M1
............... Ht

t $1 £
mnmt+inm*mttu\wimi »m* \
AVE MARIA
3 ŠTEV. (NO.) 8.






M




APRIL, 17th 1920.
LETO (VOL.) XH.I


Du
□ G
3G
3E
3E
3G
3E
A ¥ E M A RI A.
Izhaja vsako drugo soboto Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS in the interest of the Order of St. Francis. 1852 W. 22nd PL. CHICAGO, ILL. Naročnina $2.00 na leto. — Suscrib-tion Price $2.00 a Year.
Published and distributed under permit (No. 650). authorized by the Act of Oct. 6. 1917. on file at the Post Office of Chicago, 111. By order of the President, A. S. Burleson. Postmaster General
Entered as secnd-class mater Oct. 20, 1919. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Acceptance for mailing at special rate of October 3, 1917. authorized October 25, 1919.
FRANCIS D. NEMECEK
FOTOGRAF
Se priporoča Slovencem
1439 W. 18th St. Chicago, 111. Telephone: Canal 2534
*m Vt* "	■ m » M
Slovenska trgovina IVAN GOTTLIEB 1821. W. 22nd Street CHICAGO, ILL.
Tel.: Canal 3073. Se priporoča Slovenskim gospodinjam. Hočete kaj poslati svojim v stari kraj? Vprašajte za cene. Postrežem bodete najbolje.
n a
FRANK SUHADOLNIK
veliko stori za Ave Maria in Edinost. On je zastopnik za ta dva lista Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL Zanesljiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO.
NAROČNIKOM KNJIG
Zveze Katoliških Slovencev, smo te dni pričeli razpošiljati knjigo "Iz življenja Za življenje". Knjigo je spisal naš sotrudnik Rev. John Plaznik. Vsi udje Z. K. S., kateri so se naročili na knjige, dobijo to knjigo pri svojem č. g. župniku ali pa pri krajevnemu zastopniku. Posameznim naročnikom bodemo knjigo posamezno razposlali. Za nenaročnike stane knjiga 50 centov.
Rojaki naročajte in priporočajte to knjigo.
Pišite na:
ZVEZO KATOLIŠKIH SLOVENCEV 1849 West 22nd Street,	CHICAGO, ILL.
SE






B
NOVA IZNAJDBA
Ali ste že culi o najnovejši iznajdbi? Ali ste že videli nove C. O. Prožne pete? Naša moderna iznajdba, pete z pravimi
prožnimi žicami (springs) omogočuje še tako težki osebi, da hodi z lahkoto brez vsakega napora. C. O. prožne pete olajšajo hojo onim, ki imajo bolne ali utrujene noge.
C. O. prožne pete (glej sliko) so narejene močno in lično. Dobe se v vsaki velikosti in vseh barvah. Pritrdi se lahko na vsako obuvalo, ker je pri-dejano navodilo vsakemu paru.
Prožna postelja poživi telo, C. O. prožne pete pa zabra-nijo utrujenost. En korak na C. O. prožnih petah, je korak v pravo smer. Ne odlašajte! Naročite jih takoj. Omenite številko čevljev in barvo. Poskusi enkrat in ne boš več brez njih! Cena $1.50.
Iznajdba je patentirana in podjetje popolnoma v slovenskih rokah.
Rojaki podpirajte in priporočajte drugim Slovensko
C. O. SPRING HEELS CORP.
905 METROPOLITAN AVE.
BROOKLYN, N. Y.
I





S3
ejJBiCi tjjg^j yv^^ t^^j t^^j^^^t^wAj »-ygjj jj^fe: t^j^t*«*^	tžjg^J tjjjS^J	tjg^H^ -: '.vBjjtžjBigJ ižag^H^gB^J aa^tjajj	t^^c^^J e^gi tvg^J ijggi?--' ^vg^-J tjgg^J
Nekoliko prijateljskih besed.
REKONSTRUKCIJA, prezidra sedanj5a drabnc"
' ga reda je največja naloga nas vseli. Naše razmere na svetu so danes take, da vidimo vsi, da j'e treba marsikaj popraviti, spremeniti.
V NAŠEM VERSKEM ?vl;enj"se jf ;ek™s*ukci;a
ze krepko začela. V Ameriki in po Evropi je že zavel nov duh. Vsi resni in trezni možje so sprevideli, da mora človeški rod nazaj h Kristusu, da mora nazaj sprejeti Njegove nauke in jih uvesti v vsakdanje življenje in mir in zadovoljnost se bosta vrnila nazaj v človeška srca. Tu bode rekonstrukcija lahka, samo če se posreči prenoviti posamezna človeška srca.
so naši voditelji — nadškofje in škofje — ustanovili Zvezo škofov, se zjedinili za skupno in enotno delo za prenovitev katoliških src in po teh srcih bodo vpljivali na nekatoliška srca, kajti katoličan, poln žive vere, ki živi in misli po veri, je "luč sveta," ki nehote sveti vsem. ki so v bližini, ki nehote vpljiva na bližnjega, kakor peč pozimi nehote vpljiva na mrzle roke. Treba samo priti blizu peči ■— pa se bode ogrel vsakdo, kogar zebe. Enako pri človeškem srcu. Dober katoliški delavec, veren in poln katol. duha, je za svoje sodelavce, dober katol. fant je za svoje tovariše, dobra katol. družina je za svoje sosede — "sol zemlje," ki osoli celo družbo, celo okolico.
Ustanovili so velike pisarne v Washingtonu in razdelili velikansko delo rekonstrukcije po posameznih de«
partmentih, katerim načeljujejo pododbori škofov.
Naši možje se združujejo po društvih Najsv. Imena, naše ženstvo v društvu Kršč. Mater, naša mladina v Catholic Y. M. A.
Naši K. o. C. gredo krepko naprej.
Toraj krepko navdušeno delo vsepovsodi. Kjer se pridno dela, tam je vspeh gotov.
V EVROPI SC	nar°dov bolj in bolj ukla-
njajo Vatikanu, ne kot kakemu svetnemu mogotcu, temveč kot predstavitelju najmočnejšega vla-darstva na svetu — vladarstva src in duha. — pravemu krščanstvu.
Največji bivši zagrizeni sovražnik krščanske vere, Clemenceau, je danes najvernejši sin Matere cerkve. Za veliki teden je šel v Palestino, da tam prosi Križanega odpuščanja za preganjanje, s katerim je hotel uničiti njegovo nevesto Sv. cerkev.
Celo poosebljeni napuh — luteranizem, ki je ravno ob stoletnem jubileju svojega začetnika — upornega in prevzetnega meniha Lutra, — dobil največje ponižanje, se zaveda vsaj treznejši del Luteranstva, da je edina rekonstrukcija mogoča na — skali Sv. Petra — v pravem krščanstvu.
NAŠA JUGOSLAVIJA jr,Tn,°v pr.ehodnjem,stanj>
Ali bode srečno prestala veliko in nevarno krizo, v kateri je? Rodo zmagali trezni plementi v troimenem narodu, da bodo o pravem'čas«
spoznali, da je samo v veri upanje, — v krščanstvu pri-hodnjost?
Niti za trenotek tega ne dvomimo! Narod, ki rodi Jegliče, Kreke, Korošce, Mahniče, Strosmajerje — je zdrav, je čil, je poln krepkega življenja. Tak narod bode prebolel vsake takele ali enake križe.
Če nas more kaj potrditi v teh upih — so pa naši fantje, naša dekleta. Ti so sedanja prihodnjost naša. Fant od danes je mož, je oče, je voditelj naroda za jutri. Dekle od danes, je gospodinja, je mati, je žena za jutri. Naša prihodnjost leži toraj vsa v sedanjosti. In ta naša sedanjost?
O, katero domoljubno srce se ne zveseli, ko čuje ta lepa poročila, da so se v teh velikih časih našli slovenski fantje in dekleta, ki so se organizirali na tako vzvišenih idealih, kakor so krščansko-narodni. Da, vsi naši upi so v naši mladini. Ta mladina je pa — idealna, navdušena, zdrava.
ORLOVSKA IDFJA bode za Jusoslavij°to-kar ie za
VRLIH OIYh WMH Ameriko ideja k 0 c. To bo
kvas naroda, ki bode prekvasil cel rod in ga naredil v krepek, moralno zdrav, čil, poln življenja — narod prihodnjosti.
Kateri ameriški Slovenec, ljubi toraj svoj narod in želi v resnici narodu pomagati v največji njegovi krizi, mu želi pomagati postaviti trden fundament za čilo in krepko prihodnjost, zdaj je čas, da mu pomaga.
Vse, kar smo do sedaj storili, ne bo za našo prihodnjost tolike važnosti, kakor bode pomoč skazana narodu danes.
POMAGAJMO, ROJAKI!
Z. K. S. je razposlala po
društvih okrožnice in prošnje za pomoč. Meseca april in maj bosta meseca naše kampanje za Orlovski sklad. Mi kar najtopleje priporočamo ta sklad vsem zavednim rodoljubom in jih prosimo pomoči! Zlasti prosimo naše somišljenike, naše naročnike, naj razvijejo živahno agitacijo v ta namen. Naj prosijo podpore tudi med drugimi narodi. Mi smo pomagali drugim, drugi naj pomagajo nam.

ZVEZA KATOL. SLOVENCEV-1847 W- 22nd Street CHICAGO, ILL.
Duhovni vodja:
Rev. John J- Oman, Cleveland, Ohio-Predsednik:
Dr. James Seliskar, Cleveland, Ohio-Podpredsednik in Chairman izvrševalne-ga odbora
Mr. Anton Gregorich, Chicago, Illinois.
2.	Podpredsednik:
Mr. J. Mikolich,
Sheboygan, Wisconsin-
3.	Podpredsednik:
Mr. Anton Grdina, Cleveland, Ohio.
Tajnik:
Rev. K. Zakrajšek O. F. M-
Chicago, Illinois.
Pomožni tajniki:
Mr. Jakob Turšič,
Chicago, Illinois. Mr. Ivan Kušar,
Chicago, Illinois-Mr. Josip Jenškovec, Chicago, Illinois. Zapisnikar:
Mr- J. Mohorko.
Milwaukee, Wisconsin. Blagajnik:
Rev- John Plaznik,
Des Plaines, Illinois-Nadzornik:
Mr. Mihael Progar,
Sheboygan, Wisconsin-Mr. Fr. Banich,
Chicago, Illinois. Organizatorja:
Mr. J. Terselic,
Chicago, Illinois. Mr. M Železnikar, Chicago, Illinois.
ORLOVSKI SKLAD.
1. izkaz-
"Ave Maria" ....................$ 5.00
"Edinost" ......................$ 500
Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M. za en kroj za Orla v Borovnici z obžalovanjem, da Preserska župnija nima svojega ...............$ 1500
Rev. Jeronim Knoblehar O. F- M. za en kroj za dijaški oddelek
Orla v Mariboru ...............$ 15.00
Rt. Rev. Jakob Trobec, škof ...$ 500
J. Čuljan, La Salle, 111- ____.____$ 2.00
J. Koprivnik, Martin, Pa- ......$ 2.00
Martin Žižek, Chicago, 111. .....$ 1.00 Pri predavanju Rev- Jeronima Knoblehar O. F. M. v Chicago
se je nabralo ...................$ 6100
Skupaj .....................$111.00
ŽIVIO POSNEMALCI!
