Boris Paternu UDK 821.163.6.09”19/20”:81’242:81’243 

Ljubljana 

PO SLEDEH JEZIKOVNIH TRAVM V 
SODOBNI SLOVENSKI KNJI@EVNOSTI 

Jezikovna travma je pogostna tema sodobne slovenske knji`evnosti. Najbolj opazno je zbrana okoli 
vpra{anja pisateljeve osebne izbire med slovenskim in tujim jezikom. Pri starej{ih pisateljih, ki so v 
mladih letih {li skozi jezikovni genocid fa{izma in nacizma, jezikovna prizadetost nosi znake skrajnih 
stresov in travm. Pri dana{njih mlaj{ih avtorjih, v ~asu demokracije in globalizacije, pa gre za nasprotni 
pojav, in sicer za svobodno izbiro tujega jezika in za izstop iz slovenskega. Toda v obeh primerih 
jezikovne izpostavljenosti, genocidnem in globalizacijskem, spremljajo pisateljevo jezikovno zavest 
depresije in stresi. Pri tem je zna~ilno, da genocidne travme lahko spro`ijo stopnjevano jezikovno in stilno 
kreativnost ogro`enega jezika. Ponazoritveni primeri so ob pisateljih: Florjanu Lipu{u, Lojzetu 
Kova~i~u in Brini Svit. 

Vsak jezik ima tudi zgodovino svojih travm. To se pravi zgodovino posebnih pretresov, 
zavrtosti ali ogro`enosti, ~ez katere se prebija k nadaljnjemu obstajanju ali 
odmiranju. Stresni pojavi lahko zajamejo jezik v razli~nem obsegu. Lahko ga prizadenejo 
v njegovem temeljnem dru`benem obstoju in prav tu ima sloven{~ina kot 
jezik malega, skozi stoletja brezdr`avnega naroda velike izku{nje, ki niti niso samo 
daljne. Med nami {e `ivi rod, ki je v dvajsetih, tridesetih in {tiridesetih letih 20. stoletja 
{el skozi jezikovni genocid fa{izma in nacizma, ki sta Slovence z njihovim jezikom 
vred obsodila na nacionalno likvidacijo. V svoji knjigi o izginjanju jezikov 
Language in danger Andrew Dalby (2003: 207–280) genocid te vrste {teje za eno 
izmed treh glavnih razlogov za izginjanje jezikovnih kultur. Lahko pa je jezikovni 
pretres tudi zamejen in vidneje zadeva samo posamezna obmo~ja, na primer njegovo 
rabo v vi{ji kulturi in v znanosti. Kot vemo, se je v na{i zgodovini ve~krat pojavljalo 
mi{ljenje, tudi med slovenskimi izobra`enci, naj bi za vi{je kulturne in znanstvene 
potrebe sprejeli tuj jezik – najprej je to veljalo za nem{~ino, pozneje za 
ilir{~ino ali srbohrva{~ino –, sloven{~ino pa naj bi gojili predvsem za ni`je, ljudske 
potrebe. S tem vpra{anjem se je temeljito spopadel `e France Pre{eren, za njim pa 
tudi Ivan Cankar in v 20. stoletju {e vrste nasprotnikov jugoslovanskega jezikovnega 
unitarizma, vse do njegovih zadnjih posameznih ekscesov v osemdesetih letih, tik 

Jezik in slovstvo, let. 50 (2005), {t. 2 


64 Boris Paternu 

pred slovensko dr`avno osamosvojitvijo. In priznajmo si, da se vpra{anje diglosije 
na neki novi ravni odpira tudi danes, v podnebju globalizacije. Tako najbr` je, ~e 
lahko ugleden slovenski znanstvenik izjavlja, da so razprave, pisane v sloven{~ini, 
samo {e za v ko{. In nazadnje, jezikovni stres se lahko dogaja tudi na najo`jem, 
osebnem avtorjevem prostoru in je izku{nja individualne poetike. Moderna slovenska 
knji`evnost vse od Ivana Cankarja in Sre~ka Kosovela naprej daje ve~ takih primerov, 
ki seveda niso uvr{~eni v zgodovino jezika. Verjetno najgloblji stresni primer 
te vrste najdemo v poeziji Edvarda Kocbeka (prim. Paternu 2001: 226–235). V 
Kocbekovi pesmi z zna~ilnim naslovom Besede umirajo (iz zbirke Poro~ilo, 1969) 
beremo stihe: 

Ne morem zaspati, 

okoli mene nastaja 

velika nesre~a, 

besede, ki sem jih kdaj koli 

spregovoril in po{iljal v svet, 

se nenadoma vra~ajo utrujene, 

bolne, vznemirjene na smrt 

i{~ejo zavetja pred poginom, 

prhutajo, krilijo, cvr~ijo, 

~ivkajo zateglo, obletavajo me, 

be`ijo pred obrabo in pozabo … 

……………………………….. 

nastaja ku`no plapolanje izraza, 

{iri se hlastna naglica, besede 

jecljajo, zvijajo se v kr~ih, 

ne vedo ve~ domov, kjer so si 

sleherno no~ spo~ile, 

plahutajo nad menoj, ki le`im v temi prazen in nem … 

………………………………… 

soba jih je polna, 

sedajo na predmete, nikamor ne morejo, 

bremenijo me, rotijo me, umirajo, 

ihtijo in ponavljajo, 

vsa dupla onesna`ena, 

vsa gnezda razdrta, 

vsi razgledi zaprti, 

vsa usta nema, 

katastrofa se seli vame … 


Po sledeh jezikovnih travm v sodobni slovenski knji`evnosti 65 

Celotna zgodovina travmati~nih stanj in pojavov v slovenskem jeziku bi bila zelo 
povedna. Povedna {e posebej zato, ker je imel jezik, kot vemo, skozi stoletja 
odlo~ilno funkcijo v konstituiranju slovenskega naroda, ki je dobil celo oznako 
»jezikovni narod« (Bogo Grafenauer). Jezik in vse, kar se je z njim dogajalo, je bil 
od nekdaj izredno ob~utljivo podro~je slovenske osebne in skupnostne zavesti in je 
v znatni meri {e danes. Tu je bilo podro~je boja za biti ali ne biti, navzven in navznoter. 
Tu, in ne v politiki, se je najprej vzpostavljala slovenska oblast, njeni oblastniki 
in njena psihologija. Beseda »despot« se ni pojavila najprej v politiki, ampak v 
jezikoslovju, v Stritarjevem satiri~nem nagovoru na Levstikovo jezikovno samovlado 
Gospod, despot slovenskega jezika (Dunajski soneti, 1872). 

Tudi na{ ~as iz slovenske knji`evnosti ne odpravlja travmati~nih jezikovnih stanj. 
Jih pa spreminja, in kar je {e posebej opazno, ob njih se avtorji ustavljajo bolj kot 
nekdaj, o njih ve~ razmi{ljajo in jih literarno pogosteje tematizirajo. Jezikovna 
tematika v slovenski prozi in poeziji {e nikoli ni bila tako `iva, kot je danes. Pri tem 
ne gre samo za `e omenjene primere, kakr{en je bil Kocbekov, ki so zamejeni bolj 
ali manj na notranja vpra{anja osebnih poetik. Gre za pojave, ki se`ejo ~ez in zadevajo 
usodnej{a vpra{anja: zadevajo sámo izbiro ali zamenjavo jezika in s tem glavnega 
prostora avtorjeve kulturne pa tudi eksistencialne zasaditve. In kon~no, narodne 
identitete, ki je `e stoletja del ~lovekove osebne identitete. 

