsega gorp. So baje tudi na tej listi taiki možje, ki jih lasten oče ne bo volil, pa tudi bratje ne, tker agitirajo vsi proti njim. Eden pa je celo takšen gor, M je glede gospodarstva za vzgled vsem občanom, kajti v teku dveb let je zapravil dvamilijonsko premoženje, danes pa nima mesnda niti beliča v žepu in dolguje še precepnje svote občini. Spomnimo pa se še dveh: Kaj pa sta ta dva za ena svetnika? Stroškov noceta plačevati, ki sta jih sama zakrivila s svojim lahkoživljem. Te pa bodo volile v bodoče ženske, če bodo iraele volilno pravioo. To bo takšna lista, da bo razpalila Marijagradčane tako, da bo krafek, toda resen in že težko pričalcujoei obraoun. Modrič-Radoblje pri Laškem. Iz naše vasi še menda ni bilo glasu. Zadnja »Domovina« in »Jutro«, ki napadata našega g. župana, tajnika in odbornike Flisa ter Deželaka, ,po domače Ribča, ni vredno, da bi se na vsebino teh lažnjivih listov odgovarjalo. Kdor ima snažne roke in čisto vest, je poaiiževalno, da bi se s takimi čenčami pečal. Na ikratko pa vendar ta odgovor: »Ako je dopisnik v resnici doma iz Modrica, potem naj pride v Radoblje k Ribču, kjer bo dobil za svoje jamranje 500 Din. Ako pa ni, je pa javnosti znano, da je to le samo mačje zavijanje in težke Skomine nekaterih Lašcanov, ki so vajeni malenkostnih računov, na druga imena prepisavati, ter silno dolgočasje po bivšem gospodstvn pri okrajnem zastopu, odkoder jim sedaj tako junaško odgovarja g. dr. Godnič.« Trbovlje. V pondeljek zjutraj je odšla od trgovca g. Rateja, ne da bi mu naznanila odhod, njegova 161etna služkinja Leopoldina Pečnik. Ob 7. uri zjutraj so jo že izvlekli v Radečah pri mostu mrtvo iz iSave. Že veokrat je tožila, da ima neozdravljivo bolezen na želodcu ter se tudi izrazila, da sd hoče vzeti radi tega življenje. Stara vas pri Vidmu. Ravno v krajih krog Vidma ini Krškega^e je zgodilo zadnja leta precej grdih zločiaov, ki so močno razburkali celotno javnost. Zadnjo sredo, dne 26. oktobra, je končala v Stari vasi pri Vidmu pod razbojnisko sekiro in nožem 801etna vdova, trgovka in posestnica Marija Ivačič. Stanka Ivačič je opravljala po smrti svojega moža kar sama posestvo, trgovino ter krčmo. Znano je bilo, da ima precej premožeinja in je čisto sama. In ravno popolno samelost Ivačičeve je izrabil razbojnik, da se je polastil njenega prihranjenega denarja. Ropar se je prikradel ponoči v starkino stanovanje, zastrl okna ter vrata in se nato lotil krvavega razbojniškega posla. Stara ženica se pred razbojniško roko ni mogla braniti in bi bil lopov lahko ugrabil njene prihranke brez prelivanja krvi. Tolovaj je napadel žrtev s sokiro, s katero jej je razklal glavo in nato jej je še prerezal vrat z nožem. Po storjenem umoru je ropar prebrskal omare in predale in pobral, kar je v naglici našel. Odnesel je več hranilnih knjižic in gotovine ter se izgubil iz hiše v noč. Zločin je bil odkrit dne 27. okt. zjutraj, ko je okrog 7. ure prišlo k Ivacičevi hiši kmečko dekle Fraiicka, kakor vsako jutro po mleko. Vežna vrata so bila odprta, gospodinje pa nikjer. Francka je torej domnevala, da se je gospodinja odpravila po kakem opravku od hiše in je postavila kanglico za mleko pred vrata. A ko se je čez čas vrnila, gospodinje še vedno ni bilo nikjer. Stvar se ji je zdela sumljiva. Pozvala je torej nekega raoškega, ki je ravno prišel mimo, in stopila sta skupaj v hišo, da poisčeta gospodinjo. Komaj sta stopila v sobo, se jima je razodel strašen prizor. Vse je bilo razmetano, gospodinja pa umorjena, v