Nova podružnica Zveze Kat. Slovencev se je ustanovila na velikonočno nedeljo v Bradley, 111.
Kjerkoli žele rojaki ustanoviti podružnice, naj se obrnejo za navodila 11a Zvezo, ki jim bode poslala predavatelja in organizatorja.

ČRNI DNEVI V RDEČIH ČASIH.
Po časnikarskih poročilih sestavil K.
(Dalje)
"Izvrstno gre moje seme revolucije v klasje. Krasnaja bode kmalu naša glavna postojanka v okolici Moskve. To bode glavna naša trdnjava, od koder bomo lahko držali v svojih pesteh Moskvo in Petro-grad."
"Živel naš Kugelstein! Vedeli smo, da''$mo pravega moža postavili na pravo mesto."
"Hvala za priznanje. Vendar jaz vršim samo svojo dolžnost za veliko idejo ruske svobode."
Tako so se posvetovali v Kugel-steinovi vrhni sobi trije možje pozno v noč. Ako jih natanjčneje pogledamo v obraz spoznamo v njih stare znance izza Kugelsteinovega rojstnega dne, ki so tako navdušeno napivali Kugelsteinu, kot edino pravemu prijatelju ruskega mužika in ruskemu mužiku kot nositelju ruske misli.
"Te dni je prišel v Petrograd brat Feklman iz Berlina in nam prinesel naročilo nemške vlade, da skušajmo dobiti še večji vpljiv nemškemu imenu. Dobiti si moramo zaupnikov med ljudstvom, zlasti med uradništvom in pri policiji. Na razpolago imamo velike milijone nemškega denarja, kajti pozibiti ne smemo, da je Nemčija v primeri z Rusijo pravi pritlikovec."
Tako je govoril eden izmed gostov. Slovanstvo je bilo že od nekdaj največja nevarnost! To je velikan. ki bode vladal Evropo in Azijo, ako se enkrat prebudi. Dosedaj se je posrečilo Germanstvu, da ga je zibalo v spanju. Carji nemškega po-koljenja so znali držati Rusijo po želji nemštva pod peto,da se ni dvignilo, Danes je drugače. Ljdstvo
se dviga. "Duma" je nova nevarnost za nemški vpljiv. Ljudstvo se zaveda. Te probuje pa ne moremo drugače uničiti, kakor da razplete-mo po vsi Rusiji mogočno propagando, ki bode pomagala držati narod, da se ne dvigne. Poleg tega pa ne smemo tudi pozabiti, da se gre tukaj za naše židovske koristi. Rusija je naša obljubljena dežela. Lepših razmer za razvoj naše trgovine si ne moremo misliti, kakor so tukaj v Rusiji. Zato mora židovstvo iti roka v roki z nemško propagando. Mi moramo krepko stati za to propagando in jo podpirati."
"To je gotovo," pravi Kugelstein. "In kak0 lahko je naše delo, to vidim jaz tukaj v Krasnaja. Vodka dela vse delo. Par sodov vodke še, pa bomo kmalu na krmilu. Edina naša nevarnost je ta "pop". Tudi tega bode ali pridobiti ali uničiti."
"No, mislimo, da je Kugelstein prebrisan dosti, da bode lahk0 obračunal z kakim sveštenikom. Po drugih naših postojankah smo našli, da se ga je za pijačo dobilo prav lahko. Če pa je šla bolj trda, pa je par rub-Ijev hitro omehčalo," meni eden izmed družbe.
"Da, ruska duhovščina je slabo plačana. Dohodki so slabi. Izobrazbe nima nobene. Zato ni težko delo."
"Toda z našim sveštenikom je drugače," pravi Kugelstein. "Govoril sem ž njim nckekrati in sem opazil, kako je mož izobražen in odločen. Zadnje čase pa me očitno prezira. Danes je odpustil kantorja in ga svaril pred menoj. Po njegovih besedah, kakor mi jih je kantor povedal, bi sodil, da me sumniči nečesa. Ali ve, kaj hočemo, ali pa mora
biti kaj drugega zadaj. Treba bode izvedeti. Kantor Zofron je sedaj silno jezen nanj in nisem si mogel najti lepšega stražnika in ogleduha zanj kot njega. Popolnoma pozna razmere v Krasnaja. Ljudstvo ga ima rado. Zato sem takoj, ko sem prišel sem in spoznal tega svešteni-ka, videl, da bode treba pomoči. Njegov kantor bode najboljši moj pomočnik. Posrečilo se mi je, da sem ga pridobil za se. Ob službo sem ga pripravil. Dosegel sem, da je postal najhujši sovražnik sveštenikov in da se bode skušal zmaščevati nad njim. Ker je izgubil kantorjevo službo, mu bom jutri ponudil službo pri meni. Zato pa bodem potreboval dovoljenje za nove stroške, za njegovo plačo. Zofron bode jako uporabno orodje v mojih rokah. Veren ni posebno, zato ne bode težko mu izbi-ti iz glave še vse druge predsodke neumnega pravoslavja. Za ščuvanje je jako dostopen. Tako je pravzaprav prva moja vojna poteza v Krasnaja za danes že toliko, kakor dosežena : Kugelstein ni zastonj potomec očeta Abrahama."
In tako so se ti možje dalje pogovarjali še pozno v noč in delali načrte za prihodnje svoje delovanje. Videlo se je takoj iz vseh pogovorov, da so to plačani agentje Berlina. Slednjič so začeli piti se zabavati, kar je trajalo skoraj do jutra. Na pol vinjeni so slednjič legli spat, zadovoljni s svojimi vspehi in gi-njeni od močne ruske kapljice, katero jim je pošiljala nemška vlada v "propagandne namene."
"Toraj na svidenje v Petrogra-du," je zaklical drugi dan Kugelstein za odhajajočim vozom, ki je
odpeljal tri goste izpred njegove hiše po cesti proti Petrogradu.
Mej tem časom, isti večer, ko so sedeli pri Kugelsteinu trije nemški židje v posvetovanju, sedel je sve-štenik Epifanij v svoji sobi s svojim sinom duhovnikom iz Moskve, ki ga je prišel zopet obiskat.
"Oče, toraj vi mislite, da bi ne šel v Berlin?" vprašal je sin zaupno svojega očeta.
"Da! Težke dneve jaz vidim za našo sv. Rusijo. Luteranski vpljiv in še bolj nemški vpljiv, katerega prinašajo iz Berlina naši duhovniki, ki obiskujejo ondotne šole je velika nevarnost za našo cerkev in za našo domovino."
"Mislite?"
"Da, sin moj. Poslušaj me! Ako bode šlo to še dalje, boš videl, da čakajo našo deželo resni dnevi. Lu-teranstvo in pravoslavje sta dva nezdružljiva pojma."
"Jaz pa ne vidim, zakaj bi ne mogli v prijateljstvu živeti mi Rusi z Nemčijo, zakaj bi naše svečenstvo ne dobivalo svoje izobrazbe v Berlinu?"
"Govoriš tako, ker si že pod vpljivom naše nove struje. In s žalostjo opazujem isto prepričanje tudi med našim mlajšim svečenstvom sploh. Ne vidijo, kako steza nemška pošast svoje kremplje v Rusijo in kako jih zasaja v naša srca in v našo dušo. In pomisli še naše židov-stvo. Židovstvo je naša nesreča. Ži-dovstvo je kakor mrčes na deblu. Kamor se zaje, ne odneha preje, dokler ne uniči vsega življenja. Židovstvo je v Rusiji dolga stoletja. Toda ali se danes čuti z nami eno? Ne! Danes je židovstvo mednarodno, kakor je bilo, k0 je prišlo. Židovstvo je proti rusko in je pripravljeno za par rubljev prodati našo deželo in naš narod, kdor mu bode več ponudil."
Mladi duhovnik je poslušal besede očetove. Videlo se mu je pa na obrazu, da jih ne razume, da jim ne verjame.
"Oče Skrebensky je zunaj. Naj ga pripeljam notri ?" prišla je v sobo
mlada Maruška, najmlajša hči Epi-fanijeva.
"Poljski katoliški sveštenik iz Pe-trograda je," pravi Epifanij sinu. "Seveda vstopi naj." In Epifanij je sam šel k vratom in prisrčno pozdravil došlega gospoda.
"Oče Skrebensky, Bog Vas pozdravi ! Izvolite, vstopiti!"
"Hvaljen bodi Jezus Kristus," odzdravi mlad in čvrst duhovnik in stisne roko Epifaniju in se mu spoštljivo pokloni.
"To je moj sin sveštenik iz Moskve," predstavi pjji^lecu Epifanij svojega sina.
"Od kod, oče, tako pozno?"
"Iz Petrograda. Imam malo naselbino svojih bratov v Moskvi in grem tja, da jih obiščem in da jim dam priliko opraviti svoje verske . dolžnosti. Noč me je doletela in tu sem in prosim prenočišča."
"Vsikdar dobrodošli, oče. Moja hiša vam je na razpolago."
"Ste li kaj večerjeli?"
"Ne, oče!"
"Dobro. Takoj bode Maruška kaj pripravila." In starček gre k durim in pokliče hčer v sobo.
"Dete, Oče Skrebensky je lačen
in žejen. Napravi dobro večerjo."
"Takoj!"
"Kako je v Petrogradu," vprašuje nadalje sveštenik Epifanij svojega gosta.
"Dobro, oče! Vsaj na videz. Da-si se bojim, da nam tli pod nogami!"
Skrebensky in sveštenik Epifanij sta bila prijatelja že več let. Seznanila sta se v Petrogradu na nekem sestanku vseh prijateljev Rusije, kjer so se reševala razna gospodarska vprašanja. Oče Skrebensky je bil duhovni pastir poljske katoliške občine v Petrogradu. V Petrogradu je bilo kakih pet sto ali šest sto Poljakov, katerim je vlada dovolila po mnogih težavah malo cerkvico v predmestju in duhovnika.
"To je vaš sin, oče Epifanij," nagovoril je mladi poljski duhovnik, ko je odložil svojo suknjo in sedel k mizi.
"Da, oče."
"Da, povedali ste mi že več stvari o njem. Toda še nikdar nisem i-mel časti ga srečati. Me veseli, da bodem odsedaj poznal tudi sina svojega blagega prijatelja očeta Epifa-nija."
Mladi duhovnik se je na lahno
Slovpnska šola §v. Družine, Kansas City, Kans.
priklonil na te besede. Vendar pa ni rekel besedice. Videlo se mu je pa, na obrazu, da je bil v veliki zadregi. Nemirno se je presedal na stolu. Oče je to opazil in takoj vedel, kaj to pomeni.
"Ne boj se, sin! Oče Skrebensky je moder mož. Res je katoliški duhovnik, toda moder in pameten mož. On ljubi svoj narod in svojo domo-
vino, vendar pa je tudi velik prijatelj nas Rusov."
Sin ni odgovoril na to.
Oče Skrebensky je po teh besedah vedel, zakaj se gre. Velika napetost je namreč vladala po Rusiji proti Poljakom. Smatrali so jih za sovražnike Ruskega naroda.