Do napetih in stresnih polo`ajev pri izbiri jezika v novej{i in sodobni slovenski 
knji`evnosti prihaja v glavnem iz dveh razli~nih razlogov, ki se lo~ita tudi generacijsko. 
Pri starej{i generaciji, in sicer pri njenem kar vidnem delu, gre za primere, 
pri katerih je zadaj {e zmeraj silovit spomin na do`ivetje jezikovnega genocida v 
otro{kih pa tudi {e v poznej{ih letih. Gre za pisatelje in pesnike, ki so {li skozi 
izku{njo Slovencev pod Italijo in Avstrijo po prvi svetovni vojni, potem ko so bili 
po razpadu Avstroogrske z novo dr`avno mejo lo~eni od mati~ne Slovenije in 
prepu{~eni trdemu raznarodovanju, pri ~emer je bil njihov jezik na prvem udaru. 
Zato je pri tako imenovanih »zamejskih« avtorjih jezikovna travma zelo opazna in 
izdelana tema. ^e naj tu navedemo samo najbolj vidna imena, so to Boris Pahor in 
Alojz Rebula z italijanske, Janko Messner in Florjan Lipu{ pa z avstrijske strani. 
^isto poseben primer globokih jezikovnih stresov, ki pa jih je povzro~alo slovensko 
okolje, in sicer »pri{leku« iz tujega sveta in tujega jezika ob njegovem otro{kem in 
pozneje pisateljskem vstopanju v slovenski jezik, spoznamo pri enem na{ih vodilnih 
pisateljev Lojzetu Kova~i~u. 

Druga glavna pobuda, ki danes dovaja v slovensko knji`evnost tematiko jezikovne 
stiske, je ~isto druga~na. Ne izhaja ve~ iz zunanje, se pravi dr`avne ali institucijske 
ogro`enosti sloven{~ine, in tudi ne iz kakr{nekoli druge jezikovne prisile. Ne gre 
ve~ za omejevanje jezikovne svobode, ampak narobe, za razloge, ki prihajajo iz 
nekih novih, docela odprtih mo`nosti. Gre za primere avtorjevega ~isto osebnega 
odlo~anja o izbiri literarnega jezika, ki je lahko slovenski ali pa tudi ni. In ~e gre za 
izbiro dveh jezikov hkrati, za bilingvizem, spet ni gotovo, kateri med njima bo 
postal prvi. Sprememba literarnega jezika seveda `e od nekdaj ni ni~ novega, ne v 
svetu in ne pri nas, tudi med slovensko povojno emigracijo je bila vrsta primerov. V 
sedanjem ~asu in v ozra~ju globalizacije pa vpra{anje zamenjave literarnega jezika 
postaja vse bolj aktualno. Te stvari je prvi mo~no za~util in napovedal Toma` [ala


66 Boris Paternu 

mun, gotovo eden najbolj sredobe`nih slovenskih pesnikov. @e v sedemdesetih letih 
se je razpel dale~ v svet in njegova ameri{ka izku{nja je bila zanj naravnost »miti~na 
in freneti~na«, kot pravi sam, in ga je »popolnoma razstrelila«. Takratno planetarno 
pustolov{~ino bi bil skorajda pla~al tudi s svojim jezikom, ki se je zna{el na robu 
globalizacijske potopitve. Takole je zapisal [alamun: 

Velika stiska, ko za~enjam sanjati svoje otro{tvo v angle{~ini, ~utim, da je napaden bistven 
`ivec moje poezije. Grem k CzesJawu MiJoszu v Berkeley v Kaliforniji na posvet in 
pogovor ter ugotovim, da ni pesnika v 20. stoletju, ki bi po petindvajsetem letu spremenil 
jezik in kaj pomenil. Odlo~im se za sloven{~ino in s tem za povratek. (Makarovi~, 
Grafenauer in [alamun 1979: 191.) 

Tri desetletja po tej [alamunovi izku{nji pa lahko najdemo tudi `e druga~en primer, 
ko je pisateljska izbira tujega jezika `e trdna, do kraja premi{ljena, izpeljana tudi v 
praksi in izdelana v pripovedno temo. Zgodilo se je to v kratkem romanu pisateljice 
Brine Svit Moreno, ki je iz{el leta 2003, najprej v franco{~ini, zatem pa {e v sloven{~
ini.1 Toda kritika je dobro opazila tudi tesnobo in negotovost, ki sta spremljali 
izbiro tujega jezika (prim. [tefanec 2003: 12). 

Oglejmo si natan~neje troje izrazitih, hkrati pa zelo razli~nih primerov iz nakazane 
sheme jezikovnih travm v sodobni slovenski knji`evnosti. 

Pripovedno in psiholo{ko mo~no izdelan motiv jezikovne travme najdemo pri 
Florjanu Lipu{u, pisatelju z one strani severne dr`avne meje in avtorju, ki sodi med 
najpomembnej{a imena sodobnega slovenskega romana. Rojenemu leta 1937 je bilo 
`e kot otroku surovo povedano, da je njegov materni jezik manjvreden, in ukazano, 
da ga bo moral zavre~i, ~e bo hotel naprej. Zgodilo pa se je nekaj ~isto drugega. 
Svojemu jeziku je ostal trmasto zvest, kot pisatelj pa do obsedenosti zagledan v njegove 
stare in nove izrazne mo`nosti. Jeziku je bil zavezan tudi zaradi usode njegove 
matere, ki so jo med vojno, ko je imel komaj {est let in bratec dve, odgnali v tabori{~
e Ravensbrück, kjer je kon~ala v krematoriju. To stra{no do`ivetje sam povezuje 
tudi s svojim razmerjem do maternega jezika. Takole pravi: 

Kacetovska usoda moje matere me ni nikoli zapustila. Notranje zavezanega sem se ~util 
in se {e ~utim tej njeni usodi, ki si jo je nakopala prav zaradi jezika. Ve~ kot obvezujo~ se 
mi je zdel, ko pa so ga ljudje iz na{ih krajev pla~evali s svojim `ivljenjem. Iz tega notranjega 
odnosa je pognalo veselje do jezika, iz tega veselja pa veselje do literature. (Lipu{ v 
Pibernik 1983: 256–257.) 

In prav ta notranja po{kodba iz otro{kih let, travma ob genocidni izgubi matere, 
doma in varnosti, pa {e vse drugo, kar je hudega prinesla med slovenske koro{ke 
gorjance druga svetovna vojna in zatem zgodnji povojni ~as, je izhodi{~na téma 
Lipu{eve prozne knjige, ki je pod naslovom Bo{tjanov let iz{la v Mariboru pri podjetni 
[tudentski zalo`bi z letnico 2003. In iz te tematske podlage je pognal {e njen 
drugi del: uporni{ko, vendar skrajno te`ko osvobajanje zatrtega otroka in mladeni~a 
Bo{tjana iz nemo~i v strmo pokon~nost, nekaj, kar je bila tudi `e eksistencialna os 

1 Brina Svit: Moreno. Paris: Gallimard, 2003. — Brina Svit: Moreno. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba, 2003. 


Po sledeh jezikovnih travm v sodobni slovenski knji`evnosti 67 

Lipu{evega znanega romana Zmote dijaka Tja`a iz leta 1972. Jezikovna travma je 
samo del, vendar zelo bistveni del Bo{tjanove celovite travme, se pravi nacionalne, 
socialne pa tudi religiozne, ki so bile spete v skupni du{evni refleks tesnobe in kljubovanja. 
Toda prav ob jeziku je Lipu{ tokrat s posebno pozornostjo zbral in premislil 
Bo{tjanovo osebno pa tudi nadosebno, koro{ko travmo, ki jo razume kot znamenje 
zunanje in notranje zatrtosti. Vpra{anje jezika je bilo za Lipu{a `e od nekdaj 
vpra{anje prostosti in zatrtosti. Ta ni prihajala samo od zunaj, z izgonom sloven{~ine 
iz javne rabe, ampak tudi od znotraj, iz duhovne ustrahovanosti konservativnega 
koro{kega slovenstva, do katerega je bil `e od nekdaj kriti~en. To, doma~o stran jezikovne 
zavrtosti je tokrat osvetlil {e mnogo bolj kot ono drugo, zunanjo, ki je v ~asu 
dogajanja Bo{tjanove zgodbe sama po sebi do kraja razvidna, institucionalna, tako 
reko~ uniformirana in oboro`ena, kot oro`nika, ki sta pri{la v hribe po mater. 

