Leto III. TRST, dn6 30. decembra 1910. Štv. 51. 11" ■ — ■ ■ Izhaja v Trstu vsak petek oD 5. pop. Rokopisi so no vra-ftago. Nefrankovana pisma se ne sprejemno. UrUiiitTO li lprivilitvj ul. del Lavatolo št. J, L Telefon 18-67. ! I------------------■ Pnmizm štsv. M proda|a]o pe 6 štet. Inserati se računajo na milimetre t Jim kosti na kolone, In sicer po 8 stot. se vsaki mm. Za v#6 nego lOkratno obje vo pa po dogovoru Narofininazaceto leto K 4.—; za pol in četrt leta razmerno. ------------------1 | Glasilo ..Narodne delavske organizacije" in ..Zveze jugoslovanskih železničarjev". Ob novem letu. Stara navada je, da se ob nn^em letu polagajo nekaki računi o dogodkih, uspehih in neuspehih v pot' ki m letu, zato miJ mo, da pričakujejo morda tudi člani NDO, da se v zadnji Številki t' kočega leta ozre »o na dogodke, uspehe in neuspehe NDO v poteklem letu. Toda čemu to, saj so člani NDO, ki 60 se zanimali za svojo organizacijo, bili sami navzoči pri vseh dogodkih, ki so se dogodili v NDO, saj se je na celi vrsti shodov, sestankov, red nih in izrednih občnih zb* rov razpravhalo o dogodkih v NDO, o njj priliki ozn mo ne nazaj, temveč naprej, kajti NDO bo imela v prihodnjem, novem 1 tu veliko dela, veliko silmga dela, in dobro je, ako izpregovorimo par besed o tem novem delu v novem letu. S sprejetjem novih glavnih društvenih pravil in novega organi acijskega Statuta se je postavila NDO na st-lišče nepolitične, strogo strokovne, razredno-stanovske delavske crgani acije. S tem, da je NDO zavzela to stališče, je prevzGa n«-se vso silo novih nalog, katere mora izvršiti v naikrajšem času. D čim je bila NDO do-sedaj le nekako izobraževalno in zabavno delavsko društvo, ki se je poleg tega tudi zanimalo za strokovna delavska vprašanja, mora biti odslej glavno delo v organizaciji reševanje strokovnih vprašanj, a vse drugo pa le postranska stvar, le sredstvo, pomožno sredstvo k dosegi glavnega namena. Za reševanje strokovnih vprašanj pa je treba pred vsem strokovne organizacije delavstva. Treba je razviti od delavnice do delavnice najmterzivnejšo agitaciiO, treba je, da ta agitacija sloni na trdnem temelju zavednih, stanovsko zavednih, prepričanih, resnih in delavoljnih zaupi ih mož. ki so pripravljeni posvetiti vse svoje moči stvari strokovne organiza cije r ašega delavstva. Treba je, da ti zaupniki vsak za-se zbirajo in zbero okrog sebe vse naše delavstvo posameznih in vsi skupaj vseli delavnic v Trstu in okolici, da se tako dobi podlaga za ustanovitev btrokovnili skupin, kjer je mogoče, strogo po stroki, kjer pa to ni mogoče, pa vsaj po skupnih delavnicah. Treba je natančnih podatkov o vsakem posameznem delavcu, osebnih podatkov, pa tudi podatkov o njegovih stanovskih razmerah napram sodelavcem, napram delodaja'cem, napram delavski spl šnosti in napram delu samemu. Na podlagi takih najzanesljivejše dognanih podatkov in na podlagi zanimanja za organizacijo, ki ga morajo vzbuditi zaupniki v vsakem posameznem našem delavcu in tudi v celem njihovem delokrogu, je mo goče zgraditi trdno stavbo strokovne organizacije. Cim trdnejši bo ta temelj, tem trdnejša ho organizaci a, zgrajena na njem. Zato pa le ne polnili košev obljub, ne lepih mamljivih slik o bogzna kako krasni bodočnosti, kajti ena neizpolnjena obljuba pokvari več, kakor pa doseže cela vrsta resničnih uspehov. NDO ve jako dobro, ca je vsak začetek težak, ve prav dobro, da pri tem svojem začetnem delu ne bo posajena na rož;cuh, toda ne straši se dela, ker je prepričana, da se s krepko, trdno voljo in vztrajnostjo dajo premagati vse ovire. NDO ve, da to njeno delo ne ho, vsaj v začetku, moglo pokazati uspehov na zunaj, ve pa tudi, da je usp»h na znotraj gotov, in ko bo NDO konsolidirana, utrjena v svoji notranjosti, ne bodo iz ostali uspehi tudi na zunaj. NDO v bodočem letu, vsaj v začetku, ne bo prirejala velikih shodov in mani-iestacij, kajti vse to ima le trenotni uspeh, navduši delavstvo le za tlsti trenotek, a trajnega vtisa, trojm ga uspeha ni. Od osebe do oseb ■, od delavca do delavca je treba iti, treba mu je pojasniti namene in načrte NDO, treba mu je vzbuditi zatri* manje za te namene in načrte, vzbuditi v njem stanovsko delavsko zavest, zavzeti ga za veliko delavsko spDšno-t, da izpozna v svojem tova išu sodelavcu sebi enakega človeka, ki stremi za istimi c Iji, vzbuditi in utrditi v njem sp znanje, da posam znik v današnjem boju za obstanek ne velja nič. da