"Tako je," je pritrdil zato besedam starega Epifanija. "Mi Poljaki
ne zahtevamo drugega, kakor pravice, da živimo mirno z vami, da nam pustite naš košček kruha, našo vero in naš jezik. Vem, da je vladna politika proti nam. Vem, da nas celo vladna duhovščina enako prezira; zato, ker vlada to dela, zato ker vlada ščuva proti nam."
"Da, ravno sem opozarjal sina na razne stvari, katerih ne smemo prezreti in katere ne obetajo za Rusijo ničesar dobrega. Seveda on je še mlad. Poleg tega pa je naša višja duhovščina postala popolna dekla vlade. Luteranski nemški vpljiv jemlje tudi pravoslavju ono božje poslanstvo, katero ima krščanstvo na zemlji, da namreč vodi ne samo ljudstvo temveč tudi vlade. Naši predstojniki So postali popolni vladni uradniki. Sovražnika vidijo tam kjer ga ni, kjer pa je, ga pa ne vidijo."
"Da, v resnici je obžalovanja vredno, da se je pravoslavje tako ponižalo. Vendar dokler bode kaka vera ali cerkev dekla vlade, ne bode nikjer bolje in nikjer drugače."
"Mojega sina hočejo poslati v Berlin na vseučilišče, čemur pa bom jaz oporekal, dokler bodem mogel. Kaj je Luteranizem in kaj je pra-voslovje? Ali nista to dva popolnoma nasprotna pojma? Luteranizem je zavrgel Evharistijo. Kaj je krščanstvo brez Evharistije? Zavrgel je duhovsko (mašniško) posveče-vanje! Zavrgel je sv. zakramente! Zavrgel vse bogoslužje! Kaj je vera brez bogoslužja? brez posvečenega duhovništva. In v to nas hoče zapeljati luteranska Nemčija."
(Dalje prihodnjič.)
Raduj nebeška se Kraljica, Gospod je vstal Aleluja!
MODERNE FRAZE.
Piše Rev. J. C. Smoley.
i. Poglavje. KATOLIČANI NAZADNJAKI?
Katoličanom očitajo nasprotniki, da so vsestransko "nazadnjaški," da pri njih ni opaziti nikake naprednosti. Ako je bila kedaj kaka trditev puhla fraza, potem je trditev, da so katoličani nazadnjaki, mračnjaki, da pri njih ni nikakega napredka. Pov-dariti moramo seveda najprej, da se vrednost kake vere ne da presojati in ne sme ceniti, koliko koristi v posvetnem oiru; nasprotno je po besedah našega Odrešenika znamenje prave vere, znamenje prave cerkve, ako mora trpeti veliko preganjanja. Toda na to se ne oziraj mo, ampak uvažujmo, da jedna resnica ne izključuje druge, da namreč ka-tolič. ne samo molijo, ampak da morajo tudi delati, to je da tekmujejo z inoverci na vseh poljih brez izjeme, da je cerkev pri tem jako zainteresirana.
Ako pogledamo brez vsakih predsodkov v praktično življenje, dokazujejo nam dejstva, ki jih imamo pred očmi, da trditev o "nazadnja-štvu" katoliške cerkve razpade sama od sebe. Videli bomo, da je bila katoliška cerkev, kar se tiče znanosti, umetnosti, iznajdb, vedno na
PRVEM mestu.
Najprej pribijemo zgodovinsko dejstvo, da se je od pričetka krščanstva pa do dobe reformacije vsa o-mika, vsa veda ohranila le po učenjakih katoliške cerkve, zlasti po katoliških redovnikih. Luter sam je priznal: "Kar imamo, imamo od papeža !" Vse, na čemur je sezidana sedanja veda in znanost, rešila je katoliško cerkev iz razvalin in podrtij starega veka in iz viharjev in "Zapadna Evropa," pravi zgodovinar Falkenmayer, "je tvor latinske cerkve, sv. stolice, rimskega pontifi-
kata." K. R. Menzel pravi: "Resnični ustanovitelji univerz bili so papeži." — "Vse poljedelstvo ima svoj izvor v samostanih," pravi ekonom Rošer, "kakor so gojili vedo in znanost, tako so gojili poljedelsko kulturo." --Navedli bi lahko na stotine takih izgledov, in sicer iz ust nekatoliških pisateljev — učenjakov, toda naj zadoščajo ti. Res čuditi se moramo, da vkljub temu še vedno očitajo katoliški cerkvi, katoličanom "inferijoriteto" nazad-njaštvo, mračnjaštvo!
Najbolj pa pobijajo take trditve dejstva sama. "Na njihovih sadovih jih bote spoznali!" Poglejmo na kratko — navesti hočemo samo nekoliko in sicer najvažnejše — katere iznajdbe so iznašli katoliški duhovniki in redovniki.
Boetius v 6- in Pacificius v 9- stoletju sta iznašla umetne vodne ure; vodne mline iznašel ie sv. Ursus; Guido iz Arezzo .benediktinec v Toskani, notni sistem na 4 črtah, skalo, monokord, glavna načela harmonije; papež Gregor Veliki reformiral je cerkveno petje; benediktinec Valentini je uporabljal kemijo pri zdravljenju; frančiškan Schwartz je iznašel smodnik; dominikanec Aleksander iz Spina prva očala; dijakon Flavio Gioja izboljšal je magnet in kompas; frančiškan Roger Bacon, najbolj ženijalni fizik in kemik srednjega veka, iznašel je povečalno steklo, daljnogled; benediktinec Petrus Pontius iz Montserrat, Španija, metodo za pouk gluhonemih; jezuit Krištof Scheiner (umrl 1650") helijoskop; 011 je prvi našel tako zvane solnčne pege in določil rotacijski čas solnca in lego ekvatorja; duhoven Bouilau iznašel je več kot pof stoletja pred Fahrenheitom termometer z živim srebrom; jezuit Kirchenr skioptikon, eolovo harpo in pantometer; sv. Virgilij, škof Salcburški, je učil. da je zemlja okrogla; Regimon.-tanus, škof v Rezilu, iznašel je meotriški sistem in učil dve stoletij pred Galije-jem, da je solnce nepremično in da se zemlja suče; kardinal Nikolaj iz Cusa je učil, da se suče zemlja okoli solnca; cistercijenski menihi so iznašli brizgal-nico; pariški menihi so za Ludovika XV. uvedli požarno brambo; jezuitje iznašli so plinovo svetlobo; jezuit Dunn je ustanovil 1815 prvo plinovo družbo v Preston; dijakon Rollet v Franciji je učil dve leti pred Franklinom elektriciteto
v ozračju; Prokop Diviš, moravski župnik, je napravil prvi strelovod; duhoven Pianton bicikelj (1845"); jezuit Angelo Secchi, največji astronom našega časa, meteorograf. BI. Janez de la Salle, ustanovitelj šolskih bratov, vpeljal Je prvo trgovinsko šolo in učiteljišče; župnik Kneipp je znan vsled zdravljenja z vodo; škof Friderik K. Schoenborn je uvedel 1724 v Nemčiji anatomijo; španski menih Juan Gilaberto Joffre ustanovil je prvo blaznico- P- Celestin in Opitz, provincial usmiljenih bratov, izvedel je prvo narkozo v Avstriji, 1. 1847. Provincijal istega reda P- Jan Sobel vpeljal je prvi v Pragi antiseptično metodo; jezuit Braun, določil je gostoto zemlje in njeno gravitacijsko konstanto; Monsignor Angelo Fiorini iznašel je signalski aparat za železnice; jezuit P. Lana okoli 1. 1687 sredstva, kako učiti slepe čitati; jezuit P- Fabri določil je prvi kroženje krvi. Menih Roger Bacon iznašel je fono-graf; opat Sugar iz St. Denis, minister Ludovika VI- iznašel je prvi stroj, ki ga je gnala para; menih (kamaldulen-zec) Mauro (umrl 1459") napravil je prvi zemljevid, ki je bil velika pomoč Vasco de Gama in Kolumbu na njihovih poto-vanjhi okoli zemlje; monsignor Cere-botani v Italiji je iznašel 1900 brzojavni aparat Quiquolibet"; sv. Vincencij Pav-ljanski in sv. Frančišek Šaleški se smatrata kot ustanovitelja časnikov; menih Budos iz Celic je izdelal prve orgije; duhoven Candid iz Leces (Laškox izdelal je prve električne orgije; jezuita L'Pea in Sikard sta našla, kako kinin pomirjevalno vpliva na vročinsko bolezen; duhoven Chappe iznašel je brzojav; jezuit Scheiner teleskop; P- Magnau mikroskop; P. Desforges napravil je prvi zračni balon; katoliški misijonarji vpeljali so v Evropi sviloprejke itd. • .
Ni-li resnica, da se imamo zahvaliti za najvažnejše ravno katoliškim duhovnom in redovnikom? In vendar si upa svet še trditi: "Katoličani so nazadnjaški."
Poglejmo na polje umetnosti. Kdo se bo upal trditi, da so na polji umetnosti drugoverci storili več kot katoličani? Ni bil-li ravno katoliški srednji vek najbolj sijajna doba katoliške umetnosti? Ni li še dandanes
cerkev,--in to ravno v njenem
središču, v Rimu — gojiteljica u-metnosti? In mej tem ko lahko z mirno vestjo trdimo, da so vsi u-čenjaki, ki so vzcveteli iz katoličan-
stva, črpali svojo navdušenost iz sv. vere, ne more nikdo kaj takega trditi o nekatoliških umetnikih, ker po pretežn ivečini niso verovali v božanstvo Kristusa.
Poglejmo dalje v moderno življenje! Poglejmo na univerze tu v Zdr. Državah in drugje po svetu! Radi bi videli tega, ki bi mogel ravno katoliškim profesorjem te ali druge vede dokazati "nazadnjaštvo" v primeri z njihovimi nekatoliškimi tovariši !
Takozvanih praktičnih ved kakor zdravniško vednost, aritmetiko, geologijo, fiziko, kemijo, naravoslovje itd. prav za prav ne moremo presojati iz verskega stališča. Glede naravoslovja trdijo seveda naši nasprotniki, da katoliška cerkev nasprotuje naravoslovju v vseh točkah, v kolikor se tičejo sv. pisma. O tem bomo spregovorili pozneje. Toda a-ko upoštevamo katoliške zastopnike v teh strokah, ako upoštevamo to, kar so dosegli ti na teh poljih, pač nikdo ne more govoriti o nazadnja-štvu. In na polju tehnike in trgovine nam more samo zlobnost očitati nazadnjaštvo. Imamo iste moderne naprave kakor drugi. Ako i-majo ti večji kapital, se jim za istega ni treba zahvaliti njihovi veri, ampak popolnoma materijelnim vz-lokom. Opozorili smo že zgoraj na iznajdbe katoliške duhovščine v vseh časih. Ne Ibomo ravno trdili, da ima vera kak poseben vpliv na gospodarski razvoj. Pomislimo le na mohamedanizem, ki je s svojimi mehkužnimi nravnimi nauki in svojim fatalizmom uničil vso civilizacijo in omiko. Pomislimo i na "vero, ki ne pozna nikake odgovornosti po končanem zemskem življenju, na moderni panteizem in mate-rijalizem, ki sta vtisnila gospodarskemu življenju edino le pečat brutalne brezobzirnosti.