Tako ena izmed glavnih dogajalnih smeri te Lipu{ove proze poteka po ~rti, ki bi jo 
lahko imenovali vpra{anje jezika, njegove zatrtosti in njegovega osvobajanja. 
Najprej, Bo{tjanov jezik. Ta je globoko zaznamovan z otro{ko travmo: 

Po odhodu matere, preden jo je zmanjkalo na vrhu klanca, se mu je zaprlo v grlu, te`nost 
se je zajedla v jezik, klada mu je legla na usta, in Bo{tjan je potehmal povsem umolknil, 
zunanje pretopil v notranje, ostal nem, bil sam svoj govornik in nasprotnik, o ni~emer ni 
govoril ve~, o vsem je mol~al, povest se mu je zgnetla v stavek, stavek v besedo, beseda 
v nemi pok. 

Bo{tjanova komunikacija s svetom je postala molk. Sledimo mu lahko v njegovem 
samotnem razmi{ljanju in ~utenju, ne v dialogu, ki ga ni. Tudi z dekletom Lino se 
ne pogovarja, ~eprav je ves prevzet od nje, hodi z njo po samotni gozdni poti in pot 
sama mora delati zanju, ko se o`i in ju bli`a. Toda jezikovna zavrtost ni samo 
Bo{tjanova osebna po{kodba, je jezikovna zavrtost njegove skupnosti sploh in 
koro{kega gorskega zakotja. Lina prav tako nima besed in se sporazumevata mimo 
njih. Tako je pa~ v njunem svetu: 

Za toliko re~i seve ni bilo izraza, ni bilo orodja, ni bilo poguma. Tudi njeni ljudje in z 
njimi ona, narojeni v nepredu{ni in zavrti molk, v brezglasno potajenost, so se razodevali, 
izra`ali v poslu, se udejanjali z nalaganjem in pregledovanjem dela in opravkov, dobro 
izvedljivih le v mol~e~nosti in le v skrajni sili podprtih z besedo. Sestajali so se, a niso se 
pogovarjali, pozdrav je bila kaka malost, drobec vremena, zamah z orodjem, pomig z 
glavo, navezana na kak vsakdanji opravek, okrnina stavka. Posel, posel je bil gonilo medsebojnega 
ob~evanja, bil pozdrav in nepremakljiva mera pri izbiri jakosti besed. Kaj ~uda, 
saj tod okoli vsi mol~ijo, mol~i meseno in leseno, ker so tisto malo povedali `e predniki. 

Ti ostri, z mo~nim lingvisti~nim instinktom izdelani izrezi jezikovne rev{~ine 
koro{kega gorjanstva spominjajo na nekdanje za~etke boja za druga~no sloven{~ino. 
Pre{ernova podoba rovtarskega jezika v Novi pisariji je daljna predhodnica 
Lipu{evih opa`anj v njegovem ~asu in prostoru. Tako se nazadnje ves Bo{tjanov 
travmati~ni krog, od nacisti~nega genocida do zatrtega `ivljenja soseske, naposled 
zbere ob vpra{anju govora in jezika. 

To vpra{anje pa se je preneslo tudi na avtorja samega in jezikovno strategijo njegovega 
pisanja. V recenziji Igorja Brato`a smo brali, da je jezik glavni junak te 
Lipu{eve knjige. V nekem smislu je to res. Gre za poseben, silovit in opazen napor 
pisateljeve stilne kulture. Opaziti ga je bilo `e v njegovi prvi knjigi ^rtice mimo



68 Boris Paternu 

grede iz leta 1964. S takrat pri nas izjemnim, `e kar nadrealisti~nim zagonom v svet 
domi{ljijsko razvezane metaforike je dajala vtis, da se je zatrti in ustrahovani slovenski 
besedi nenadoma zahotelo praznika in razko{ne, nenavadne pesni{ke besede 
(prim. Paternu 1976: 259). Tudi pozneje je ta Lipu{ev zelo mo~an in opazen napor 
jezikovne in stilne kulture le redkokdaj pojenjal, raje je nara{~al, se poganjal v 
razli~ne izrazne smeri in dosegel nekak{en vrh v Bo{tjanovem letu. Tokrat je Lipu{ 
svojo jezikovno strategijo odprl zelo na {iroko. Za podlago pripovedi je izbral 
koro{ko nare~je, ljudski govor prvinskega in neurbanega okolja, lahko bi rekli 
koro{ko jezikovno arhaiko. Tako v besedju kot v skladnji in {e posebej v frazeologiji, 
vmes pa so tudi sledi stare cerkvene retorike. Iz te ljudske podlage, ki jo je dal 
knji`nemu jeziku, tudi sam tvori {e naprej, v nove izrazne mo`nosti, pa naj se obra~a 
v smer radikalnega verizma ali miti~ne fantastike. Bralec, posebno ~e sam ni nekoliko 
zasajen v koro{ke ali gorenjske govore, v~asih tudi izgublja tla in se po~uti v 
igri nare~nega manirizma. Po drugi strani pa Lipu{eva jezikovna strategija dela v 
~isto nasprotno smer. Gre v intenzivni odriv od nare~ne staro`itnosti k sodobnemu 
jezikovnemu intelektualizmu in esejizmu. Izid je zanimiv. Vsebuje neko dra`ljivo 
napetost med jezikovno arhaiko, ko jo Lipu{ vzdiguje v knji`ni jezik, in sodobno stilistiko, 
ki jo hkrati potaplja v danes `e kar starodavni ljudski govor. Vmes pa je {e 
njegova osebna jezikovna igra, ki deluje v obe smeri in posega po vsem, po glasovju 
pa mimo besed in skladnje do frazeologije. Tu se lingvisti~nim analizam odpirajo 
zanimiva polja. Vendar `e zdaj ni mogo~e mimo opa`anja, da je Lipu{ s svojo 
izrazno zmogljivostjo opravil nekaj pomembnega. V ~asu globalizacij, ki se dogajajo 
na vseh obmo~jih `ivljenja in mi{ljenja in nam tanj{ajo tudi jezik, ~e se tega zavedamo 
ali ne, mu je uspelo o`iviti zanimiv in bogat del slovenske jezikovne arhaike, 
ga umestiti med tokove dana{njega branja in ga dati v ~utenje, védenje in na ogled 
na{i civilizaciji, ki opazno izgublja nekatere prvinske, najbolj ozemljene plasti svojega 
jezika. Je mo~an odmerek kisika tistemu jeziku dana{nje stehnizirane komunikacije, 
ki ga Umberto Eco (2003: 1163) imenuje »neotelegrafski jezik«, na primer 
elektronske po{te. In tega Lipu{ ne po~enja lahkoverno, z obujanjem kak{nega starega 
doma~ijstva, temve~ skozi ostrost sodobnega skrajno preizku{enega in svobodnja{
ko odprtega duha. Gre za jezik, ki se bori s svojo smrtjo in zna biti zelo 
mo~an. 

Smo pred paradoksom, da jezikovni genocid lahko pomeni tudi pozitivno motivacijo 
za odpornost zatiranega jezika in za rast njegove stilne kulture. Temu paradoksu 
bi lahko sledili {e ob vrsti drugih slovenskih primerov, tudi med primorskimi avtorji. 
Boris Pahor, danes devetdesetletnik, ki je v svojih mladih letih pa tudi pozneje 
temeljito izkusil zani~evanje in preganjanje sloven{~ine, je eno svojih najbolj{ih 
kratkih proz Metulj na obe{alniku (v izboru novel Grmada v pristanu, 1972) posvetil 
prav tej temi. Gre za strahoten motiv: fanati~ni italijanski u~itelj svojo slovensko 
u~enko, ki se ni podredila ukazu »Devo parlare soltanto italiano!«, pred o~mi celega 
razreda obesi za njeni kitki na `elezni kavelj obe{alnika. Zanimivo je, da je 
Pahorjev jezik prav v tej ~rtici stilno opaznej{i in bolj metafori~en kot ponavadi, kar 
daje slutiti `e njen naslov. Alojz Rebula, odli~en stilist, pa je to stran svojih zmogljivosti 
sam navezal na neko~ presunjeno jezikovno zavest. Takole pravi v Vrtu 
bogov iz leta 1986: 


Po sledeh jezikovnih travm v sodobni slovenski knji`evnosti 69 

Na primer, da sploh pazim na sloven{~ino. Da je vmes nekak{na ihta, ne vem na koga. 
Kdo ve, ~e ne kar na Benita Mussolinija. Ja, on me je oropal za slovensko osnovno {olo 
in jaz bi se mu rad ma{~eval, tako da bi si prav po ohcetno postregel s sloven{~ino vseh 
okusov in barv. 