more doseči kak uspeh edinole močna, sama v «ebi edina in složna, svojega smotra se zavedajoča skupnost. Organizacija, ki temelji na takih predpogojih, ki ima v sebi tako članstvo, je gotova svoiih uspehov. Tako delo torej čaka NDO v najbližjem času. A to še ni vse. Zadnji občni zbor .Deželne organizacije z\ Trst in okolico" je skle il, da stopijo z novim letom tudi v veljavo določbe novih gla nih pravil v zadevi plačevama članskih prispevkov. Nova pravila namreč določajo, da plačujmo člani svoje organizacijske pri-snevke tedensko in ne več mesečno, kakor je to bilo v navadi do sedaj. Notranjo upravo organizacije čakajo torej ob novt m letu vsled ta zpremembe veliko dela, kateremu se pa podvrže prav rada, ker je prepričana, da bo ta nova uvedba na eni strani članstvu nudila veliko ug >dnost, da se morpjo članski prispevki plačevati v tako ma linih z eskih, da jih zmore gotovo vsak delavec, na drugi trani pa zagotavlja ta uredba upravi točmjše in rednejše dohodke in poleg tega tudi natančnejšo kontrolo. Natančnejše o tej novi uredbi govorimo na drugem mestu. Samo ob sebi jo umevno, da bo NDO poleg tega res ogromnega dela za zgradbo strokovne organizacije, z vsemi svojimi močmi nadal evala Nvo.je obrambeno in varstveno delo v korist narodnega delavstva, ob enem pa tudi posvečala vse svoje razpoložljive moči izobrnževt lnemu delu med našim delavstvom. Rekel bo tu morda, da bodo njene moči pri šibke, da bi obenem obvlad -vala vs» to tohkostran8ko delo A temu ni tako. „Di želni izvrševalni odbor za Trst in okolico čuti dovolj moči v sebi, da bo Lhko točno in redno vršil svojo sicer težko, a tako hvalevredno nalogo. So to mlade moči, ki pa so pripravljene posvetiti vse svoje delo organizacijskim namenom, poleg njih pa so stari, izkušeni ljudje, ki bodo i z delom i svetom stali vedno ob s*rani svojim mlajšim sotrudn kom. Poskrbljeno je za delavce na strokovmm, na obrano-benem in varstvenem polju, a tudi za izobrazbo ima NDO na razpolago mož, ki so vedno pripravljeni podajati svo e znanje delavstvu, da je povzdignejo tudi v kulturnem pogledu na ono stališče, ki omogoča delavcu uspehe na vseh drugih poljih. Prepričani pa smo tudi, da se bo dosedanje število sodelavcev množilo vedno bolj in bolj, čimboj se bodo kazali usp hi našega dela, čim bolj bo rastla organizacija in njena moč. Slabič ostaja vedno sam, a čim krepkejši, čitn močnejši je kdo, temveč se jih zbira okrog njega, temveč jih išče svoje zaslombe pri njem, tem več jih želi biti deležnih njegovih uspehov, tem več se mu jih tudi pridružuie, ker s« boje niegove moči, ker vedo, da so izgubljeni, ako oni obrne svojo moč proti njim. Tako bo tudi z, organizacijo. Čim bolj bo rastla, čim močnejša bo prihajala, tem več delavstva se bo zbiralo okrog nje, tem več dela zmožnih ljudi bo imela na razpolago. Da pa bo temu tako, je treba z novim letom začeti z najresnejšim delom, da se postavijo trdni, nerazrušljivi temelji za bodoči vzrast organizacite, treba je, da i voditelji i delavstvo samo posveti vse svoje združene moči temu resnemu namenu. Pustimo, kar je bilo za nami, da OBtane za nami, a glejmo le v bodočnost in to v najbližjo bodočnost, v kateri si lahko ustvarimo vse predpogoje za nadaljni razvoj naše organizacije. Proč z malodušnostjo in onim omahovanjem sedaj sem, sedaj rada tja, proč tudi z ono nezaupnostjo, ki tako pokvari vsak uspeh, zlasti pa proč z malenkostnimi osebnostmi in pa zahrbtnim ogovarjanjem in hujskanjem ! Kdor je naš, z nami na delo, kdor pa je proti nam, pa naj pokaže to očitno, da se pogledamo v lice kakor možje, ki hočejo in tudi znajo svojemu prepričanju priboriti zmago. N* besed, dela je treba v organizaciji, zato pa v novem letu manj govorimo, a dosti delajmo ! V nadi, da se nam tako uresničijo naši načrti, kličemo vsem našim sodelavcem, vsemu vašemu narodnemu delavstvu: Srečno in veselo novo leto! •• zveza ■■ JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV. Personalna komisija južne železnice za leto I9H. Z ozirom na imenovanja, ki so se izvršila v seji upravnega sveta južne železnice dne 17. decembra 1910, je personalna komisija za leto 1911 sestavljena tako-le : Sekcija za poduradnlke: Imenovani člani: N o v o t n y Josip, vlakovni revizor na Dunaju ; Mičan Karel, strojni mojster v Dunajskem Novem mestu ; Lorber Franc, prožni mojster, Modling. Izvoljeni člani: Skupina voznega osobja pri prometu : Scherbaum Robert, vlakovni