Blagodejen vpliv na gospodarsko življenje ima samo ona vera, koje simbol je duh in življenje, koje morala je od Roga predpisana pot pravičnosti, ki daje življenju pravo vrednost, ki ohranja odgovornost
napram vsegamogočnemu Bogu, ki ohranja "Sursum corda" (Kvišku srca) v človeških srcih. Vse to pa stori lahko samo religija pozitivne vere, vere, ki ni podvržena nikakim človeškim določbam, vera, ki gre svojo od Boga odmerjeno večno pot.
Ako je pa kako polje, ki more služiti v preskušnjo kake vere, potem je to polje praktične nravnosti in de-janstvene, praktične ljubezni. In
kdo si upa odrekati katoličanstvu v tem oziru prvo mesto? Neštevilne kakor zvezde na obnebju so naprave dejanstvene katoliške ljubezni, naprave, katere je katoliška cerkev u-stanavljala v vseh časih in vsled katerih je nikako veroizpovedanje doseči ne more, in ne bo doseglo. Niti jeden naših nasprotnikov si ne upa tega tajiti.
Konečno naj omenimo še katoliško časopisje? Je li morda to inferi-jorno, nazadnjaško, mračnjaško? Ni li v primeri s sredstvi, katere ima na razpolago, bolj razvito, blago-tejnejšega vpliva kakor časopisje naših nasprotnikov? Seveda moramo in je naša dolžnost, da glede važnosti časopisja v kulturnem življenju slovenske naroda, še veliko več storimo, da še veliko več žrtvujemo, da podpiramo svoje katoliško časopisje, svoje katoliške tiskarne z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago. Le preveč podpirali smo do sedaj svoje nasprotnike, ki so nam mesto tečne hrane podajali edinole smrtonosni strup. S tem, da smo podpirali protiverske liste, bili smo pravcate "ovce, ki so šle same v klavnico".
Ravno podpiranje katoliškega časopisja, kupovanje katoliških knjig, zatrlo bo pravljice o katoliškem "mračnjaštvu in nazadnjaštvu". Ravno s podpiranjem katoliškega časopisja bomo zadeli v živo one, ki napravljajo katoličanom idejal-ne in materijelne težkoče, da jih o-virajo v njihovem napredku.
PASTIRSKI LIST AM. ŠKOFOV.
(Dalje.)
Potreba trdnega temelja.
Sedaj ni časa za-prerekanje- Pred nami so dejstva v jasni luči. Dejstva, ki se jih ne da potisniti na stran. Prav ali napak, gibanja, ki sedaj pretresajo temelje reda, prihajajo ljudem iz duše in vsebujejo zahtevo po pravici- Nikar ne va-rajmo samih sebe v tej zadevi. Nevednost je zlo: kot takšno mora biti odstranjeno- Ali to še ni edino zlo. Česar se nam je predvsem bati, je izobražena inteligenca brez moralnega načela — človek, ki se poslužuje svojega znanja, da zlorablja svojo svobodo. To je nevaren tip. Nadaljevati njegovo produkcijo ali dovoljevati, da se množi, bi ne bilo pametno.
Krščanstvo zahteva, da sprejmemo dvoje temeljnih načel za podlago svojih človeških odnošajev. To je načelo pravičnosti in milosrčnosti- Prilagoditev teh dveh načel v zasebnem in javnem življenju je prvi korak do obnove miru in reda.
Zakon in razporoka.
Ker ima življenje in njegovi odnošaji svoje počelo v domu, prispeva vse, karkoli jači in utrja družinske vezi, družbi v dobro- Nasprotno pa so vsi tisti vplivi in smotri, ki slabe in rahlajo zakonsko vez, pogubni. Uničujejo dom ter pridijo in pokvarijo naše družabne odnošaje pri korenini. Katoliška Cerkev ne odobru-je razporoke. ki pripušča tej ali oni stranki ponovno poroko, ko še živi druga. Pogosto ponavljanje takih slučajev in pa to, s kakšno lahkoto je doseči raz-poroko, je naravnost narodni škandal.
Širši družabni odnošaji-
Družabno občevanje v navadnem smislu odgovarja zahtevi naše človeške nature. To je zdatno sredstvo za tesnejšo vez dobrodelnosti. In čestokrat da tudi priliko za vzajemno prizadevanje v pospeševanju skupne dobre zadeve-
V	dosego teh dobrih ciljev se mor* družabno življenje gibati v pametnih iri primernih mejah. Če so pritem prizadete dolžnosti doma, potem izgubi družabnost popolnoma svojo vrednost-
V	tej zadevi apeliramo z vso resnostjo na katoliške žene, naj delujejo proti razsipnosti in preveliki zahtevi po zaba-vanju in veseljačenju s silo lepega zgleda. Kakor ve vsak katoličan, je družba, kakor vsi njeni posamezni člani, podvržena božji postavi. Niti običaj, niti moda ne more opravičiti greha-
Inozemski misijoni.
Vspevanje Cerkve v naši deželi je pripisovati predvsem misijonarskemu delovanju. Mi sedaj vživamo njega sadove in prav zato moramo gledati, da bo žetev še večja. Ali ne smemo pa pozabiti, da imamo dolžnosti tudi do misijonov po drugih deželah-
(Dalje prihodnjič.)
TIŠINA PRED VIHARJEM. II.
O sem bil otrok, sem rad postopal zvečer na dvorišču pred očetovo hišo in sem strmel na zapad. Večer za večerom je bil zapad lep, večer za večerom drugačen. In že tedaj me je — kakor me še sedaj in me bo do smrti — ta krasota in ta izpremem-ba čudno mikala, omamljala me. Kaj vse sem čutil v srcu, kako bi vedel in mogel povedati? Morda so se budile v globočini srca prve pesniške moči, vsaj prve pesniške misli, slabotni poleti negodne ptičke iz gnezdeča. Kdo ve?
S čudnim nemirom se mi je napolnilo srce vsakikrat, ako sem videl, da se je v mračni skupini oblakov na zapadu naenkrat zablisnilo. Kakor bi mi bil švignil blisk skozi glavo, me je zabolelo vsakikrat. Ves plašen sem se zatekel k materi: "Mati, ali bo ponoči spet grmelo in treskalo?" To je bilo v mojem mladem življenju najstrašnejše: da bi tresnilo v hišo, in bi hiša pogorela. Nisem se toliko bal ognja samega, a kako bi starši spet zidali? In imeli smo vendar najlepšo hišo v vasi. Navrh mi je živelo vedno v spominu večkratno pripovedovanje očetovo in stričevo, kako je, ko sta bila ona še mala, tresnilo v skedenj in je pogorel.
Polni čudnega, tesnega nemira, ki se ga nisem mogel otresti niti ob tolažečih besedah materinih, so bili zame tisti večeri. In če me je potem ponoči hipoma zbudil iz spanja bobneči grom, je bila prva misel: "Saj sem vedel!"
Blisk v daljavi je bil umor v Sarajevu.
Potem je nastala čudna, moreča tišina. A vsi, ki smo Avstrijo poznali, poznali njeno sovraštvo proti Srbiji in Slovanom in vso infernalno (peklensko) zlobnost njenih voditeljev in diplomatov, smo vedeli: "Vihar bo. Kdaj le pride?"
Opazko tukaj k besedam: "ki smo poznali vso infernalno zlobnost njenih voditeljev:" Kako strašno naivno so presojali tiste čase naši ljudje vodilne može v Avstriji, dokaz to: duhovnik tedaj urednik pokrajinskega tednika, zdaj urednik slovenskega dnevnika v Ljubljani, mi je zagotavljal prav resno in z velikim patosom: "Vem zagotovo, da se Berchtold čuti Slovana." Seveda sem molčal k temu; zakaj prepirati se z možem, ki si pri njem na obiskih, ni gentlemansko. Seveda mi je isti gospod nekoč tudi zatrjeval: "Za Francem Ferdinandom smo res vsi Slovenci žalovali." Tudi tedaj sem molčal — bilo je med vojsko, ko je človek najrajši molčal še sam pred seboj, kaj šele pred prijatelji.
Opazka k Ferdinandu: Med časom, kar sem pisal prvi del teh spominov, je izdal grof Černin pri Ull-steinu svoje spomine — nemški grofje, bivši ministri in generali, i-majo zdaj lep čas za spisovanje takih spominov. V teh slika Ferdinanda Slovanom prijaznega. Mogoče, dasi jaz vsem tem diplomatom prav malo verujem. Naposled bi naslikali še Franca Jožefa Slovanom prijaznega, dasi je znano, kako sirovo je zavrnil Gautscha, ko mu je predložil ministrsko listo, na kateri sta bila tudi Dr. Šušteršič in dr.
Scheicher: "Wissen Sie nicht, dass ich keine Pfaffen und keine Slaven mag?" — Ali ne veste, da farjev in Slovanov ne maram?" Priznava pa g. grof sam, da je bil Ferdinand nenormalen. Celo dobre lastnosti, ki jih je imel, je skušal skriti. Zato se je kazal večkrat drugačnega kot je v resnici bil. Za bodočega vladarja, ki bi naj kazal le čim največ dobrih lastnosti ter si s tem pridobil spoštovanje in ljubezen podanikov, pač malo čudna navada.
Zmoten človek sem. Sodil sem, kakor vse, tudi Ferdinanda po svojem slabem človeškem, gmotnem spoznanju. Med tem ga je sodil Bog. Upajmo, da je tam dobro prebil sodbo. Da bi jo nekoč tudi mi.
Soditi pa hočejo tudi ljudje. In navadno sodijo najslabši najglasneje in najneusmiljeno. Tako so sodili po umoru na Hrvatskem in v Bosni Srbe. Bilo je dovolj, da si Srb, najsi najnedolžnejši, pa so ti "patriotje" razbili vse pohištvo! In nikogar ni bilo, ki bi te branil. V državi, ki se je računila med pravne, moderne države v letu 1914, v dobi največje prosvitljenosti tako. Tudi na Slovenskem smo imeli liste, ki so ta barbarstva s slastjo, poročali in odobravali. Tedaj smo škripali s zobmi in smo obupavali nad takim narodom. Morali pa smo molčati: čutili smo preveč soparice v zraku, da bi z glasno besedo potegnili strelo nase.
Tista julijska soparica 1914, ki nam je trla telo, in še hujša moralna, ki je pritiskala z morečo težo na duše, do smrti jih bodemo pomnili. Želeli smo vsi: "Ko bi se vendar kmalu odločilo!"
K
Na Dunaju in v Pešti so igrali tedaj hinavščino kakor vedno. Šele sedaj znamo prav ceniti ostudnost, ko se je z emfazo poročalo z uradnih mest: "Grof Tisza se odločno zavzema za to, da postopamo s Srbi milo." V resnici pa je bil ta o-krutni kalvinec najdelavnejši kovač, ki je koval za Srbe meč, obenem pa pletel vrv za vratove srbskih starcev in žen.
Na Dunaju je dunajski pacifist Dr. Fried skupno z gospo Berto pl. Suttnerjevo, ki pa se je zelo, zelo težko odločila za to in se ni mogla nikoli otresti slutnje, da pride namesto svetovnega mirovnega kongresa svetovna vojna, pripravljal svetovni mirovni kongres.