In navsezadnje bi se tudi pri Cirilu Kosma~u in njegovi izredni jezikovni 
tenko~utnosti dalo pomisliti na podobne zgodnje izku{nje. 

Skozi zelo te`ko, morda celo najte`jo jezikovno travmo, ~e smo `e izbrali ta pojem za 
posebne stiske in strese osebnega izra`anja, pa je {el Lojze Kova~i~, preden je postal 
slovenski pisatelj in se prebil k vrhu na{e sodobne proze. Tu je bila vmes njegova 
posebna `ivljenjska zgodba. Rojen je bil v Baslu leta 1928, njegova mati je bila 
Nemka, o~e slovenski izseljenec, po poklicu krznarski kroja~ in trgovec, ob sinovem 
rojstvu `e asimiliran v {vicarskem mestnem okolju. Dru`inski jezik je bila baselska 
nem{~ina. Leta 1938 je bila dru`ina iz [vice izgnana v Jugoslavijo, ker o~e ni imel 
{vicarskega dr`avljanstva. Zatekli so se na nekdanji o~etov kme~ki dom v vasi 
Cegelnica na Dolenjskem. Zaradi zelo revnih in neznosnih razmer so se kmalu preselili 
v Ljubljano. Tu je bila dru`ina ob o~etovi bolezni in brezposelnosti obsojena na vse 
ve~jo rev{~ino in na `ivljenje, ki je bilo nenehoma na samem robu pre`ivetja in obenem 
izvr`enosti iz slovenske skupnosti. Tako je Lojze Kova~i~ od svojega osmega leta 
naprej moral skozi te`ke preizku{nje ob~utljivega otroka »pri{leka«, vr`enega v tuje 
okolje in v tuj jezik, ki pa ga je moral osvojiti, ~e je hotel pre`iveti. V velikem avtobiografskem 
romanu Pri{leki I–III, ki je iz{el v letih 1984 in 1985 pri Slovenski matici, 
realisti~no opisuje kruto osebno in dru`insko zgodbo iz njegovih najte`jih in obenem 
usodnih let 1938 do 1948. Jezikovne muke otroka pri{leka in potem pisatelja 
za~etnika so tema, ob kateri je Kova~i~ v romanu zelo zbran in psiholo{ko prodoren. 
Tudi pri njem je jezik temeljno vpra{anje osebne eksistence, njene zatrtosti ali prostosti. 
Jezikovna zgodba je celo ena najbolj vidnih zgodb v tej obse`ni pripovedi. Ni sicer 
v samem sredi{~u dogajanja, vendar se v presledkih pojavlja skozi vse tri knjige. In 
kar je bistveno, kljub prekinitvam ni samo fragmentarna, temve~ je povezana v nape-
to ~rto avtorjevih izku{enj in do`ivetij ob slovenskem jeziku od prvega, otro{kega 
sre~anja s tujo govorico do pisateljskega obvladanja njenih izraznih mo~i. 

Prvo sre~anje z govorjeno sloven{~ino je do`ivel kot desetletni otrok iz [vice izgnane 
dru`ine, med potovanjem na vlaku iz Basla proti Ljubljani, takoj po prestopu 
nekdanje avstrijsko jugoslovanske meje. Takrat je, kot pripoveduje po svojem izjemno 
natan~nem spominu, o~eta prvi~ sli{al govoriti slovensko in med Slovenci, verjetno 
v dolenjskem nare~ju, od koder je izhajal. Razumel ni ni~esar, o~etov jezik je 
dojel samo s slu{ne strani, kot nekaj ~isto druga~nega od baselske nem{~ine, ki so 
jo govorili doma. Spominja se, kako je o~e »rekel nekaj v ~udnem, mehkem jeziku, 
kot da ima v ustih kako novo, nenavadno, precejano jed … Na{ jezik (s tem misli 
baselsko nem{~ino) je bil bolj oster in trd, a razumljiv.« In zatem je o~e, z rokama 
med koleni, ker ga je zeblo, »spet nekaj spregovoril v neobi~ajno razmeh~anem jeziku, 
v katerem sem komaj lo~il soglasnike, ki so bili malo bolj odrezavi«. Seveda to 
spominjanje ni samo od takrat, nekaj desetletij nazaj, dopolnjeno je tudi z opazovalno 
zmo`nostjo dana{njega avtorja, kar velja za njegovo celotno pripoved. Tudi 


70 Boris Paternu 

potem, ob prihodu izgnane dru`ine med o~etove kme~ke sorodnike na Dolenjskem, 
je dojemal govorico ljudi kot nekak{en rahel, nekoliko »otro~ji jezik«, ki pa ga je 
ob~udoval {ele ob poslu{anju ljudskih pesmi. Novi jezik, ki ga zlepa ni mogel razumeti, 
mu je povzro~al najprej zmedo v dojemanju stvari in veliko muko vklju~evanja 
v va{ko otro{ko dru`bo. Ko se je prvi~ potrudil pozdraviti z besedami »topro 
jutro«, so se mu otroci stra{ansko smejali. Za~ela ga je mu~iti zavest, da sploh »ni 
sposoben za razgovor« in vse mo~neje se ga je pola{~al ob~utek, da je otrokom in 
vsemu okolju sme{en. To je bil njegov prvi jezikovni stres, ki se je ponavljal in ga 
je postopoma priklenil v strah pred govorjenjem sploh in zatem v nekak{no samoobrambno 
zaroto molka. Takole se je odlo~il: »Ne bodo me spravili na lim … Mislili 
so, da se kujam. Naj! Ampak v resnici samo govoriti nisem znal …« Ali: »Komaj je 
kdo govoril z mano, sem se naje`il.« Hkrati z odporom do grobega pode`elskega 
okolja se je rojeval tudi odpor do grobega jezika. Ko je opazoval nadelane kmete v 
gostilni, s klobuki na glavah, jih je dojel takole: »Govorili so kot `ivali, kakor bremenski 
mestni godci … z glasnim lajanjem in kolcanjem.« Ko je moral v {olo, zaradi 
jezika znova v prvi razred, ~eprav ga je v Baslu `e opravil, ga je bil en sam strah. 
V razredu so se mu spet smejali, ko je spregovoril. @e njegov prvi poskus, da bi {lo 
bolje, se je iztekel v katastrofo. Potem, ko ga je u~itelj cela dva meseca pustil pri 
miru, ga je naposled pripravil do tega, da je poskusil. In kon~alo se je nesre~no: 
»Odprl sem na {iroko usta … delal sem se, kot da bo pri{lo ven … Ni~esar ni pri{lo 
ven … Noben glas, noben zlog … Spet sem zaprl usta … Poizkus je bil kon~an … 
Naslednje ure sem imel mir.« In u~itelj? »Kon~no je za~util moj strah ali odpor. Ni 
ve~ silil vame.« Tudi prijatelja je tedaj na{el samo v malem Enricu iz dru`ine primorskih 
pribe`nikov, ki je jezik znal komaj »za las bolje« kot on, vendar se mu je 
zdelo, da govori sloven{~ino druga~ne, bolj pojo~e vrste. Jezik je bil {e naprej, tudi 
po preselitvi dru`ine v Ljubljano in njeno predmestno okolje, zelo ob~utljivo mesto 
njegove du{evnosti in orientacije med ljudmi. Pri skupini vojakov predvojne jugoslovanske 
vojske, ki je taborila nekje ob njegovi poti v {olo, se je rad zadr`eval ne 
samo zato, ker so mu, prestradanemu, dajali kruha, ampak tudi zato, ker so »znali 
tako malo slovensko« kakor on. Iz {vicarske nem{~ine mu je pot v sloven{~ino najbolj 
utiral o~e in jezika se je po malem le nau~il. Svoje je storila tudi {ola, sicer s 
skrajno odvratno mu slovnico in z zmeraj novimi izku{njami jezikovnih motenj in 
blokad. Pripoveduje, kako se je »razred dr`al za trebuh od krohota«, ko je bil 
vpra{an sklanjatev in spreganje. Nastopanje pred tablo ga je zmeraj znova pobilo: 

Besede sem izgovarjal z muko … bile so podobne kamnitim kockam, ki sem jih moral z 
jezikom na silo zrivati iz ust … iz golta, koti~kov, sredine ust … Z njimi si nisem mogel 
pomagati, kaj {ele izraziti … nisem mogel z njimi imeti nikogar rad, se jeziti nanj, se 
nasmejati {ali. Vse besede so bile ovite s trni ali v klob~i~ zme{tranih niti … Ni {lo! 