revizor, Dunaj ; S c h e i b e i n Viljem, nadsprevodnik, Ino-most; Skorja n ec Josip, nadsprevodnik, Lju-ljana. Skupina ostalega prometnega osobja : L o n g o Friderik, pisarniške ekspedient, Dunaj; Burgstaller Ivan, pisarniški ekspedient, Gradec; Guggenberger Bruno, asistent, Hen-nersdorf. Skupina strojne in vlakoodpremne službe : B e e r Ludovik, strojevodja, Miirzzuschlag ; Baumgartner Fr., strojevodja, Dunaj; Zwenk Fran, itrojevodja, Maribor. Skupina progovzdrževalne službe : N e j e p s a Adolf, prožni mojster, Meid-ling; Fuchs Ivan, prožni mojster, Gradec ; Herzog Ferdinand, osrednjeogibalniški mojster, Meidling. Skupina ostalih službenih oddelkov : Zim meri Alojzij, pisarniški espedient, Dunaj ; P r a k Emil, pisarniški ekspedient, Dunaj ; Schlosser Josip, pisarniški ekspedient, Dunaj. Imenovani namestniki: D e 11 i n g e r Karel, nadsprevodnik, Dunaj; L e w y Filip, delavniški mojster, Dunaj ; P f e i 1 Fran, prožni mojster, Liesing. Izvoljeni namestniki: S t e c h e r Aleksander, nadsprevodnik, Gradec ; Skerbinscheg St-fan, nadsprevodnik, Dunaj ; Maieritsch Fran, nadsprevodnik, Maribor. Skupina ostalega prometnega osobja : B f e z i r a I»an, postajni eksped., Matz-leinsdorf. Dol le ne Gašper, asistent, Maribor K. B. Nezasedeno. Skupina strojnega in vlakoodpremnega osobja: Siegelbauer Fran, vozni mojster, Dunaj; M a n 11 e r Adalbert, strojevodja, Inomost; Walles Josip, delovodja, Maribor. Skupina progoizvrševalne službe : Braz Ignac, prožni mojster, Celovec; Škerjanec Dan prožoi mojster, Trst. D e r e t o Josip, prožni mojster, Lavis ; Skupina ostalih službenih oddelkov : M a i e r Fi an, pisarniški ekspedient, Lienz; Dittrich Fran, skladiščni mojster, Dunaj ; Nezasedeno. Sekcija za sluge. Izvoljeni člani: B o h m Fran I, sprevodnik-vlakovodja, Dnnaj ; S t r o b 1 Fran, strojevodni čakalec, Dunaj ; Rainer Josip, čuvaj, Olang. Izvoljeni člani: Skupina voznega osobja pri prometu: K o r p Andrej, nadsprevodnik, Gradec; A u i n g e r Leopold, sprevodnik-vlakovodja. Beljak ; Lackner Ferdinand, sprevodnik-vlakovodja, Lienz. Skupina ostalega prometnega osobja :' Wagner Josip, čuvaj, Matzleinsdorf; O s m e z Josip, vratar, Bolcan ; . W a n d 1 Fran, skladiščni paznik, Gradec.' Skupina strojne in vlakoodpremne službe: R u ž i č k a Fran, strojevodja, Beljak ; Obitachnig Leopold, strojevodni čakalec, Gradec ; Falk Fran, strojevodja, Trst. Skupina progovzdrževalne službe: Herzig Fran, čuvaj, Inzersdorf; F a s 11 Fran, čuvaj Oisnitz ; Stocklinger Josip, čuvaj, Celovec. Skupina ostalih službenih oddelkov: S a c h 1 Tomaž, pisarniški sluga, Dunaj ; M a y e r Adam, „ „ „ B e z d e k a Ivan, „ „ „ Imenovani namestniki: K ry s t a Ivan, sluga pri blokovem signalu; W i s t e r Bnrnhard, vozni mojster, Dun^j ; Mayr Viljem, čuvaj, Trident. Izvoljeni namestniki: Skupina voznega osobja pri prometu : Sackl Maks. sprevodnik-vlakovodja, K r e p p e k Ivan, sprevodnik, Maribor K. B.; Kasperbauer Ignac,sprevodnik,Miirz-zuschlag. Skupina ostalega prometnega osobja: H o s s m a n Leopold, postajni mojster, Bruck ; Lapuh Ignac, čuvaj Maribor ; Pollermann Ivan, klepar-lampist, Matzleinsdorf ; Skupina strojne in vlakoodpremne službe: Hutter Ivan, strojevodni čakalec, Beljak; H e e g e r Adolf, vozni paznik, Dunaj; P r o g 1 h 6 f Ludovik, vozni paznik, Dunaj ; Skupina progovzdrževalne službe : L u ckn e r Rajmund, čuvaj, Zg. Dravograd; W i e s e r Fran, čuvaj, Atzgersdorf; Spetič Andrej, čuvaj, Št. Peter. Skupina ostalih službenih strok : B o n t a d i Karl, pisarniški sluga, Dunaj ; Stadlmann Josip, „ „ „ K o b 1 i s k a Gustav, „ „ „ zjž— Prevajalne določbe za čuvaje južne železnice. Z ozirom na cir-kular št. 420 A 1910 je generalno ravnateljstvo južne železnice določilo sledeče: Čuvajem se skrajšajo neglede na skrajšanja čakalne dobe, ki jim pripadajo v smislu točke VIII. cirk. 420 A 1910 prihodnji napredovalni roki in sicer : dne 1. julija 1905 in dne 1. julija 1906 v plačno stopnjo K 960'—vstopivšim čuvajem za 2 leti; dne 1. julija 1906 v plačno stoonjo K 840' — vstopivšim čuvajem za 2 leti; dne 1. julija 1907 v plačno stopnjo K 970'— vstopivšim čuvajem za 1 leto; dne 1. julija 1905 in 1. julija 1907 vplačano stopnjo K 840'— vstopivšim čuvajem za 1 leto ; due 1. julija 1905 v plačno stopnjo K 720'— vstopivšim čuvajem za 1 leto; dne 1. julija 1906 in dne 1. julija 1907 v plačno stopnjo K 720.