






















         
P 46 (2018/2019) 1 31
Disperzija
A̌ M̌
Slika na naslovnici je povečava dela vodne gla-
dine s slike 1. Plastenka vode stoji na mizi s temno,
luknjasto ploščo.
Luknje so osvetljene od spodaj in tvorijo kontra-
sten vzorec, v katerem svetlo preide v temno na krat-
ki razdalji. Skozi valjasto plastenko so luknje videti
razpotegnjene v vodoravni smeri, pravokotno na ge-
ometrijsko os plastenke. Plastenka deluje kot cilin-
drična leča. Rob lukenj ni obarvan, je tak kot rob lu-
kenj, ki jih vidimo neposredno. Luknje vidimo tudi
skozi gladino vode v plastenki. Te luknje imajo izra-
zito obarvan rob, kot vidimo na fotografiji z naslov-
nice.
Kako pojasnimo ta pojav? Svetloba se na meji
med prozornima snovema lomi tako, da je razmerje
sinusov vpadnega kota α in lomnega kota β enako
razmerju lomnih količnikov lomne in vpadne snovi:
sinα
sinβ =
n2
n1
. Lomni količnik snovi je količnik hitrosti
svetlobe v praznem prostoru in hitrosti svetlobe v
snovi. Plastična stena posode pri lomu ne igra po-
membne vloge, ker so njene stene enakomerno de-
bele in tanke. Disperzija ali razklon je pojav, da je
hitrost svetlobe v snovi odvisna od valovne dolžine
svetlobe. V vodi je lomni količnik za vijolično sve-
SLIKA 1.
Plastenka z vodo na mizi s kontrastnim vzorcem.
tlobo z valovno dolžino 400 nm enak 1,339. Manjša
se približno sorazmerno z valovno dolžino in je za
rdečo svetlobo z valovno dolžino 700 nm enak
1,331. Disperzija povzroči, da se vzporedni žarki
svetlobe z različnimi valovnimi dolžinami lomijo v
snov pod različnimi koti. Če na mejo vpade curek
bele svetlobe, se v snovi razkloni v mavrični šop žar-
kov.
Zakaj potem ne vidimo mavric kjerkoli pogledamo
skozi vodo? Svetloba se vidno razkloni le, če vpada
pod dovolj velikim kotom. Curek svetlobe mora biti
vsaj na eni strani zaslonjen, sicer se barve zlijejo
med seboj. To kažeta primera na sliki 2. Skica kaže
ravnino, ki vsebuje geometrijsko os navpične valja-
ste plastenke na vodoravni podlagi in oči opazovalca
desno od posode. Narisani so le tisti žarki iz po-
vršine, ki vodijo do očesa. Žarki se na navpični steni
posode zlomijo proti vpadni pravokotnici, modri
bolj kot rdeči. Na levi skici je podlage bela in snop
žarkov bele svetlobe se razkloni v šope mavričnih
barv. Te barve se po lomu zlijejo nazaj v belo. Na de-
sni skici opišimo najprej žarek iz dela podlage bližje
plastenki. Ta se najprej lomi, kot prej opisano, nato
pa se zlomi še na nasprotnem navpičnem robu pla-
stenke. Žarki modre in rdeče svetlobe so vzporedni.
Pojav razklona je manj izrazit. Žarki iz bolj odda-
ljenega dela podlage izstopijo iz vode na vodoravni
gladini, kjer se ponovno lomijo, tokrat stran od vpa-
dne pravokotnice, spet modri bolj kot rdeči. Zato na-
stane iz žarka bele svetlobe divergentni šop žarkov
različnih barv. Na desni skici je vmes med belima
ploskvicama temna ploskev, iz katere svetloba ne iz-
haja (ponazorjeno s črnim žarkom). Po razklonu se
barve v omejenem območju okoli roba med svetlo in
temno ploskvijo ne zlijejo. Od zgoraj se v temni rob
prelije modra, od spodaj pa rdeča svetloba in zato
vidimo robove svetlih ploskev obarvane.
SLIKA 2.
×××