Šauspilerji na dvoru, grof Stuergh grof Berchtold in drugi ministri so mu šli s kar sumljivo uslužnostjo na roko. Berchtold je sprejel celo pred-sedništvo v pripravljalnem odboru, medtem pa je koval načrt za vojno zoper Srbijo, ki, kar je moral vedeti vsak šolarček, ni mogla ostati o-mejena na Srbijo, ker je Rusija stala pripravljena. Na Dunaju so vedno našli kak plašč, ki so zakrili z njim svoje namene in grehe, zdaj vero, zdaj mir, zdaj blagor ljudstva, zdaj blagor presvetle, prevzvišene vladarske hiše. Včasih še kaj bolj bizarnega.
28. juli je bila nedelja.
V četrtek poprej je prispel k meni v obiske g. profesor Cajnko iz Varaždina. Ko sem v nedeljo prebral v "Slovencu" naš ultimat Srbiji — s pridržnim dihom, vem še sedaj — sem podal list g. profesorju, češ: "To je vojska. Nobena država, ki si hoče ohraniti le še malo samostalnosti, takih zahtev ne more sprejeti."
G. profesor je prebral, odložil in kratko rekel: "Ti, jutri zjutraj se jaz odpeljem domov. Bog ve, če bo potem mogoče."
Vedela sva, vedel je svet: vihar se pričenja.
(Dalje prihodnjič.)
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
"Catholic Welfare Council," ali "Zveza Škofov" v Washingtonu je spopolnila svoje pisarne, iz katerih se bode začelo novo veliko in živahno delo za napredek katoličanov v Ameriki. Socijalisti so se ustili, koliko bodo dosegli in obetali in obetali. Toda vse njih obljube, vse njih besede so se izkazale kot navadno sleparstvo in ves njih nauk kot delavstvu skrajno škodljiv nauk, ki nikdar ne more delavstvu zboljšati razmer pač pa si kapitalisti ne morejo želeti boljšega zaveznika kakor je ravno nauk socijalizma.
Razmere so tako zamotane na svetu, da kmalu ne bomo vedeli ne kod ne kam-V tej veliki dobi pa so nastopili naši voditelji, škofje ter se organizirali v velikansko narodno podjetje, ki bode sprejelo v roke delo, da popravi kar je so-cijalizem pokazal, da zaneso v naše življenje večno resnične in osrečujoče nauke pravega in čistega krščanstva-
Te dni smo dobili sporočilo, da je urejen urad za informacijo, socijalno preiskavo in nasvet glede socijalnega delovanja katoličanov, delavstva in državljanstva. Vodstvo tega departmenta je sprejel Rev- ohn A. Ryan in poslovodja je Mr. John A. Lapp.
Velkanski korak naprej so naredili, ko so povabili na posvetpvanje vse organizacije našega katol- ženstva in ustanovili svetovno organizacijo ženstva za žensko pravico.
Da, po njih sadu jih boste spoznali. Rojaki, poglejte:
Socijalizem ima polna usta obljub za delavstvo. Pa kaj je že dosegel- 50 let že rogovili po svetu, pa more pokazati le eno samo karitativno napravo? eno bolnišnico? eno sirotišnico? eno organizacijo za lajšanje človeške bede?
Nič! Pač pa ima na svoji črni vesti že milijone umorov, pobojev, potoke krvi, morja solz! . . . Po njih sodu sodite toraj . . .
Poglej pa krščanstvo: koliko bolnišnic. koliko sirotišnic itd- povej le eno človeško solzo, da bi krščanstvo ne imelo lepega robca, da jo posuši, le eno rano, da bi krščanstvo ne imelo zdravilnega balzama za njo-
Po njem sadu toraj jo soditi . . •
Za staroslovenski jezik pri sv- maši se v Jugoslaviji že pripravljajo. Katoliški škofje so imeli skupaj s pravoslavnimi v Sarajevu važno posvetovanje, kj.er se je razpravljalo tudi to vprašanje.
BOGU. Ksaver Meško:
Vse moje misli Tebi naj slede, vse moje želje k Ttebi naj hite, besede vse naj Tebe le slave, zaspi naj v Tebi koncem dni srce
Častite Šolske sestre iz Maribora so kupile v So- Chicago pri hrvatski cerkvi Presv. Srca posebno hišo, kjer bode njih materini dom za Ameriko. Posvetile se bodo hrvatskim šolam v Ameriki.
JEZUSOV DEMANT.
Kako da moram ravno jaz po najbridkejši poti sama? Privadil solz se je obraz, ječi pod križem trudna rana . . .
Nebo svinčeno nad menoj, krog mene noč ledenonema, ne mara zame solnčni soj, le trnje srčno kri izžema.
In ni srce na zemlji vsej, ki moje boli bi umelo, tolažbo zadnjo v tugi tej, še to nebo mi je odvzelo.
Kako da moram ravno jaz izpiti kelih najgrenkejši, da spleta meni zemski čas krog glave venec najostrejši?
Zlato ti v božjih si očeh, a to se v ognju preizkusi; drag demant si na zemskih tleli in Jezus demant vsak obrusi.
M. Elizabeta.
NAŠI NOVI DOSMRTNI NAROČNIKI.
75.	MR. ALOJZIJ ČESAREK
Brooklyn, N. Y.
76.	REV. J. C. SMOLEY
Iron River, Wis.
77.	MRS. CLARA JEGLICH
New York, N. Y.
78.	MISS KATIE TRILLER
Chicago, 111.
79.	MR. IVAN BISCHAN
Farrell, Pa.
80.	PVT. JOSEPH MIHELICH
Camp Eustis, Va. U. S. Army.
81.	MR. JOHN KOSMACH
Chicago, 111.
i3o
"AVE MARIA-
TVOJ NEDELJSKI TOVARIŠ.
Piše Rev. J. C. Smoley.

DRUGA NEDELJA PO VELIKI NOČI.
Jaz sem dobri pastir.
Jan. X, II.
Nimamo krasnejše podobe v celem evangeliju o Kristusu Gospodu, kakor ravno v današnjem, kjer Kristus sam o sebi pravi: "Jaz sem dobri pastir."
Že preroki starega zakona so prerokovali, da bo Odrešenik naš dobri pastir; prerok Izaija pravi: "Kakor pastir bo pasel svoje čedo." In Eze-hiel je prerokoval: "Vzbudil bom nad njimi pastirja, ki jih bode pasel."
Jezus Kristus naš dobri pastir i To
je radosten nauk, in pokazal vam bom vse lastnosti, katere ima Kristus kot dobri pastir.
Kake lastnosti pa ima dober pastir?
1.	Vodi svoje ovce na dobro pašo. — Vprašam vas, ni li dajal Kristus vedno najlepše duševne hrane? Ni li nasičeval vseh vedno z Božjo besedo? Učil je vedno tako goreče: V templju, iz ladije, na gori, v puščavi; in njegov nauk je bil tako krasen, da so ljudje za njim drli in so lakoto, žejo trpeli, samo da so Njega slišali. In tako nam podaja to hrano še danes. Rekel je apostolom : '' Učite vse narode — kdor vas sliši, mene sliši; kdor vas zaničuje, mene zaničuje." In cerkev ozna-njuje Kristusov nauk neprenehoma: v cerkvi, v šoli, vernikom in poganom. Ne samo to! Daje nam i Svoje Najsvetejše Tel0 in Svojo Najsvetejšo Kri v hrano; On pravi: Kdor je Moje Telo in pije Mojo Kri, ima večno življenje."
2.	Dober pastir išče zgubljeno ovco. — I Kristus je iskal zgublje-
ne ovce, človeški rod. Prišel je z neba, stopil v to solzno dolino, iskal in iskal, dokler ni našel zgubljene ovce na lesu križa. In od te dobe išče neprestano zgubljene ovce, mnogokrat na poseben način. Glejte, Savel je bil zgubljena ovčica, preganjal je Kristusa. A Kristus ga je pripeljal k sebi. Ko je bil na poti proti Damasku, kjer je hotel kristjane izročiti zidom, obsvetila je Savla svetloba z neba; slišal je glas: "Savel, Savel, kaj me preganjaš?" In vprašal je Savel: "Kdo si, Gospod?" In prejel je odgovor: "Jaz sem Jezus, ki se mu ti proti-viš." In tresoč se, je rekel Savel: "Gospod, kaj hočeš, da naj storim?" In Gospod mu je povedal svojo voljo, Savel je ubogal in postal apostol narodov.
In nas neprenehoma kliče Božji Odrešenik, ako smo zablodili in prišli na napačne poti. Kliče nas k sebi glasu po naše vesti, po glasu pridigarja, po glasu spovednika kliče nas k sebi doma, v cerkvi, kliče nas, dokler nas ne najde. O kolikokrat nas je že k sebi priklical, a mi smo se mu znova izneverili.
3. Dober pastir da življenje za svoje ovce. — Kristus sam označuje to kot lastnost dobrega pastirja: "Dober pastir da življenje za svoje ovce." In On je dal svoje življenje za nas. Vsak križ nam to oznanja, vsak križ nas spominja na neskončno ljubezen dobrega našega pastirja. A ni se daroval samo enkrat, da-ruje se vsak dan pri sv. maši.
Dragi, bodimo njegove žveste ovčice. Vračajmo mu ljubezen, s katero se je za nas daroval, katero nam oznanjuje vsako sv. razpelo. S sv. Marjeto vzkliknimo: "Od sedaj, o Gospod, hočem Tvoj biti." Amen.
TRETJA NEDELJA PO VEL. NOČI.
Še malo, in me boste zopet videli.
Jan. XVI., 16.
Kristus je napovedal učencem, da jih bo zapustil. "Še malo, in me ne boste videli." Žalostni so postali a-postoli; svojega Učenika bi bili vedno radi imeli pri sebi, brez njega ni imelo življenje za nje nikakega veselja.
In kako jih je potolažil Gospod? "In zopet malo, pa me boste videli," je rekel; tolažil jih je z besedami: "Še malo".
Ti dve besedi ste važni tudi za nas; dajejo nam
1.	tolažbo v žalosti;
2.	strah v radosti.
Dragi moji, žalosti je mnogo na svetu, a radosti le malo. Svet je dolina solz, in mi smo izgnani otroci Eve. Človek niti ne misli, pa že pride nesreča nad njega; pride bolezen, slaba letina, ogenj, pride morda celo smrt, kje naj iščemo tolažbo? Kdo nas bo tolažil v takih britkih trenutkih? Prijatelji? Prijateljev imamo dovolj, dokler smo srečni; pride nesreča, izginejo prijatelji.
S čim naj se toraj tolažimo v nesreči in bridkostih? Tolažimo se z besedami, s katerimi je Kristus tolažil apostole: "Še malo!" Še malo, in našega trpljenja bo konec.
Kristus je povedal apostolom, da bodo jokali in žalovali, a njihova žalost se bo izpremenila v radost. In plakali so apostoli; bili so preganjani, bili po ječah, britko mučeni. A s čim so se tolažili? Z besedami: "Še malo". Še malo, in sešli se bomo z Gospodom, tolažila sta se Peter in Pavel, ko sta bila peljana na
morišče; še mala, tolažili so se ostali apostoli, ko so bili mučeni radi vere v Kristusa.
In mi se tolažimo s temi besedami, kadar snio v britkostih. Tolažijo naj nas te besede, ko trpimo pomanjkanje, tolažimo se, ko pride smrt do našega doma. Tolažimo se, ko bomo žalostni stali ob grobu naših dragih: "Še malo, in zopet vas vidim, in radovalo se bo srce vaše."