— vstopivšim čuvajem za pol leta. Ta skrajšanja se upoštejejo prvič ob napredovalnem roku 1. julija 1911, ako bi se ob tem roku napredovanje ne izvršilo na podlagi dosedanjih določeb že normalno. Pri tem se upoštejete dve leti, če jih ima dotičnik na dobrem, v enoletnih obrokih pri prvem ali drugem napredovalnem roku. Ako bi se pa napredovanje more lo izvršiti na podlagi dosedanjih določeb normalno 1. julija 1911, se pol leta upošteje tako, da se napredovanje izvršili z veljavnostjo od 1. januarja 1911, Morebitni ostanki 1 leta in pol se upoštejejo pri prvem ali drugem napredovalnem roku, morebitni ostanki po pol M a pa pri prvem napredovalnem roku. Čakalna doba pa se ne sme v nobenem slučaju znižati pod eno leto. Oni čuvaji, označeni v prvem oddelku, ki bi bili v smislu prejšnjih cirkularjev, če bi se skrajšanje čakalne dobe za nje ne bilo odpravilo, prišli že 1. julija 1909 oz. 1. julija 1910 v ono plačno stopnjo, v katero so priši po določbah cirk. 497 A 1909 s 1. julijem 1910, oz. bi prišli 1. julija 1911, se sedaj uvrste v to plačno stopnjo z veljavnostjo za nazaj od 1. julija 1909 oz. od 1. julija 1910. Tem čuvajem se vsied nazaj veljavne uvrstitve skrajša v smislu točke 1. pripadajoči upoštevek za eno leto. Izplačilo iz teh določb do vključno 1. marca 1911 izvirajočih diferenčnih zneskov se izvrši 28. februvarja 1911, pri čemer se odtegnejo po štatutih določeni prispevki za penzijski fond in drugi predpisani odbitki. — S to določbo je uprava južne železnice zadostila zopet eni onih zahtev, ki jih je stavila v času pasivne resistence združena koalicija. ziž— Člane ZJŽ, ki so zaostali s članarino, da te zaostanke nemudoma poravnajo, da sev morejo zaključiti knjige. Občni zbor ZJŽ se vrši meseca januarja, zato morajo biti knjige zaključene čimprej, kar je pa nemogoče, ako člani pravočasno ne poravnajo svojih zaostankov. Torej red, da je mogoče napraviti red ! zjž— I. veliki ples ZJŽ. se vrši v soboto, dne 7. junuarja 1911 zvečer v krasni dvorani .Dalmatinskega skupa" v ulici Sanitči št. 16, I. nadstropje. Natančnejši spored priobčimo prihodnjič, a že danes poživljamo vse narodno železničarsko Trsta in okolice, da se udeleži našega plesa v čim največjem številu, vabimo pa tudi drugo narodno občinstvo, da nas poseti ob tej priliki, se poveseli z nami in nam s tem pokaže, da se zanima za našo organizacijo in za železničarsko življenje sploh. Da se vidimo torej vsi na našem I. velikem plesu ! zjž— Veselo in srečno novo leto želimo vsem našim podružnicam in vsem našim članom z iskreno željo, da bi s skupnim, složnim, vztrajnim in smotrenim sodelovanjem v novem letu č'm najbolj pospešili napredovanje naše ZJŽ, s tem pa tudi zagotovili našemu članstvu one dobrote in koristi, ki naj mu jih daje naša stanovska organizacija! Veselo in srečno novo leto vsem našim sotrudnikom in naj bi nam ostali tudi v novem letu zvesti, kakor so nam bili v 6tarem ! Torej z novim letom z novimi močmi na skupno delo za naš skupni blagor! zjž— I. redni občni zbor ZJŽ., se vrši mesc. januarja. Opozarjamo podružnice ZJŽ, da čim prej zaključijo društveno leto, 80 mora na občnem zboru poročati 0 njihovem delovanju. Ravno tako pozivljam<) V8e člane, ki so morda še zaostali 8 članarino za mesec december, da svoj zaostanek čim prej poravnajo, da se more društveno leto zaključiti. Opozarjamo podružnice in članstvo tudi nato, da naj eventuelne predloge čim prej priobčijo osrednjemu odboru, da se more potem na občnem zboru sklepati o njih. V prihodnji številki našega lista priobčimo natančni Č8S in kraj ter dnevni red občnega zbora. Poživljamo pa že danes članstvo, da se bočnega zbora udeleži v čim največjem številu. zjž— Podružniškim odborom In zaupnikom! Podružniške odbore in zaupnike prosimo, da nam v najkrajšem času pošljejo naslove vseh onih članov Z. J. Ž., ki redno ne dobivajo »Narodnega Delavca/ Marsikaterikrat se dogodi, da član zato ne dobi lista, ker uprava nima natančnega naslova, največ nerednosti pa se dogaja vendar vsied malomarnosti c. kr. pošte, kajti upravi se vračajo listi kot nedostavljepi, dasiravno je naslov na ovitku popolnoma pravilen in dotični član dobiva popolnoma redno zaprta pisma na isti naslov. Uprava »Narodnega Delavca" se je že pritožila na poštno ravnateljstvo, v tej zadevi, a ne pomaga nobena pritožba, kajti dogaja se še vedno, da člani ali sploh ne dobe lista, ali pa ga dobe pozneje in to raztrganega itd. Vsekako pa prosimo