Jezik ni bil samo njegov eksisten~ni, postajal je tudi eksistencialni problem. Vse bolj 
se je zavedal, da je obvladanje novega jezika »edina mo`nost, da bi postal cel na tem 
ko{~ku zemljevida«. In odlo~al se je pokon~no: »Neko~ bom obvladal stvari tako, 
kot diham … brez muk.« Nato je v ni`ji srednji {oli imel sre~o z dobro profesorico 
in mentorico sloven{~ine, pri kateri se je dotipal do prave razumnosti in lepote jezika. 
Pri petnajstih letih je bral Dostojevskega in tudi `e pisal kratke zgodbe, prve 
korake v literarno javnost pa napravil {e v ~asu okupacije leta 1945, tik pred koncem 
druge svetovne vojne. 


Po sledeh jezikovnih travm v sodobni slovenski knji`evnosti 71 

Boj za literarni jezik je bil nato drugo te`ko poglavje njegovega vstopanja v sloven{~
ino, {e bolj naporno, kot je bilo prisvajanje jezika na prvi, elementarni ravnini, 
na ravnini navadnega sporazumevanja in {olskega znanja. O za~etkih svojega 
pisanja pripoveduje naslednje: »Posku{al sem torej … Trudil sem se pisati … Ni {lo. 
Bilo je trdo. Bolj neprobojno od kamna.« Tudi ni in ni mogel ujeti v svoje izra`anje 
intimnej{ega ~utenja, »tiste muzike, ki je kdaj pa kdaj razsajala v meni.« K pisanju 
ga je dokon~no pognala o~etova smrt, o kateri je nato »pisal skoraj vse `ivljenje«, 
kot pravi sam, in to usodno do`ivetje pozneje strnil v romanu De~ek in smrt (prva 
razli~ica 1968 in druga 1999). Ob trdni odlo~itvi za pisanje ni mogel mimo strahotnega 
spoznanja o notranji razdalji do jezika. Svoje osebne vsebine nikakor ni mogel 
ujeti v zapisane besede, s katerimi se je neznansko trudil, vse bistveno mu je {e 
naprej ostajalo zunaj. @e prej je ugotavljal, da v njegovi sloven{~ini »ni pravega srca 
ne nazornosti«. Ob novih izku{njah pa mu je postalo {e bolj jasno, da »v sloven{~ini 
ne morem vsega opisati tako, kakor se je v resnici zgodilo … Kakor da je tisto ena 
resni~nost, tole, kar pi{em, pa nekaj drugega«. Natanko je ~util, da to nikoli ni bil 
njegov naravni jezik. O sloven{~ini pravi: 

… meni je bila vsajena zelo pozno in z resni~no bole~ino, kakor druga materin{~ina … 
To je dolo~ilo te`ko naravo mojega jezika … do dana{njega dne in `elel sem samo, da bi 
mi bil ta jezik ne samo v muko, ampak tudi v sre~o, ~e `e ne v u`itek. 

Zavedal se je svoje razcepljenosti med nem{~ino in sloven{~ino. Takole pravi: 
»Malo sem tudi zme{an … ta dva jezika se ne marata … jaz pa, kaj vem, mislim pol 
v enem, pol v drugem, pome{am oba.« Nasproti bolj krotki sloven{~ini je ~util ob 
nem{~ini njeno »posebno asketsko urejenost«, ki je bila izrazita prav v govoru njegove 
matere. Vsiljevala se mu je celo misel, da bi moral naposled iznajti zase neki 
tretji jezik, ki bi bil nekak{en most med obema. 

Tudi s knji`nim jezikom in njegovimi normami, kot jih je spoznaval v {oli, se pri 
lastnem pisanju ni mogel ujeti. Z lepim in tako imenovanim klenim jezikom slovenske 
literarne klasike prav tako ni vedel kaj po~eti, ker je bil tuj njegovi ~isto 
druga~ni ~love{ki naravi, `e zgodaj razrvani in skrajno ob~utljivi. Tako ugotavlja: 
»… v zavest tega (klenega) jezika je bilo nemogo~e stisniti moje `ivljenje« z vsem 
notranjim nemirom in neredom. Tudi za Ivanom Cankarjem ni mogel. [olsko mitizirana 
muzikalnost njegovega jezika se mu je zdela zastarela in neuporabna. 
Nezadostnost slovenskega knji`nega jezika je {e posebej za~util zaradi njegove pretirane 
zaprtosti pred pogovornimi in ni`jimi plastmi jezikovne resni~nosti pa tudi 
pred lokalnimi govori. Toda vse to so bile bolj zunanje danosti knji`evne kulture, v 
katero je vstopal. Poglaviten je bil njegov notranji gara{ki boj za osebni izraz in slog 
in popisal ga je z veliko natan~nostjo. na primer: 

Druga tegoba so bile besede same. Niti ena ni ustrezala obrazom, kretnjam, ki so jih 
dolo~ene besede terjale od ljudi, da bi cele pri{le na svet. Besede so bile na papirju kot 
kosi svinca … Bile so besede, ki jih nisem do`ivel, jih uporabil tako ali druga~e, niso bile 
v zraku, nisem jih spil z materinim mlekom, niso ogla{ale sveta, to! 

Slutil in ~util je, kako se njegova jezikovna travma odpira v globljo, ontolo{ko 
razse`nost. Vendar je vedel, da mora naprej, ~e ho~e iz tesnobe v eksistencialno in 
ustvarjalno prostost. Zapi{e si: »Literatura je edini rezervat svobode.« ^eprav je 


72 Boris Paternu 

dobro vedel, da je prav literatura »prekleto te`ka stvar«, {e posebej za politi~no in 
ideolo{ko izvr`enega mladega osamljenca z nevarnega dru`benega roba in s »statusom 
lumpenproletarca«, kot je sam imenoval svoje stanje in po~etje v zgodnjih 
povojnih letih. 

Toda Kova~i~ se je s slovenskim jezikom, kot z eno svojih najglobljih travm, prebijal 
naprej in to muko z nepopustljivim pisanjem spreminjal v prostost. Kot nekak{en 
mejnik na tej naporni poti deluje njegovo sre~anje s Pleter{nikovim Slovenskonem{
kim slovarjem iz leta 1894. Zgodilo se je to na Bledu v letu 1948, ko je nekaj 
~asa prebival v domu pisateljev in mu je to znamenito delo pri{lo v roke. Dogodek 
je opisal z veliko prizadetostjo in ga postavil v sklepni del Pri{lekov. Naj zado{~a 
odlomek: 

Na mizi je le`al Pleter{nikov slovar, ki mi ga je posodil Bor. V debeli ~rni ko`i z vzbo~eno 
pozlato. Hrbet je neko~ `e odpadel … Kak{na knjiga! … Cel koncert! Dneve in tedne 
dolg … Posku{al sem izoblikovati izreko … zapîravec, zapîravka, zapîrek, zapîrnica … 
Sli{alo se je kot petje … pravzaprav kot glasba … brljuzgati, brljúzniti … Posku{al sem 
nahitro preleteti ves stolpec od brljavec do brneti … vsaka stvar, vsaka ~rka je imela toliko 
izrazov, da se je sli{alo kot oratorij. Bral sem uro, dve, {tiri … ta knjiga v celem je bila 
ena sama orja{ka orkestralna oblika … neskon~na … Vsaka beseda je `arela od svoje 
intenzivnosti, vsaka je na nekaj kazala. Bila je tudi literatura. Kletev! Psovka! Kaplarsko 
vpitje! A zapovedovala je tudi molk … 