2. Ti besedi nas pa tudi strašijo v radostih.
Bog nam daje dobre in hude čase. Kakor solnce jasn0 sveti a ga oblaki zopet zakrijejo, tako je v življenju človeškem. Imamo srečne in nesrečne dni.
Imamo li srečo, spominjamo se besed: Še malo! Ne pozabimo, da je veselje na svetu jako minjlivo, da traja le kratek čas, da ne bi postali prevzetni. Koliko se jih je že prevzelo ! Zanašali so se na svoje zdravje in silo, na svoje bogastvo, zakrk-nili so svoje srce k Bogu in mislili: "Sedaj Boga več ne potrebujemo." Toda kratka je bila njihova radost, šlo je zdravje, šlo je bogastvo, in o-bup je bil njihov konec.
Poseben strah pa imajo te besede za tiste, ki se radujejo nad kakim grehom. Vprašajte, jeli sploh mogoče, da ima kdo radost nad grehom? O, je mogoče, toda taka radost je goljufiva in se hitro spremeni v žalost. Kako se je radoval Judež, ko so mu farizeji obljubili 30 srebrnikov! Kako težko je čakal trenutka, da bo izdal svojega Odrešenika. Kako je hitel od poslednje večerje! Toda radost njegova je bila kratka! Komaj je prejel denar, začel ga je peči, rad bi ga bil vrnil, a bilo je prepozno. In kak je bil konec? Obesil se je.
Kdor hiti v greh, a misli, da bo imel z njega radost, naj pomisli na besedi: "Še malo!" Še malo, in videl boš svojega Odrešenika kot svojega sodnika, in kako boš obstal pred njim na poslednji sodbi?
Dragi, ne pozabite teh besed: ' 'Še malo!" Spominjajte se jih, kadar bo žalost trla vaše srce, in potolaženi
boste; spominjajte se jih v veselji in sreči, in navdajali vas bodo s strahom, da bi se ne prevzeli; spominjajte se jih posebno, ko vas skuš-njavec vabi v greh. In potem se bodo tudi nad vami spolnile besede Odrešenikove: "In zopet vas bodem videl; in radovalo se bo srce vaše, a radosti vaše vam nikdo ne bo odvzel." Amen.
Po čem se pozna prava katoliška družina?
V pravi katoliški družini i- je križ na najbolj častnem mestu, 2. poleg križa ima častno mesto slika Marije,
3-
4-
se skupno moli zjutraj in zvečer pred in po jedi,
se gre vsako nedeljo in zapovedan praznik k sv- maši, se pridno hodi k pogostim sv. obhajilom,
ni nihče v nekatoliškem društvu, noben slab list se ne naroča, se nikdar jie govori proti veri, cerkvi in duhovništvu,
se pridno podpira cerkev in katoliške dobrodelne naprave-
Sv. oče Benedikt XV. je začel deliti podporo, katero so mu dali amerikan-ski katoličani za lačne otročiče strada-jočih evropejskih narodov. Prva je dobila podporo Češko-Slovaška. Druga pride na vrsto Jugoslavija potem nemška Avstrija.

Cr» VEČNA LUČ. «\D
Rev. J. Plaznik.
EDALEČ od slovenske naselbine Sheboygan v Wis-consinu, v okraju Fond du Lac, se dviga krasen hrib, kateri te spominja epe Kranjske dežele. Že od daleč opaziš na najvišjem delu krasno cerkev z visokim, vitkim stolpom. Po griču se razteza pokopališče. Ob potu pa, ki vodi na grič, se vrste postaje kri-ževega pota. Ves hrib pa je obdan z drevjem. Pod gričem je vas, po velikosti podobna kranjski vasi; ta vas se imenuje Calvary — Kalvarija, hrib pa Mount Calvary. Cerkev na vrhuncu je posvečena svetemu Križu. Okrog cerkve je več velikih poslopij : kapucinski samostan in višja šola za mladeniče — St. Lawrence College.
V sprejemni sobi starega samostana je sedela gospa Kolnik, vdova premožnega grocerista in govorila s patrom Krizostom. Stvar, o kateri sta razpravljala, je bila velike važnosti.
"Če prav razumem, ste napravili Bogu obljubo, da mu boste posvetili svojega sina," je pričel redovnik in povdarjal vsako besedo.
'Da, — o moj Bog — obljubo, da, če že tako hočete, pater. Prostovoljno obljubila. Moj mali, moj Polde, moje edino dete, je bil tedaj komaj dve leti star. Zdravniki so obupali in rekli, da ne more več ozdraviti. Strašno se je zvijal. Skoro sem obupala."
'Karkoli nam Bog pošlje, ni nikoli tako hudo, da bi morali obupati," je popravil pater.
"Že mogoče; toda nihče drugi ne ve, kakor mati, kaj se pravi gledati edinega otroka, ko umira. Nisem vedela, kaj storiti. Strah in obup sta mi pamet mešala. Kaj bi človek ne
obljubil v takem trenutku! Brez pomisleka in pogleda v prihodnjost sem bila pripravljena zgubiti vse, samo, da bi rešila otroku življenje.
"Obljubila sem . . ."
"Če Bog ohrani vašega sina da ga boste posvetili Bogu, če bo imel poklic za duhovski stan."
"Seveda, pater, da sem najbrž rekla kaj takega v svojem obupu. Natančno se ne spominjam besed, le to vem, da tedaj nisem bila odgovorna za vse, kar sem obljubila. Kdo more reči, da moj strah sploh ni bil pretiravan. Polde ni bil tako hudo bolan, kakor sem mislila in bi bil vseeno ozdravil."
"Tudi brez božje pomoči? To je kar ste hoteli reči, ali ne, gospa Kolnik." Redovnik je vzel tobakiro iz rokava in jo nervozno potresel. "Gospa Kolnik, nikar ne bodite nehvaležni Bogu in ne pozabite, če ne izpolnite svoje obljube, vam bo na kak drug način pokazal, da ste odvisni od njega. Vi in vaš sin sta odvisna od njegove volje."
"Za božjo voljo, kaj govorite, pater? Ne morem poslušati takih besed ; strašne so!" Da da večji pov-darek svojim besedam, si zatisne ušesa.
"Moj odgovor ni prestrog za vaše besede, gospa Kolnik," jo je zavrnil kapucin. "Mislim samo na vašo srečo in vas svarim, z Bogom se ne morete igrati."
"Toda, gospod, saj tega nočem. Saj ne maram zlorabljati Boga; jaz vem, kaj je moja dolžnost."
"Vaša dolžnost, vaša sveta dolžnost je to, da ne ovirate sina, če i-raa poklic in da mu pomagate, da postane duhovnik. Ali se hočete izogniti tej dolžnosti? In zakaj? Vi ste katoličanka in veste, ali vsaj morali bi vedeti, da ni vzvišenejšega stanu, kakor je duhovski. Taka družina je posebno blagoslovljena, iz katere vzame Bog sina ali hčer za svojo službo."
"Da, da, pater; to je vse prav in lepo. Nikdo ne spoštuje dohovnikov bolj, kakor jaz. Iz tega pa še ne sledi, da moram dati jaz svojega edinega sina cerkvi."
"Gospa Kolnik! Nikdo, najmanj pa še Bog, vas ni silil, da obljubite sina Bogu, če ozdravi; obljubili ste ga prostovoljno."
Vdova je ponosno dvignila glavo in rekla: "Častiti gospod, tedaj, tedaj, — ko je bil otročiček Polde na smrt bolan, so bile razmere drugačne. Kako danes zaničujejo duhovnike. Listi so polni nesramnih laži o duhovnikih. Še na cesti niso varni pred zasramovanjem. Kako bi bila vse to vedela pred osemnajstimi leti? Mati ima pravico misliti na vse te reči, ko se gre za poklic njenega sina! Moja dolžnost je, da skrbim za svojega edinca in ga varujem pred napadi."
Redovnik se je nasmejal. "Gospa Kolnik, naš Zveličar ni hotel, da bi duhovniki sedeli na prvem mestu pri pojedini in da bi jih prijazno pozdravljali po javnih prostorih. Veliki duhovnik je rekel: 'Služabnik ni več, kakor gospodar, če so preganjali mene, bodo preganjali tudi vas.' Tako je bilo in bo ostalo. Zato jih je Zveličar imenoval svoje prijatelje. Kjer je vojska, so tudi junaki. Ali hočete lepšo krono za svojega Poldeta, kakor je mučeniška?"
Zopet si pe zatisnila ušesa. "Tega ne maram slišati. Še misliti si ne smem, da bi preganjali mojega e-dinca, mojega ljubljenca in pisali o njem po časopisju. Kdo ve morda bi sploh ne imel moči, da bi vse to prenašal. Ali se ne more zgoditi, ko je že prepozno, da bi se kesal, da je postal katoličan in še od vere odstopil 1"
"Sedaj je pa moja vrsta, da si za-tisnem ušesa, gospa Kolnik," je odgovoril pater Krizostom. "Upam, da ne mislite resno, ko tako podcenjujete vero svojega sina."
"Vseeno, kdo ve, kaj se vse lahko zgodi. Polde je pa tudi tako rahlega zdravja. Tako nežen in občutljiv je in v šoli se nič ne odlikuje od svojih tovarišev."
"Če stori svojo dolžnost, lahko vse drugo prepustite Bogu. Ali še ne veste, da si Bog izvoli slabotne in daje posebne milosti ponižnim?"
"Neusmiljeni ste pater," je zastokala. "Jaz sem mati Poldetova in i-mam prvo pravico do njega. On je vse, kar imam in moj edini dedič; skrbeti mora tudi, da ne izmrje rodbinsko ime. Zavoljo raznih vzrokov bom že dobila odvezo od obljube in tudi cerkve ne bom pozabila."
"Gospa Kolnik, Bog hoče pokorščino namesto darov. Vašega sina kliče v duhovski stan, to je goto-
" Pater, rajši —"
"Vašega sina poznam že več let. Tudi njegov profesor pravi, da iima poklic za duhovski stan. Bog ga hoče, Bog ga kliče, ker ga je odločil za duhovnika od začetka."
"Pater, veliko bom darovala cerkvi —"
"Božja volja je prva reč. Božja volja mora odločiti, gospa Kolnik. Ce bi ne imel poklica, bi ga nikdo ne silil in vaša obljuba bi vas ne vezala več."
Žena je vila roke v obupu. "Ne morem; nočem dati svojega edinca. Saj ne bo cerkev ničesar zgubila. V Chicaei sem —"
"Dobra žena, Bog ga kliče!"
"Ko sem bila v Chicagi, sem videla lepo svetilko, večno luč — prosim, pater, nikar ne ugovarjajte, dokler ne skončam. Umetniško de-
Sv. Janez, ljubljenec Jezusov,
lo je. To svetilko sem kupila. Na ekspresnem uradu je. Kar pošljite nekoga na postajo, da jo pripelje. Vaši cerkvi jo hočem darovati in zraven še dati denar za olje."
Redovnik je vstal. Oči so se mu iskrile in nagovoril jo je slovesno:
"Gospa Kolnik, Bog ne zahteva od vas mrtvih darov, ne zlata in srebra, ampak vašega sina, v katerem bo gorel plamen gorečnosti in čednosti, kakor živa luč v razsvetljenje človeštvu."