ponovno podružniške odbore in zaupnike, da nam pošljejo natančne naslove tistih članov, ki ne dobivajo lista. Uprava bo stvar uredila takoj, in če potem še ne bo reda, se bomo znali pritožiti na takem mestu, da bo gotovo nastal enkrat red. zjž— Novoletno napredovanje pri južni železnici. Pred seboj imamo oni »srečni" cirkular, ki prinaša uslužbencem južne železnice novoletno darilo v obliki napredovanja. O uradniškem napredovanju ne bomo razpravljali, ker to ni naša stvar, pač pa poglejmo, kako so kaj napredovali pnduradniki. O napredovanju slug in drugih nameščencev izpregovorimo tedaj, ko bomo imeli dotično ..srečno" številko cir-kularja v svojih rokah. Kar napredavenje zadene poduradnike, se more reči. da je izpadlo jako pičlo. Navedemo naj samo številke : V prezidialnem oddelku je bil 1 poduradnik definitivno nameščen. 2 pisarniška ekspedijenta sta pa napredovala v višjo plačno stopnjo. Pri administrativnem ravnateljstvu sta napredovala 2 podurad-nika, pri fiinancialnem 2, pri komercialnem 4, pri prometnem so bili imenovani za asistente: ] z 2000 K, 4 s 1800 K, 8 pa s 1600 K, dočim pa jih ie napredovalo v višjo plačno stopnjo 170 ; pri stavbinskem ravnateljstvu je napredovalo v višjo plačno stopnjo 32 poduradnikov. pri strojnem ravnateljstvu 21 in pri upravi materiala 2. To je vse. Napredovalo je v vsem torej 249 poduradnikov v ”« e h strokah južne železnice. To je res jako nizka številka ob ogromnem številu nameščencev južne železnice s podurad-niškim značajem. Gospoda pri ravnateljstvu pač štedijo in štedijo, toda vedno le pri nižjih, kajti če se pomisli, da je s 1. januarjem napredovalo 274 uradnikov vplačilnih stopnjah od 3200 K dalje, potem se pač takoj ve, da ima uprava južne železnice pač denarja za .višje,“ ne pa za .,nižje." Je pač to stara stvar in bo tudi ostala tako, dokler ne bo med uslužbenstvom pošteno zsvrelo. zjž— Iz Pule nam pišejo: Skoraj bi človek mislil, da Pnla ne spada več pod ravnateljstvo c. kr. državnih železnic, kajti tu je pri državni žaleznici sve drugače, kakor pa kje drugje. Ne vem kako to, ali pa je morda le resnic«, da veljajo za Pulo prav posebne izjeme. Tako n. pr. dobivajo ogibalpi čuvaji na drugih postajah tako imenovane ogibalne doklade in ogi-balne premije, a tega v Puli ni. Vemo za ogibalnega čuvaja, ki je definitivno nameščen že od leta 1907 in je bil letos premeščen v Pulo. Na prejšnem svojem službenem mestu je dobival omenjeno doklado jn tudi penzijo. a v Puli je ne dobiva. In ko je dotičnik vprašal, kako to, da ne dobiva teh prejemkov, so mu odgovorili. da v Puli ni takih dok!ad in premij. Stvar je vendar nekoliko čudna Mož je bil premeščen v Pulo iz kraja, kier so življenske razmere mnogo ugodnejše, kakor v Puli, kjer vlad«, kakor splošno znano, velika draginja. Prišel j« torej z boljšega na slabše v splošnem, poleg tega pa more revež izgubiti omenieno doklado in penzijo, ki znašate 11 K ra mesec, torej na leto 132 K. Pač bi tu vprašali ravnateljstvo c. kr. državnih železnic, kaj pač misli v tej stvari? Ali je prav, da se godi dotičniku taka očividna krivica ? Po našem popolnoma preprostem mnenju bi pač mislili, da mora veljati enaka pravica za vse uslužbence državne železnice, pa naj so potem tu ali tam, ako opravljajo enako delo. Vsekako se bomo zanimali za to stvar in na pristojnem mestu poskrbeli, da se ne bo več godila taka krivica. zjž— I. redni občni zbor podružnice ZJŽ. — .Maribor" se vrši na Kraljevo, dne 6. prosinca 1911 ob 4. uri pop. v mali dvorani »Narodnega doma" po sle dečem dnevnem redu : 1. poročilo odbora, 2. volitev odbora, 3. prememba podružničnih pravil, 4 slučajni predlogi. — Po občnem zboru ob 8. uri zvečer priredi podružnica ravnotam družinski večer s petjem in plesom. Vstop je vsakemu slovenskemu železničarju in njih rodbinam prest, zato poživljamo 'vse naše tovariše, da se mnogoštevilno udeleže občnega zbora in prvega družinskega večera. — One člane, ki še niso popolnoma poravnali članarino za leto 1910, vljudno prosimo, da to store še pred občnim zborom da bo dru-vena blagajna v redu. Vse one pa, ki so se priglasili kot člani, pa niso nič plačali, bomo črtali, ako ne vpošljejo članarine do 6. prosinca, seveda se jim tudi ustavi »Narodni Delavec*. zjž— Zahvala. Podpisani se prisrčno zahvaljujem podružnici ZJŽ. — »Maribor" za izredno podporo K 10.