Kot da se je Kova~i~ prvi~ zna{el pred nepregledno bogatim, popolnoma odprtim, 
brezkon~nim besednim prostorom jezika, ki ga dolgo ni pustil k sebi. Zanimivo je, 
da je tudi tokrat v vesolje besed stopil po muzikalni poti, kot takrat, ko se je kot 
otrok izgnanskih pri{lekov prvi~ zna{el pred mehkimi {umi nekega tujega, nerazumljivega 
jezika. In zdi se, da mladega Kova~i~a nobeno slovensko literarno delo, 
ki mu je dotlej pri{lo v roke, ni v jezikovnem smislu tako mo~no prevzelo in osvobodilo, 
kot je to zmogel Pleter{nikov slovar. Zato mu je v Pri{lekih zapisal pravo 
apologijo. 

Travma ob slovenskem jeziku, skozi katero je v danih razmerah moral. pa pri njem ni 
pognala kak{ne posebne stilne stremljivosti, kot na primer pri Lipu{u, razvila pa mu 
je nenavadno mo~an lingvisti~ni instinkt. Pokazal se je `e v tem, da je svoje jezikovne 
strese, od tistih najzgodnej{ih iz otro{tva pa do vse bolj zapletenih pri iskanju pisateljskega 
sloga, znal opazovati zelo prodorno in jih tudi opisati tanko~utno, tako da je 
iz tega nastala posebna, niti ne samo obrobna zgodba, s svojim za~etkom, zapletom in 
iztekom. Tako je jezikovna tema v trilogiji Pri{lekov dobila posebno te`o. 

Kova~i~ev skrajno razviti jezikovni instinkt, ki se je pokazal v zgodbi o njegovi 
osebni izku{nji s slovenskim jezikom, lahko odkrijemo tudi ob drugih zgodbah 
romana. Njegovo ozna~evanje nastopajo~ih oseb pogostoma poteka prav ob njihovem 
govoru. Svoje ljudi, njihovo du{evno in moralno bistvo rad predstavlja tako, da 
najprej opi{e njihov jezik. Znano skupino kriti~nih in filozofsko razboritih mladih 
literatov (Primo` Kozak, Taras Kermauner, Dominik Smole, Tit Vidmar), s katero se 
je zbli`al `e v prvem povojnem letu, je najbolj pronicljivo karakteriziral skozi njen 
jezik. Izberemo lahko odlomek iz dogajanja v nevarnem informbirojevskem letu 
1948, ko so trije iz te skupine skupaj s Kova~i~em potovali z vlakom v mladinsko 
delovno brigado gradit cesto Zagreb–Beograd: 


Po sledeh jezikovnih travm v sodobni slovenski knji`evnosti 73 

Ras, Vid, Dinko so debatirali v slogu svojega skupnega odra{~anja … v jeziku izraznih 
sestavov, pedantnem in precioznem, ki je vnaprej izlo~eval vse, ki niso njegovi prista{i … 
torej tudi mene … Kosali so se, kdo bo komu prej s svojim gizdavim kijem izbil bet iz 
rok … tisti, ki je prepri~al, je stal z eno nogo na tleh, z drugo v zraku, v dr`i razsvetljenja 
in ~akal nasprotnikov protidokaz … to, kar bi bilo re~i … kar se je tikalo eksistence in 
ne stvari … o tem niso rekli ni~. Vse, kar se je ravnokar zgodilo … resolucija, vsa odurnost 
podtikanj, besa, medsebojnega obra~unavanja, ma{~evanja … o tem niso zinili ni~, 
kot da bi tule ne bili doma …, kot da se tudi na svetu ne ~utijo doma …, no tudi jaz se 
nisem … Nisem prenesel filozofskega jezika, ne miselnih sestavov … 

[e posebej ostro in foneti~no natan~no je bilo njegovo opazovanje povojnega aktivisti~
nega `argona, s psiholo{kim ozadjem vred. In tudi vsako sre~anje s {e nepoznanim 
slovenskim nare~jem je bilo za Kova~i~a do`ivetje. Na primer, ko ga je kot 
kulturnega dopisnika mladinskega glasila zaneslo na nekak{no politi~no konferenco 
v Lendavo, se je prvi~ sre~al s prekmur{~ino. Dogodek je popisal takole: 

Sekretarka je bila prijazno, nizko, ~okato dekle. Nosila je blond kite, debelo kiklo, 
ov~nik, {kornje, kot da bi `ivela sredi vasi … govorila je hitro, v povsem novi izreki, ki 
je {e nisem sli{al … pojo~e, s {tevilnimi ü-ji … kot da bi sloven{~ina zaigrala na drug 
instrument. Ta govorica mi je ugajala … ni se samo prilagajala novi topografiji, v njej je 
bila tudi druga muzika, nova vokalna tematika, ki je razpr{evala govor, rekel bi, nova 
zavest. 

Tudi svoja prva sre~anja z drugimi jeziki, je zmeraj zapisal s posebnim posluhom. Ko 
sta s Cirilom Zlobcem neko~ na skrivaj prestopila zahodno dr`avno mejo in se v 
grmovju potajila pred patruljo dveh angle{kih oficirjev na konjih, je dogodek dojel 
tudi z jezikovne strani. Takole pripoveduje: »Prvi~ v `ivljenju sem zasli{al angle{ko 
govorico v `ivo … oficirja v sedlu sta se pogovarjala … tehni~no in melodi~no v 
tak{ni perfektni izreki in se s tako ustno gimnastiko, kot na kakem vzornem jezikovnem 
seminarju.« Ni najbolj bistveno, da so to seveda oznake iz avtorjevih poznej{ih, 
sedanjih let, gotovo pa je njihovo izhodi{~e v nekdanjih mo~nih jezikovnih zaznavah. 

Skratka, jezikovne zaznave so postale ena izmed temeljnih orientacij v 
Kova~i~evem dojemanju ljudi in sveta. Te zaznave so se razvile zgodaj in se stopnjevale 
do posebnega jezikovnega, lahko bi rekli lingvisti~nega instinkta, ki je postal 
pomemben del njegovega pripovedni{tva. Sklepamo lahko, da je prav iz osebnih 
jezikovnih stisk pognala ta nenavadna zmo`nost jezikovnega opazovanja in 
ozave{~anja. 

Vzporeden proces, ki je druga~en, vendar prihaja verjetno iz istega globinskega vira, 
pa bi se dal opazovati zunaj avtorjeve jezikovne tematike, ki nas je tu najbolj zanimala. 
Gre za neko posebno mo~no, balzacovsko strast, ki posku{a v pripoved zajeti 
in obvladati tako reko~ brezmejno raznovrstnost prostora, dogajanja, ljudi in stvari, 
vse do zadnjih podrobnosti. Ujeti v pripoved, se pravi v svoj jezik, neomejeno raznovrstnost 
vsega, vidnega in tudi nevidnega, ne glede na estetske kanone, je nekaj, 
kar deluje v samem jedru Kova~i~eve poetike, ki je najprej poetika totalne `ivljenjske 
resni~nosti in {ele zatem vse drugo. Tudi v zaledju te naravnost stra{anske strasti 
do pripovednega, torej jezikovnega zajetja vsega, brez mej, utegne biti jezikovna 
travma, ki se s Kova~i~evo veliko pisateljsko energijo spro{~a v nasprotno smer, v 
jezikovno pola{~anje in obvladanje vsega. 


74 Boris Paternu 

Seveda bi Kova~i~evim refleksijam o jeziku lahko sledili {e skozi vrsto njegovih pripovednih 
del in esejisti~nih zapisov ali intervjujev, vendar tako reko~ celovit zaris te 
tematike najdemo v njegovem doslej osrednjem delu Pri{leki I–III. 