mlaki krvi. Bliskovito se je novica o strašnem roparskem umoru raznesla po vasi in vsej krški dolimi. Videm ob Savi. Pretekle dni je k trgovcu g. Antonu Vaheič na Vidmu prišel 651etni Žnideršič, doma iz Zabukovja, ter je trgovcu iprodal vinski kamen, ki ga je pokupil pri raziiih vinogradnikih. Vahčič je Žnideršiču, ki je bil precej vinjen, dal tudi večerjo in prenočišče in je domača hči svetila, da je šel po stopnicah na hlev spat. Žnideršič pa je zopet zlezel po stopnicah v hlev ter govoril še s hlapcem. Ko je šel hlapec k večerji, je Žnideršic zopet hotel na hlev. Vsled vinjenosti pa je na stopnicah omahnil, padel na glavo in obležal na tleh. Ko je prišel hlapec od večerje, je bil Žnideršič že mrtev. Brežice ob Savi. Kljub prav živahnemu prometu na kolodvoru v Brežicah so neznani vilomilci v nooi od 20. na 21. oktobra obiskali na peronu se nahajajočo okrepčevalnico, last gostilničarja g. Ivana Volčanšek. Vlomili so z železom zadnja vrata, naložili v košaro, ki se je itam naha- jala, ookolade, likerjev, cigaret, cigar in fobaka za vrednost nad 2000 Din in neznano kam odšli. Vloma sumljiva sta tujca-Hrvata, ki sta preko dneva sumljivo hodila okrog okrepčevalnice in ki sta po vlomu izginila v smeri proti Zagrebu. — V četrtek, dne 20. oktobra, je umrla v Brežicah gospa Antonija Wresnig, rojena Bezuh, zdravnikova vdova, v 97. letu svoje starosti. Vdova je bila 40 let. Pogreb je bil v soboto, dne 22. okfobra, ob obilni udeležbi. — Pri brežiski podružnici Sv. Lenarta se nahaja starinska ^apela božjega groba. Po uMieniju strokovnjaka je bila zidana ta kapela v 17. stoletju kot zadnja postaja križevega pota, od katerega je ohranjena še ena postaja pri cerkvi sv. Roka, dočim so bile druge tekom let porušene. Kapelo božjega groba so dali obnoviti Šentlenarčani sami. Priština (Južna Srbija). Od slovenskega vojaka smo prejeli iz Prištine sledeče pismo: Slovenca pač povsod najdeš, še celo na koncu sveta. Tako jih tudi ima na Kosovem polju v Stari Srbiji. Večina so to vojaki, pa tudi nekaj kmetov, ki so se vojni tu doli naselili. Kraj je še precej zdrav, o malariji še tukaj ni čuti. Narodne noše so kaj slikovite; na glavi se še šopiri fes, pisani suknjič, rdeči pas ter bele volnene hlače, čevlje pa nadomestujejo opanke. Pozna se dosti, da je komaj 15 let, odkar je zemlja svobodna. Naši Slovenci služijo tukaj iz tnariborskega in celjskega okruga v 30. in 31. puku. Tudi nekaj oficirjev je Slovencev. Z vlakom smo se vozili iz Maribora tri dni. Torej ogledali si smo našo Jugoslavijo od severa do juga. Bralci »Slovenskega Gospodarja« prejmite najboljše pozdrave od slovenskih vojakov v Južni Srbiji. Bizeljsko. V nedeljo, dne 20. oktobra, zvečer je šia skupiina fantov iz Gregovc v bizeljski občini skrivaj pit v hrame svojih staršev. Med fanti sta bila tudi prijatelja Jožef Kunst in Tone Domitrovič. Med fanti ni bilo nobenega prepira. Nazaj grede, je Jožef Domitrovič z nekim drugim tovarišem prišel pred Jožefom Kunstora domov. Ko je prišel Kunst Jožef z ostalimi tovariši v Gregovce, je že Tone Domitrovič pred svojim domom zaukal. To ukanje je dalo povod, da sta se Jožef Kunst in Tone Domitrovič, ki sta pa bila v treznem stanju dobra prijatelja, sporekla. Po kratkem prepiru je Domitrovič udaril Kunsta s palico. Kunst pa se je branil z nožem. Vsled pijanosti in temne noci je Kunst z nožem zabodel Domitroviča tako nesrečno v prsa, da ga je zadel v srce in je po par iirah izdilmil. Kunst se je takoj streznil ter se sam javil sodišču.