—, ki mi jo je naklonila vsied mojega poškodovanja v službi. Jakob Leskovar akordant. zjž— Se nekaj o remuneracijah. V zadnji številki smo izrekli svoje mnenje,. da se bo letos moral marsikateri železničar pri c. kr. državni železnici obrisati pod nosom za remuneracijo, dočim bodo pa drugi zopet vtaknili v žep mastne stotake. In res se je zgodilo tako. Le vprašajte železničarje kar po vrsti, seveda iz kategorije slug in drugih takih nameščencev, pa bodete slišali, koliko remuneracije so dobili za niihovo celoletno garanje na račun varčevanja! Celo leto so se trudili in mučili noč in dan v največji vročini in v najbujšem mrazu, v dežju in toči, osobie so vedno skrčevali, dela vedno več, ljudi vedno manj, in kaj so dobili za vse to prekomerno delo — nič ! Kvečjemu da se kak »boljši" še ponorčuje, češ, koliko si pa dobil remuneracije letos ! Ni čuda, da ljudje stiskajo pesti in kolnejo, da se ogenj kreše, zlasti še, ker vedo, da so ljudje, kateri se rede od njihovih krvavih žuljev, potegnili naravnost velikanske remuneracije. Navedemo naj samo en slučaj, ki kaže vso vnebovpijočo korupcijo, ki vlada pri ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Trstu. Meseca oktobra nekako je bil upokojen velikanski revež, ki gotovo nima živeti sčim, višji inšpektor Hofmani). Ta ubožec je bil torej penzio-niran in če dobiva penzijo najnižje stopnje V. plačilnega razreda, dobiva majmanj 7000 K na leto, v drugi stopinji 7800 K, v tretji pa 8640 K, torej gotovo tako malo, da ubožček nikakor ne more živeti. In glejte : ta človek s tolikimi tisočaki na leto, opravlja sedaj še službo diurnista pri ravnateljstvu, gotovo ne zas'tonj I In ta človek j s dobil baje sedaj še remuneracije, kakor pripovedujejo, celih 500 K Torej ni dovolj, da dobiva svojo velikansko penzijo, ni dovolj, da odjeda gotovo zmož-nejšemu, mlademu človeku zaslužek, ne, navalili so mu tudi še remuneracijo. ki je naravnost preznačilna za »varčevalni sistem", ki vlada pri državni železnici. Poglejmo pa drugam. Poznamo uslužbenca pri državni železnici, ki je dolgo, dolgo vrsto let pošteno služil železniški upravi S prihodnjim letom gre v zasluženi pokoj, a glejte : ta človek, ki vendar ne nosi zlatega ovratnika, ni dobil mkake remuneracije, češ ker bo šel s prihodnjim letom v pokoj. Oni z mastno penzijo in še posebno diurnistovsko plačo, ki je seveda malo drugačna, kakor pa plača 'navadnega diurnista, pa dobiva tako remuneracijo! In če pogledamo še dalje, vidimo, da no beden od »nižjih" uslužbencev ni dobil niti vinarja remuneracije. Marsikdo bi bil zadovoljen, ako bi bil dobil magari tudi samo 5 K, a tudi teh ni bilo. Sto ubogih trpinov bi bilo zadovoljenih z remuneracijo, ki jo je dobil en sam penzijonirani višji inšpektor diurnist! In potem naj se pa uprava c. kr. državnih železnic še čudi, da vre med usluž-ben tvom, da so ljudje nezadovoljni, da ue opravljajo svoje službe s posebno vnemo ! Boš vraga garal noč in dan zato, da se bodo na račun tvojega truda potem mastili drugi ! Vleci kakor črna živina, da železniška uprava prihrani toliko in toliko tisočakov, ki niti pojma nimajo o tem, ka' ie delo pri železnici, katerim svoj živ dan še ni stekla kaplja znoja po licu, razu n morda tedaj, ko so sedeli pri obedu za bogato obloženo mizo. To je varčevalni sistem" uprave c. kr. državnih železnic! Toda zapomnijo naj si gospodje pri ravnateljstvu, da bo to njihovo »varčevanje" trpelo prav kratek čas. Uslužbenstvo je že tako sšikanirano in vznevoljeno, da bo prej ali slej dalo duška svoji nevolji. Potem bo seveda, kakor vselej v takem slučaju, opravičevanj in obljub cele koše, toda uslužbenstvo je sito opravičevanj in obljub. Priti mora do poloma, a odgovarjajo naj potem oni sami! zjž.— Preselitveni pavšal orl južni železnici. Z dnem 1. januarja 1911 stopijo v veljavo glede preselitvenega pavšala pri južni železnici sledeče določbe : pod-uradniki, poduradniški aspiranti in pomožni p od uradniki dobe odškodnine za ovoj in popravo pohi- štva in za druge večje izdatke K ^® 7\’ odškodnine za potovalne stroške pri * ljenosti nad 100 do 400 km K 6*—■» 2>l oddaljenost nad 400 do 600 km K lO'"' in za oddaljenost nad 600 km K 12'— ter za prevoz pohištva iz privatnega sta-novanja v naturalno stanovanje K 25 v drugo privatno stanovanje pa K 50’"" Sluge, služabniški aspir8n. in pomožni sluge dobe odškodnini za pohištvo K 70'—, pa potovalne stroški za zgoraj označene oddaljenosti K 4‘— K 8'—, oziroma K 10*—, za prevoz P* N 25'—, oziroma K 50’—. — Pr®4 delavci dobe odškodnine za pohištvo h 50‘—, za potovalne stroške in prevoz p°' hištva pa kakor sluge. — Ostali delavci dobe odškodnine za pohištvo h 40'—, ostalo pa kakor sluge. Vsa ta tu patam precej znatna zvišanja, saj 80 JV poduradnikom zvišala odškodnina za P®|. hištvo od 40 na 70 K, pri slugah od 30 na 70 K in delavci sploh niso prej dobili nikake odškodnine za pohištvo, vse to uspeh pasivne resistence. Zvišal se je tud pavšal za prevoz pohištva od 20 na 25 f/ oziroma od 40 na 50 K. Torej venda? uspeh, s katerim se uslužbenstvo zadovoti lahko vsaj začasno. " , Domače vesti. d.