Kraj{i roman Brine Svit Moreno, ki ga je izdala Cankarjeva zalo`ba leta 2003, `e 
prej pa je bil napisan in je iz{el v franco{~ini z enakim naslovom pri pari{ki zalo`bi 
Gallimard, prav tako z letnico 2003, bi lahko imenovali roman o meji in z meje jezika. 
Glavna zgodba, ki ima svoj za~etek, potek in sklep, je sicer ljubezenska, celo 
prvoosebna. Ume{~ena je v posebno okolje elitne literarne kolonije na posestvu 
neke toskanske baronese, ki gosti o`jo mednarodno dru`bo pisateljev in pesnikov, 
zavezanih ob tej prilo`nosti predvsem svojemu osebnemu miru in delu, manj 
dru`enju. Tako se tudi ljubezenska zgodba slovenske udele`enke dogaja nekako zraven. 
Kot da ni in no~e biti kaj usodnega, ostaja bolj lahkotna in pomensko epizodna. 
Te`a pripovedi je v resnici na ne~em drugem, in sicer na tistem, kar zadeva avtori~
ino pisanje samo, zaradi katerega je pri{la v gosposki literarni azil in se naselila 
v stolpu z imenom Torre. Tu se trudi biti zbrana okoli same sebe, v strategijo svojega 
pisanja in razmisleka o njem, v svojo avtometafikcijo, ki pravzaprav pou`ije tudi 
ljubezensko zgodbo samo. Ta avtometafikcija pa je zgo{~ena okoli vpra{anja, ki se 
porajajo ob njeni veliko odlo~itvi, da bo pisala in tudi `e pi{e roman v franco{~ini 
in ne v svojem maternem jeziku. Odlo~itev za~uti kot prelomno in spopasti se mora 
z nelahkim pisateljskim vpra{anjem zamenjave jezika, in sicer radikalne zamenjave, 
kar pomeni tudi »skok v zapustitev« svojega prvotnega jezika. 

Gre seveda za izbiro, ki je osebna in svobodna in ni obremenjena z nobeno zunanjo 
prisilo, ne s socialno in ne s politi~no, kot sta bili izbiri pri prej{njih dveh obravnavanih 
primerih. Ima tudi svojo dozorelo `ivljenjsko, kulturno in jezikovno zaledje. 
Pisateljica, kot pove sama, je pre`ivela dvajset let v Parizu in se zmeraj znova vra~a 
tja. Udoma~ila se je tudi v tamkaj{njih literarnih krogih in {e pred Morenom objavila 
v franco{~ini nekaj del. Izjavlja, kako je njena ~love{ka in pisateljska narava `e 
mo~no zasajena v novem kulturnem humusu. Toskanska baronesa jo tudi sprejme 
kot »Francozinjo slovenskega porekla«. V sebi ~uti zanesljivo podlago za jezikovni 
prestop. Takole razmi{lja: »^e sem za~ela pisati v franco{~ini, si re~em, je to tudi 
zaradi tega, ker ho~em pokazati svoj dana{nji obraz, ta, ki se je spremenil v vsem 
tem ~asu, odkar `ivim v Parizu …« Poleg tega je iz njenega pisanja razvidno, da `e 
dolgo in s posebno simpatijo sledi osebnim zgodbam znanih pisateljev, ki so spremenili 
svoj jezik, od Josepha Conrada do Milana Kundere in {e naprej, pri ~emer jo 
zelo zanima, kaj se je pri takih prestopih z njimi dogajalo, znotraj, v njihovi du{i, 
kot pravimo. Spoznavno je torej seznanjena z vpra{anji jezikovnega prestopanja. In 
gotovo so ji dobro znane mo`nosti in ponudbe tega po~etja v na{em globalizacijskem 
~asu, ki spodbujajo k izstopanju iz tako imenovanih monokultur, posebno {e 
iz manj{ih. Skratka, pri avtorici Morena je bil »skok v zapustitev« prvotnega jezika 
in vstop v drugi literarni jezik optimalno motiviran in strate{ko premi{ljen. Vendar, 
~e natan~neje sledimo njenemu romanu z meje jezika, vidimo, da stvari niso potekale 
preprosto in ne brez notranjih pretresov. 


Po sledeh jezikovnih travm v sodobni slovenski knji`evnosti 75 

Njen pristop k temi jezikovne zamenjave je na prvi pogled odlo~en in samozavesten. 
V toskanski razdalji, dale~ od vsakdanjosti, svobodneje razmi{lja o svoji naravi in 
»prvi~ v `ivljenju se po~uti tudi Francozinjo«. Tudi verjame, da bo novemu jeziku 
kos. [e ve~, prestopanje vanj za~uti celo kot osvoboditev iz vezanosti v doma~i svet, 
ki njeno pisanje zamejuje v mre`o obzirnosti do okolja in najbli`jih. Takole 
razmi{lja: 

Odkar sem zaprta v svoj Torre in pi{em v franco{~ini, sem odkrila marsikaj novega. Na 
primer: neke vrste osvoboditev. Kon~no lahko pi{em o svoji mami hladno, suho, klini~no, 
no, recimo, skoraj. To bi gotovo veljalo tudi za mojega o~eta, brata, stare star{e ali mamo 
domovino … ^e ho~e{ pisati o svojih, je bolje izbrati drug jezik in ne tega, ki si ga dobil 
od njih. Podedoval. 

Ugotavlja celo, da so »stavki, ki jih najbr` ne bi napisala v svojem maternem jeziku.
« Tuji jezik torej pisatelja osvobaja konvencij doma~ega sveta. Pa tudi konvencij 
doma~ega literarnega jezika. Po njenih izku{njah spust v tuji jezik zahteva stro`ji 
nadzor nad lastnim izra`anjem, tudi zo`enje prvotnega sloga, njegovo cenzuro in 
askezo. Uporaba novega jezika najprej pomeni odpoved vsem brezvsebinskim in 
slepilnim postopkom, ki so na voljo v privajenem doma~em jeziku. Ko prestopi na 
»neosvobojeni teritorij« tujega jezika, nima ve~ na izbiro, kot ugotavlja, tako {irokih 
izraznih mo`nosti, kot jih je imela v prvotnem jeziku, temve~ je mnogo bolj pribita 
h golemu bistvu stvari. To zamejenost, ki je v nekem smislu tudi semanti~no 
~i{~enje in poenostavljanje glede na prej{nji jezik, opisuje takole: 

^e za~nem postavljati preve~ vpra{anj, se vrteti okoli vsakega stavka, tehtati za in proti, 
se primerjati z drugimi, je konec z mano. Ali z drugimi besedami: zanimati me mora samo 
bistvo. Piruete, okrasje in druge verbalne vertuoznosti niso zame. V franco{~ini ne morem 
blefirati in zavijati v celofan, kot se mi zna zgoditi v maternem jeziku. Stvari, ki ni~ ne 
pomenijo, ne pridejo v po{tev. Ne i{~em kak{nega posebnega sloga. 

Vstop v tuji jezik je torej tudi preizku{nja semanti~ne ~istosti prvotnega jezika. 
Pisateljica Morena natanko ~uti, kako novi jezik zavra~a »bli{~, nepotrebno in fabricirano
«. In prav na tem mestu, kjer se napeto sre~ujeta in spopadata oba njena jezika 
in je nekak{no mesto hude preizku{nje, odkriva tisto, ~emur pravi »posebni ~ar 
pri pisanju v tujem jeziku«. Tu se dogaja bistveno in tvegano. »Prisiljen si staviti na 
svojo ranljivost, pokazati svoje {ibke to~ke, odstraniti bli{~. Priznati, to je vse, kar 
lahko naredim.« Ali, ~e ponovimo njeno prispodobo: tu se dogaja nekak{na drama 
letala, ki »mora leteti z dolo~eno hitrostjo, da se ne zru{i na tla«. 