"Pa še zlat kelih bom dala," je dodala žena; skoraj sama ni vedela, kaj je govorila.
"Zena, Bog noče nobenega keli-ha od vas, ampak vašega sina za duhovnika. Mislim, da sem vam vse povedal, kar je treba. Pošljite nazaj luč, ne smem je sprejeti. Boga se ne odkupi in ni dobro vstavljati se njegovi volji. Obljubili ste mu sina, ko je bil na smrtni postelji. Bog je sprejel vašo ljubo, ga ozdravil in vsejal v njegovo čisto in možato srce duhovski poklic.
Ne bodite nehvaležni in ne prelomite obljube. Pomagajte, da se iz-vrše božji načrti. Vaša sreča in sreča vašega sina zavisi od tega. Če odpoveste pokorščino — jaz vas ne bom sodil ali prerokoval. Svarim vas pa v imenu božjem, ne prelomite obljube."
"Zbogom, pater Krizostom," je rekla iezno ter odšla.
V cerkvi svetega križa, kjer je vladal mir in tišina, tam ie klečal Leopold, zatopljen v molitev. Bil je okrog dvajset let star, visok in šibek, morda prešibek za njegova leta ; njegov obraz je bil bled in inteligenten, v tmini doli pod korom bi ga človek še ne opazil ne. Tu je prijateljsko razlagal Zveličarju svojo željo izza otroških let, kako čaka in želi leta in leta, da postane duhovnik. Čutil je, da bo srečen le v tem stanu.
(Dalje sledi.)
•O
Slovencem v Frontenac, Kansas in okolici.
Od torka večer 20. aprila do nedelje 25- aprila bode v cerkvi presv. Srca sv. misijon za Slovence.
Vsi Slovenci se uljudno vabijo, da se tega sv- misijona udeleže v obilnem številu.
Sv. misijon ni nič drugega kakor navadna poljudna predavanja o najvažnejših vprašanjih človeškega življenja, človeške sreče in človeškega namena.
Sv. misijon je klic našega Boga- človeški duši, človeškemu srcu, kot resni opomin na pot življenja-
Kakor dober in ljubeč oče vzame ljubljenega sina večkrat k sebi in mu govori od srca do srca. ali kakor pravimo "med štirimi očmi;" tako dela Bog s katolikom pri sv. misijonu.
Res, važni in veliki čas! Za milijone ljudi je bil čas. sv- misijona odločilen za njih časno, po tudi večno srečo.
Ves vspored sv- misijona se bode oznanil prvi večer.
Rev. Father Philip S- O. S. B-
župnik.
Vaš cenjeni list "Ave Maria" me vsakikrat, kadarkoli pride jako razveseli z lepimi koristnimi, in podučljivimi rečmi, katerih je zmiraj poln in ktera so zares neobhodno potrebna za vsakega vernega in naprednega kristjana- Škoda da vsak dan ne pride! Vem, da veliko ljudi se zgovarja, da nimajo časa za branje-Pa to menda ni res, kaj? Saj mi ne vzame še eno uro časa, da ga celega pre-čitam,-
Upam, da ni slovenske naselbine, ne slovenske hiše. in ne slovenske družine v Ameriki, da bi ne dobivala tega krasnega "poslanca". Sploh vsaka slovenska napredna krščanska družina bi mogla biti na njega naročena. Kako daleč od pekla in vic se more misliti tak človek, kateri Boga, vero, duhovščino, in katoliške časopise in knjige zaničuje?
"Široka je pot, ki pelje v pekel, pa ozka je steza, ki pelje v nebesa." Morda tudi ti divjaš po tej široki cesti v pekel. Si se že morda naveličal Boga gledati in uživati, katerega hudiči sami hrepenijo vživati in gledati? Oni bi se radi spokorili, ko bi se mogli, nimajo več priložnosti- Nek opat, Jordan po imenu, je hudobnega duha pri izganjanju iz obsedenca vprašal, kaj bi on storil, če bi mu Bog dal priliko se spokoriti- Hudič mu pa odgovori, da bi se pustil od sedaj do sodnjega dne mučiti na najstrašnejši način, sanio da bi smel vsaj za tri tedne Boga gledati.
"Kako pa more to biti?" ga vpraša Jordan ves začuden-
"Neumnež!" mu reče hudoben duh. "Misli si biser, tako velik kakor gorčično zrno. Ta biser ima v sebi vse zemeljske
f|§ Razno
barve in kristale. Primerjaj ta biser s solncem in videl boš, kateri se bolj sveti- Pomisli si, kako svetel je krasen je Bog. kateri je milijonkrat svetlejši in lepši od solnčnatih barv-"
Štefan Mohorko.
"Catholic Big Sisters" je ime veliki organizaciji katol. ženstva, katero je ustanovil nadškof Hanna v San Frisco. Organizacija ima namen biti zašlim ali padlim dekletom "big sister," "starejša sestra-" Šle bodo po plesnih dvoranah, moving pietur-jih in vogalih in kjerkoli ima hudič svoje hlapce nastavljene, da preže na nedolžne žrtve in jih zapelja-vajo- Enako bodo zastopali pred sodiščem vsa obtožena dekleta in jih skušale moralno dvigniti po prvem padcu, ter spraviti 11a pravo pot nazaj- Po prvem padcu je še čas za vrnitev, Dobra ''big Sister" "starejša sestra" lahko z lepimi besedami, z vpljivanjem silno veliko doseže pri takih revicah.
V	Bradley, 111. živi nekako 40 slov. družin, ki so v veliki večini jako dobri in verni katoličani. Malo je slov- naselbin po Ameriki, kjer bi vladal med rojaki tako dober duh, kakor v Bradley. — Za velikonoč so imeli tam Rev- K. Zakraj-šeka O. F. M. ki jih je soovedal in imel za nje božjo službo-
V	soboto večer 20- marca so imeli pridigo in litanije in spoved in 21. marca zjutraj ob 7. uri sv- mašo, med sv, mašo pridigo in skupno sv. obhajilo. Duhovnik je kanadski francoz, Rev. Primeran, ki ima še tri brate duhovnike in dve sestri redovnici, jako goreč in delaven gospod-
V Sheboyganu, Wis- so imeli 13-urno
pobožnost za sv. Jožefa- Bil je tam Rev. Jeronim Knoblehar O. F. M. ki je pomagal spovedovati-
V Jolietu, 111- so imeli 40-urno pobožnost za praznik sv. Jožefa- Slovesne pridige je oskrbel Rev. Venceslav Šolar O. S. B. profesor v Kolegiju sv- Bede v Peru, 111-
V	Pittsburg, Pa- je umrla č. sestra prednica pri slovenski šoli. Umrla č- sestra je bila blaga žena in izborna učiteljica- N. v p.!
La Salle, 111. — O say, čestitati Vam moram da ste naš priljubljeni list "Ave Maria" tako povečali in z slikami ozalj-šali- Veste kaj, imenitno ste nas izne-nadili!
V	prvi številki letošnji berem, da bo-dete priobčevali v listu razne šale in zabavne stvari. To ste zopet pravo pogo-dili-V vsaki številki lista naj bi bile če mogoče, kake izvrstne smešnice to na-
šim ljudem ugaja; zlasti bode to nagnilo naše mlačneže in tudi socialiste da bodo pogledali v list "Ave Maria-" Zraven tega jih bode še gnala radovednost kaj je še drugega pisano v listu in tako se bodo začeli s časoma zanimati za list tudi ti naši revni zaslepljenci, kar jim bode edino le v korist ker marsikateri bode iz-poznal svojo zaslepljenost.
Dal Bog, obilo blagoslova pri Vašem trudapolnem delu!
Mihael F. Kobal.
Seminole, Pa.: — Prosim priobčite teh mojih par vrstic v vašem priljubljenem mi listu "Ave Maria", ker je tako dober oznanjevalec božje besede in je tako potreben nam vsem Slovencem, vzlasti pa po naselbinah, kjer nimamo Slovenskega duhovnika kot smo na pr. mi tukaj na Seminole, Pa- Nas je par Slovencev, nekaj Poljakov in Slovakov, pa hvala Bogu, imamo svojo cerkev. Sem prihaja opravljat službo božjo angleški duhovnik in je jako dober dušni pastir. On nam dobi vsako leto dvakrat slovaškega duhovnika, da lahko opravimo vsi sv- spoved, za Božič in za Veliko noč. Zato mu izrekam vso čast in zahvalo-Zato bi jaz priporočil list "Ave Maria" vsakemu Slovencu v Ameriki. Kdor bode čital ta list, in ako bode to držal, kar tu čita ne bode imel nikdar prepira ne v hiši ne med sosedi in s policijo tudi ne bode imel nikdar opravka. Jaz sem vesel, da ga nimam in želim, da bi se letos še bolj razširili in mu želim veliko novih naročnikov.
Anton Kočevar.
Darovi za Rev. Simon Lampe o. S- B-
Jože Oblak 2.00, Neimenovan 1.05, G. Nemanič 100, VI. Broji 100, Pavlič 1.00, Schweiger 1.00, Korelec 1.00, A. Gornik 1.00, J. Skala 100, A. Stefancic i-oo, J. Stonic 1.00, J. Zobec 50c, J. Tanko 50c, J- Ercul st- 50c, J- Peca 50c, Jože Brula 50c. G. Zupančič 50c, Jože Stepati 50c, J. Cvetan 50c, J. Ercul 50c., J. Miklic 50c, M. Vesel 50c, Jan Stepan 50c, F-Plontan 25c, J- Zalar 25, M. Stepan 25c., St. Ahcin 25c, Fr. Sporar 25c," P. Sporar 25c, Fr- Rus 2Sc-, J. Jamnik 25c, Fr. Oblak 25c, K. Jaksa 25c, M. Mihelic ml. 25c, M. Nemanic 25c, J. Lunder ioc, A. Ercul ioc-
Vsi v Soudan, Minn.
DRAGI OTROCI-
Že dolgo se nismo videli, kaj ne? oziroma povejmo resnico, toliko ste imeli vi povedati, da jaz sploh do besede prišel nisem.
Danes pa, otroci, dajte še meni mal prostorček, da še jaz kaj povem.
Veste, otroci, ljubi maj je tukaj. Vaš Father že premišljuje kako bode okrasil šmarniški majev oltar-
Kaj pa vi, otroci? Ali kaj mislite na mesec maj?
Sure! Vse povsod imamo še sneg in mraz in zimo. Kdo bi mislil na maj?
Vendar pa ne pomaga nič. Zima že kima : Solnček se že poredno smeje izpod nebes tej stari zimi, ker jo bode kmalu zadavil, kajti lepa spomlad ie že pred durmi in predno bode maj tukaj bode že tudi zime konec.
Kaj bomo pa naredili letos za šmarni-ce?
I, kaj? kakor lani in vsako leto! Naredili bomo žive šmarnice in vsi otroci bomo stopili skupaj in ustanovili "Marijin vrtec" in vsako jutro bomo vsi otroci v cerkvi okrog šmarnic in vsi bomo šli skozi cel mesec vsaki dan k sv. obhajilu. Tako bodo naša sv. obhajila kakor lepe zlate cvetljice okrog naše mamice Marije.
Hura! Otroci! Koliko izmed vas jih bode prišlo letos v Marijin vrtec?