— NOve uredbe v NDO. Z novi® letom stopi v veljavo sklep izrednega ob'" nega zbora »Deželne organizacije za in okolico", po katerem se izprem'’ n j a j o dosedanji mesečni č 1 a® ski prispevki v tedenske. 0 tu N o- — 3 (u »i ta ?* < O a m i rCoo-coo: OSREDNJA BANKA H ČEŠKIH HRANILNIC Telefon 19-95. Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. Vlog okoli: K 115,000.000 Naslov za brz.: SPOROBA UKA vloge na knjižice. Premijene vloge MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. j Ronsumna zndruga H. D. 0. Prodajalne: ulica Bosco 17. n. U|t Miramare 6latl va«°°a p™«*« :: Telefon: štev. 23-21. :: ma y Skednju. »podarakega podjetja Je namenjen lo Vam In Vaši sveti stvari I I Inače g. dopisnik znao je u svoje doba N. R O. prijetiti i proricati, da de dobiti lekciju još prije, nego se nada. Mi smo znatiželjni čekali, kakve de to nama lekcije soc.-dem. dati, nu prodje mjesec dana — ništa, nadodji še izbori, gdje su upo-trebili svako sredstvo, da uspiju — za* ludu. Mjesto da dadu lekciju, primiše ju takvu, da onijemiše. Ovi su izbori najbolji odgovor svim krivim pror očima i ujedno dokaz naše modi i naše s jesti, koja si dnevno krči put, da nije daleko dan, gdje ne de biti jednog radnika Slavena u Puli, koji ne de biti u našim redovima- Ovim izborima dokazasmo, uz koga je vedina, ogromna vedina radničtva u Puli, te samo slavenska, ved u opde. Za našu listinu Pula je dala preko 8200 glasova, rado bi pako znali koliko za soc.-dem., koji se prikazuju, kao jedini zastupnici radničt a. A svu šilu onih glasoma, što su dobili, dob'še ih raznim lažnim prikaziva-njem. Nu o torne u bududem broju. S ovom pobjedom nije ipak sve po-st’gnuto, ona nam ima samo dati nove snage, da ustrajamo na započet m putu oslobadjanja i osvješdivanja našeg radničtva, da se liši svih mogudih r eprijatelja i da im uzmogne odoliti u borbi za svoja narodna i radnička prava. "čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici" (vpisana zadruga z om zavezo) je odprla te dni v Trstu svojo prodajalnico v ul. Barriera vecchia 38. Kako je že znano, je tej zadrugi pristopilo ■ več čevljarskih mojstrov in delavcev, ki izde- ' .lujejo vsa v čevljarsko obrt spadajoča dela v ' skupni prodajalni, katero je zadruga sezidala in moderno uredila. Delavnica ima prostora za 200 delavcev. Zadruga izdeluje vsakovrstno obuvalo od najpriprostejega do najfinejšega ter. sprejema tudi poprave. Svoje izdelke prodaja zadruga doma v Mirnu, v lastni prodajalnici v Gorici na trgu sv. Antona, v Trstu, Barriera vecchia št. 38. 0: Gostilna »Pri vijolcali" Ta gostilna, katera je popolnoma na novo urejena in katera se nahaja v slovenskih rokah na prejš-n em mestu v ul. S. Lazzaro št 22 Točijo se naj izborne) ša vina vsake vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. Zraven tega so vedno na razpolago „KOLINE“, krvavke itd. — Za obilen obisk se toplo priporoča slav. slovenskemu občinstvu udana lastnica JULIJA VINTER. m Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in iedaiateltics: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trntu. Tiska: TISKARNA „EDIN08T“ v Trstu. Josip Štolfa. vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela 2 UGODNA PRILIKA S dP V veliki fini botiljeriji i slaščičarni % | vogal ul. Ghega |1 r* in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in Fabrisa) 4 Bogat izbor najboljih vin in iikeriev jjp fl[ prvih tovaren naše države. — Izvrstne slaščice. Cene zmfrne. jp Asti Spumanti, Refošk, zagrebški Pe 5 ji linkovac in Sokol. Posebne vrste: % % Ruse po najzmernejših cenah. J-------FAVE po 2 K kg.-----------J Slovenska trgovina! ..Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici1* vpisana zadruga z omenjeno zadrugo je odprla svojo prodajalno v Trstu, ul. Bariera vechia = št. 38. ---------- dobijo se vsakovstne obuvala od najpriprostfga pa do najfinejšega ter sprejema tudi poprave. Naročila se izvršujejo točno. 