Sicer pa je njen jezikovni met natan~en in izmerjen in `eli biti tudi suveren. Takole 
pravi: 

Zakaj ho~em zamenjati svoj jezik? Nih~e me ne sili v to, niti ne namiguje ~esa podobnega. 
Ali pa vsaj zelo od dale~. Spominjam se, da sem vpra{ala Philippa Sollersa, kaj bi 
naredil, ~e bi se rodil v tako majhnem jeziku, kot je moj. »Zamenjal bi ga za ve~jega,« je 
vzkliknil. Lahko je govoriti, lahko je vzklikati, sem pomislila, od tega bo dve ali tri leta. 

Pripoveduje pa tudi, kako jo je neko~ Danilo Ki{ svaril, da vendarle ne more zamenjati 
jezika pri tridesetih letih. In nato o svoji sedanji odlo~itvi: 

In zdaj sem padla noter. Naredila sem veliki skok, ne da bi bil sploh velik. Ho~em re~i 
nedramati~no, brez ve~jega truda ali frustracije, ~eprav popolnoma v svesti, da moja fran



76 Boris Paternu 

co{~ina nima izbranosti in pravilnosti moje prevajalke, preciznosti kak{nega Hervéja 
Guilberta. 

Vendar prihajajo trenutki, ko verjame v tisto, kar je glavno: v dobro sose{~ino dveh 
jezikov, ki se prav zaradi svojih nasprotij lahko ujameta. »Sloven{~ina in 
franco{~ina se odli~no dopolnjujeta: na eni strani cerebralen, precizen, kodificiran 
jezik, na drugi emocionalen, zelo elasti~en in pro`en.« Tako se zgodba o jezikovnem 
premetu lahko izte~e v ubran privid: »V mojih dneh visokega sonca sem hvale`na 
usodi, da me je raztrgala med dve de`eli in dva jezika, kajti dva je ve~ kot eden.« 
Toda ta ugotovitev ni sama in ni edina, zadaj je {e kaj drugega. @e z naslednjim stavkom 
se namre~ njen zanos nalomi {e v neko drugo resnico: »V mojih neskon~no 
pre~utih no~eh ne vem in raje mol~im.« 

Njena zgodba o harmoni~nem in suverenem prehodu v drug jezik ima svoj trajni 
kontrapunkt. Ima ga v sprotni protizgodbi o pre~utih no~eh, o negotovosti in stiski, 
tudi o ob~asni notranji paniki. Razlogi so razvidni: 

Moje uho je bilo vzgojeno v sloven{~ini. Moj lingvisti~ni instinkt se je u~vrstil in uveljavil 
v tem kompliciranem in gibkem jeziku hkrati. Meje mojega sveta so se raz{irile v sloven{~
ini. V sloven{~ini sem se nau~ila ljubiti, sanjati, jokati, bati se. Kadar me kaj zaboli, 
{e zmeraj re~em »au« in ne »ej«. 

Dobro ve, da teh korenin in te ozemljitve v franco{~ini nima. ^uti tudi, da je zavest 
drugega jezika druga~na: 

Ta jezik je preve~ uglajen zame. Brezhibno ukrojene obleke, elegantna, stroga, sofisticirana 
… Ne po~utim se najbolje v njej, ne morem se gibati, kot bi hotela, ali je ponositi na 
svoj na~in. Ne ulije se name in jaz {e manj vanjo. To so moja vsak dan obupno nova 
obla~ila … Vsaki~, ko odprem ra~unalnik, sem presene~ena. Ne prepoznam svoje pisave, 
ali sem to jaz. 

Kaj more biti za pisatelje te`jega, kot ob~utek, da mu iz pisanja izginja njegov lastni 
jaz? In pisateljici francoskega romana se v toskanskem stolpu, ~isto na samem, 
zapi{ejo besede, ki so na robu obupa: »Ne verjamem ve~ v sre~no dvojezi~nost.« [e 
ve~, zapi{e se ji strah, da bo ostala brez jezika sploh, saj ~uti, da ji materin{~ina `e 
uhaja, v franco{~ini pa se ji izmikajo tla pod nogami. To so trenutki stresa, panike, 
travme. Tudi nenadni zagoni iz teh frustracij v trdnost so preve~ strmi, nepreklicni 
in polemi~ni, da bi lahko zares prekrili jezikovno stisko, ki je zadaj. Nekje proti 
koncu romana beremo: 

Naredila sem zadnji korak: zapustila sem materni jezik. Ali {e bolje: ne bivam ve~ v njem. 
Ne bivam usodno, zvesto, bratsko, kot pravijo neiskreno neiskreni romantiki, ki nimajo 
izbire: prebivam v jeziku in ne v dr`avi. Moj jezik ni ve~ moj edini dom in moje edino 
obzorje. 

Toda prav na tem energi~nem mestu se gotovost spet prelomi: »Ali to pomeni, da 
nisem od nikogar? Da me ni~ ne zavezuje? Ne bi rekla. Svobodna? Ne verjamem, 
sicer pa ne vem natan~no, kaj to pomeni … Pogrezam se v globok gozd dvomov, ki 
je v tem trenutku moja edina destinacija.« 

Naj je bil »skok v zapustitev« maternega jezika pri pisateljici Brini Svit {e tako utemeljen, 
pripravljen in na~rtovan, ni se mogel izogniti tistemu, ~emur bi lahko rekli 


Po sledeh jezikovnih travm v sodobni slovenski knji`evnosti 77 

travmatizirana jezikovna stanja. Ne glede na njeno uspe{no udoma~itev v drugem, 
francoskem jeziku. 

Sklep 

Jezikovna travma kot avtorjev pisateljski problem je razmeroma pogostna tema 
novej{e in sodobne slovenske knji`evnosti. Obstajajo zelo razli~ne variante te teme. 
Najbolj opazne najdemo v proznih delih in so zbrane okoli vpra{anja pisateljeve 
osebne izbire med slovenskim in tujim jezikom, pri ~emer se pojavljajo tudi globlji 
eksistencialni problemi. 

Pri starej{ih pisateljih, ki so v mladih letih {li skozi jezikovni genocid fa{izma in 
nacizma, tema jezikovne prizadetosti nosi na sebi tudi znamenja skrajnih stresov in 
travm ob tveganem vztrajanju pri svojem jeziku. Pri nekaterih mlaj{ih avtorjih, v 
na{em ~asu demokracije in globalizacije, pa gre za nasprotni pojav, in sicer za svobodno 
izbiro tujega jezika in za izstop iz maternega jezika po lastni volji. Toda v 
obeh primerih jezikovne izpostavljenosti, tako pri represivni kot pri globalizacijski, 
spremljajo pisateljevo jezikovno zavest depresije ali stresi. Pri tem je zna~ilno, da 
genocidne travme lahko spro`ijo stopnjevano jezikovno in stilno kreativnost 
ogro`enega jezika in posebno razvitost avtorjevega lingvisti~nega instinkta. To 
zadnje pa opazimo tudi pri drugem, globalizacijskem tipu jezikovnih odlo~itev in 
prestopov. 

Ti pojavi so natan~neje prikazani ob treh vidnej{ih pisateljih sodobne slovenske 
knji`evnosti: ob Florjanu Lipu{u, Lojzetu Kova~i~u in Brini Svit. 

Literatura 

Dalby, Andrew, 2003: Language in danger. London: The Penguin Books.


Eco, Umberto, 2003: O nekaterih funkcijah literature. Prev. Vasja Bratina. Sodobnost
2003/9. 1163.
Makarovi~, Svetlana, Grafenauer, Niko in Šalamun, Toma`, 1979: Pesmi. Spremno besedo


napisal Boris Paternu. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Paternu, Boris, 1976: Esej o Lipu{u. Lipu{, Florjan: Škorenj. Ljubljana: Mladinska knjiga.


259. 
Paternu, Boris, 2001: Vpra{anje Kocbekove vere v jezik. Knji`evne {tudije. Ljubljana.
226–235.
Pibernik, France, 1983: ^as romana. 256–257.
Štefanec, Vladimir P., 2003: Trojna negotovost. Delo – Knji`evni listi (23. junij 2003). 12.