1 • .v- Somišljeniki! Širite naš list! Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Aoque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih na j finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišn v ulici Valdlrivo 17 (Telefon 1405. v kateri prodaja na malo in veliko, — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gost t . « „A1P Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratell* dalmatl" ulici Zndeeobe šfv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. »TRŽAŠKA POSOJILNICA in ARANILNICA“ registrovana zadruga z omejenim poroštvom. piazzi della Caserma St. 2, I. n. — TRST — V lastni hiSi. (Vhod po glavnih •topnjioab). — TELEFON št 952. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po mr 4V|0 -»■. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5%— 6°/0, na menjice po 6°/0, na zastave po 5 7* in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Poštno-hranilnični račun 816.004. «w x vm’ • < 1 i j • • Cesky hostinec v Terstu | la Meridimiale 1 Čampo BtUdere i Češka gostilna t š v Trstu žganjarno : ulica Petronto številka 1. A. B. • a a a Popisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno In slaščičarno ui. Molin Grande štv 9. kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladštice, potice itd. Udani Josip Tanftar. Slavnemu občinstvu v Trstu in okolici! Usojam si vam priporočati mojo trgovino K. CVENKEL TRST- Corso št. 32. - TRS T z veliko zalogo k obukov, dežnikov, nogavic, ovratnikov, srajc rokavice itd. itd. Vse blago naročujem iz prvih tovaren in zagotavljam za solidno iu točno postrežbo. K. Cvenkel. =-““M. AITE brez konkurence Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul- S. Lazzaro 5. •> • V obeh prodaialnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše M iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtičev ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platua. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike, svilmine, raznovrstni okraski za šivilje in lutničarke VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAVE IN DRUŠTVENE ZNAKE. Velik izbor zavratnic v barvi NDO. Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se denar vrne brez nikakih zadržkov. Poskusiti in prepričajo se. Osi Slovenci v slovensko trgovino! V. DOBAUSCHEK TRST - ulica Glosue Cardueci II. - TRST _■ ■ Omenjena tvrdka ei dovoljuje naznaniti cenjenim odjemalcem kakor sl. občinstvu da ima popolno zalogo naj novejšega jesenskega in zimskega blaga. Bogata izbira oblek za moške in dečke zimskih suken (Palto, Ulsker, Raglan) površnikov, zimskih jopičev, jopičev, telovnikov, hlač, kostumov, sukenj za dečke, nepremočljive pelerine i. dr. Nadalje ima veliko izbiro perila, kakor srajce, spodnje hlače, jopice, nogavice, ovratnike, zapestnice, kravate, čepice, dežnike, i. t. d. Velika izbira pralnih hlač lastuega izdelka za delavce, monture modre, rujave in rumene, za kov*.če, strojevodje in mehaniste. Zgotovljajo ee moške obleke po meri v lastni krojačnici. Postrežba točna in solidna in cene jako nizke Priporočajoč se za blagohotno naklonjenost. udani V. DOBAUSCHEK. ' . ■! ■ ATJSTRO AMERIK AN A - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhod iz Trsta: 5. novembra parnik Aliče" Nowi-Y .rk via Patrasso-Palermo. 10 novembra parnik „Atlanta“ 7 Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksozniml inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, alloa Molin Ptkolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. RKgHnEgHR^OHBaalanBKflRlEB "B" V^3BSXSX3 'ssmzrr.-zoi:* - J A »KANSKA KAJAKA v TRST S -| Via della Cassa di Risparmio št. 5. (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA Vt*EDjSlOSTtfE PflPlpJE (RENTE. OBLIGACIJE ZASTAVKA PISMA, PRIdURITETE, DELNICE, SREČRE i. t. d.) valute in devize------ MM MM PREDUJMI na vrednostne papirje in blago LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. Esiomm menic ii laso, m naročila SflFE-DEPO$ITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk Menjalnica II VLOGE NA KNJIŽICE — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — 0 VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI-KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.---------- II f Uradne ure: 9 — 12., 230 — 5-30. — Brzojavi: ..JADRANSKA" — Tr«t. — Telefon: 1463 in 973.