Prepričan sem, da vsi!
In sicer bomo letos posebne prošnje predložili naš imateri Mariji.
In te prošnje bodo za vsaki dan maja te le: i. za spreobrnjenje vseh onih naših Slovencev, ki so odpadli od vere in Jezusa in Marijo sovražijo. 2. za našo sv. katoliško Cerkev- 3. za našega sv. očeta. 4. za naše duhovnike. 5. za naše čč. sestre. 6. za naše šolarčke. 7. za naše stariše. 8. za naše bratcq in sestrice. 9. za našo lepo U. S. A. io- za našo Jugoslavijo. 11. za našega strička. 12. za to, da bi se veliko izmed naših dečkov oglasilo. da bi šli v College učit se za duhovnika. 13. da bi se veliko naših deklic oglasilo, da bi postale sestre. 14. za duše v vicah. iS. da bi bli vsi naši otroci pridni in ubogljivi.
V prihodnji številki Vam bom pa po
* S
vedal, za kaj bomo prosili Marijo od 15-maja- dalje- Le poglejte v list. Pa še nekaj bomo storili-Kaj mislite, kaj- Guess! Vsak bomo skušali enega naročnika pridobiti za list "Ave Maria". Ali ne, otroci?
Tako otroci, sedaj imate pa dosti dela: hoditi k sv. obhajilu, iskati novih naročnikov in reševati uganjke. So long, Children!
Vaš Striček. Chisholm, Minn. — Mama mi je rekla: "Joeie, ker si tako smart boy, pa reši to uganko o 20 ljudeh in 20 dolarjih. I11 precej sem se spravil na delo. Eno uro sem tuhtal in gruntal, in nazadnje sem jo pogodil. Po slovensko gre še dokaj grampavo. Zdaj Vas pa lepo pozdravim- Good bye. — Joseph Lipovec.
Tohnstown, Pa. — Tukaj tudi pošiljam rešitev uganke, ki jo je Vam poslal Anthony Strniša. — Antonia Pristavec-
North Chicago. Ill- — Takoj ko dobim v roke Vaš list "Ave Maria," se razveselim. Naiboli pa me je razveselila zadnja številka, ker vidim, kako lepo darilo je namenjeno tistemu, ki dobi dva naročnika. Takoj sem šla na delo ter dobila dva naročnika. Upam. da mi o nriložnosti pošljete darilo- Vam udana Marv Ogrin.
Cleveland, O. — Tako se mi dopade Vaše darilce. Zato Vam precej pošljem dva naročnika — mamo in ateja- Prosim rezit in nrezent. Vas pozdravim- Za odgovor Vam pošiljam 2c- stap. Če ni kaj nrav. bomo popravili. Samo pišite. — Ludvik Vesel.
North Chicago. 111. — Jaz sem učenki 7. razreda in sem il let stara- Naznanim Vam. da sem rešila uganko, ki io ie da'a T^niiie Grimšič. Ostanem Vaša Frances Pustavrh.
Cleveland. O- — Taz sem učenka četr-teea rizrrda ter hodim v St. Lawrence's School. Stara sem 10 let Sedaj že cel mesec ne moreni v šolo- Nesreča me je zadela. Na šolskem vardu sem si nogo zlomila. Srčen pozdrav- — Albina Jančar-Draga Albina! Zelo žalostno novico mi sporočaš Zelo mi ie hudo. da te je zadela tako huda nesreča, Prosi lepo lju-
bo Mario za ljubo zdravje, in tudi jaz se te bom spominjal v molitvi. — Tvoj Striček-
Cleveland, O. — Najprej Vas lepo pozdravim. Novo uganko sem rešila, in mislim, da prav. Zadnjič sem pozabila poslati stamps, in nisem nič dobila- Ko pridem iz šole, pa najprej pogledam, če je kie "Ave Maria." Good bye. — Gertrude Mauer.
North Chicago, 111. — Dobila sem Vaše darilo in se Vam lepo zahvalim zanj-Tu vam pošljem pesmico. Glasi se:
Fantič na polj' stoji — briše solze iz oči. — Krogla prileti — fantič obleži-
--Marija mimo gre — prime ga za
roke: — Fantič le gori vstan — greva za Jezusam.--Kako bom jaz gori vstal
—	ko imam tak reven stan — Dober je revni stan — izvolil ga Jezus sam.--
To je vse, kar Vam pišem- Prosim, pošljite kmalu list "Ave Maria," ker ga tako rada berem. — Ana Pustavrh.
North Chicago, 111. — Najprej Vas lepo pozdravim. Jaz sem rešil uganko, ki jo je dal v "Ave Maria" Anthony Strniša. Tukai ie- Drugikrat Vam pišem kai več. Z Bogom! Vas pozdravlja
—	Mathew Strniša-
North Chicago, 111- — Našla sem v "Ave Maria" uganko, ki jo je dal v ta Ust Anthony Strniša, ter jo rešila. Z Bogom! — Antonija Hladnik-
Collinwood. O. — Pošiljam Vam naročnino za "Ave Maria," ki se steče meseca maja. Pošiljam Vam pet dolarjev-Če je kaj več, naj bo za dar. Eno novo naročnico sem dobila za list "Ave Maria." in sicer za pol leta. Jaz hodim v šolo "Marije Vnebovzete," sem stara 12 let ter hodim v šesti razred. Vas srčno pozdravljam — Mary Prime.
Prav lepo se ti zahvaljujem za poslano. Le še zanaprej si prizadevaj tako, na boš všeč Bogu in ljudem. — Tvoj Striček.
Cleveland, O. — Še jaz pošljem eno ueranko. da si boste tudi Vi z njo malo belili glavo- Tukai je:
Jaz sem vjela ribo. Glava ie bila dolga 8 palcev: rep je bil tako dolg kakor glava in pol telesa, in telo je bilo tako dolgo, kakor rep in glava skupaj. Kako dolga ie bila ta riba?
Bom pa vdrugič malo novic povedala. — Ema Devey-
Pittsburg, Pa. — Tu Vam pošiljam rešitev uganke in Vam voščim vesel god. da bi nam še mnogo let živeli in ubijali red roches. katerim so temna cerkvena vrata- — Matija K. Cvetič-
Joliet. Ill- — Jaz sem učenka St. Francis Academy, sem štirinajst (14) let stara in sem v prvem letu High School. Tukaj Vam pošiljam rešitev uganke. Iva-netičove Agnes- To je moje prvo pismo. To je vse- Good bye.
Katarina Gasperich. 305 Jackson, St. Sartell, Minn. — Dragi striček: Zadnjič ste se zmotili- Jaz sem Vam dobila novo naročnico in rešila zastavico. Vi ste pa zapisali Agnes Hlebajna- Ta je le naročnica, ki sem jo dobila jaz. Ona
ameriiko mladino.
Lict za slovensko
je žena. Ni rešila zastavice, ker to je le za otroke našega strička veselje. Lep pozdrav Vam pošiljam jaz in cela naša družina. Vaša Anica Bernik.
Veš Anica, ne bodi huda, zakaj, nezmotljiv ni noben človek- In če sem se zmotil jaz, mi ne zameri, in s tem naj bo popravljena tista neljuba pomota. Tvoj Striček-
Cleveland, O- — Tukaj Vam pošiljam rešitev uganke Antona Strniše. Vaša Frances Cimperman.
Cleveland, O. — Dragi striček: — Tukaj Vam pošiljam uganko iz "Ave Maria-" Prosim, odpišite, kakor hitro morete. če je pravilno rešena- — Jennie Zupančič.
Cleveland, O- — Zopet sem prišel na kornar, da bi tudi drugim čitateljem Ave Maria naznanil, kako pri nas obhajamo postni čas. Vsako sredo in petek imamo sv. križev pot in zraven tudi lepe pridige. Vsako nedeljo je za nas otroke sv. križev pot. Društvo Najsvetejšega Imena — otroški oddelek — kamor spadam tudi jaz, bo imelo skupno sv-obhajilo 14- marca. Hej, hej, pa se nekaj za Strniševega Tončka. Z njegovo uganko sem si moral tako beliti glavo, ali rešil sem jo pa le. Z Bogom, dragi striček I — Thomas Mervar.
Waukegan, 111. — Dragi Striček: Jaz sem učenka četrtega razreda in hodim v šolo Matere Božje. Stara sem 12 let. Dala bom $2.00 za list "Ave Maria" in bom Vaša naročnica. Z Bogom, dragi Striček! Anna Ren.
North Chicago, 111. — V začetku Vas lepo pozdravim in Vam želim vse najboljše. Bom pa šla malo okoli, če bo mogoče dobiti novega naročnika za Ave Maria. Veseli me, da smo dobili "Ave Maria" in "Edinost". Vzeli smo vsak en list v roke ter z veseljem čitali, posebno pa "Ave Maria"- Dragi Striček, kadar boste hodili po North Chicagu. pa se malo ustavite pri nas. Z Bogom- Vas pozdravljajo tudi stariši. Ivanka Setni-čar.
North Chicago, 111. — Dragi Striček: Jaz sem učenka petega razreda in sem dvanajst let stara- Uganila sem vse tri uganke- Pišem prvič, dragi Striček. Drugič kaj več- Z Bogom! — Ana Dolenec.
North Chicago. 111. — To je moje prvo pismo, ki Yam ga pišem. Jaz sem učenka šestega razreda in hodim v šolo Matere Božje v Waukegan, 111- Uganko, ki jo je dala Jennie Grimšič, sem rešila. Vas pozdravljam in ostanem Vaša Mary Velkovrh.
Baraga, Mich- — Nar pervo vas lepo pozdravim v imenu Jezuščka dam vam znat da sem vidla mamo prebirat list "Ave Maria" in sem videla kolko vam drugi otroci pišejo tudi jaz vam pišem da sem bila na Xmas k svetemu obhajilu zmojo mamo veseli me ta list Ave Maria bom ga tudi jast prebirala dam vam znat da Jiodim v S grejt v šolo tu vam pošljem kar premorem en mal dar in jast želim od vas en Xmas prezent maliga jezužčka »ko va» je vola pošlite
mi jast nebom pozabila za vas v molitvi. moj pozdrav Angela Ellenich.
p. s. neznani še dobro pisat po kranski pa bom se ze naučila in vam bom več krat pisala gutbay-
Diraga Angelica: Jako me veseli, da si tako pridna. Le še večkrat mi piši. Je-zuščeka si pa mislim že dobila, katerega sem ti takoj poslal- Tvoj Striček.
North Chicago, 111- — Jaz se moram tudi oglasiti, da sem rešila uganke. Z Bogom! Antonija Hladnik.
Cleveland. O. — Vi ste pa res 'kunšt-ni-' Dobite nalogo, pa jo kar lepo na Corner denete. da si moramo potem mi beliti glave. Pa nič zato. Saj imamo mi otroci radi kaj takega, posebno, ker dobimo še nagrado za to. Jaz sem prav vesela Vašega darila in se Vam tudi lepo zahvalim zanj- Zdaj pa poglejte, če sem prav rešila uganke. Tudi Vam pošljem naročnino za "Ave Maria" za eno leto. Če mi boste dali darilo, Vas prosim, da mi pošljete slovenski molitvenik, da se bom še bolj naučila po slovensko. Vas pozdravlja Vaša Rose Glavič-
Joliet, 111 — Najprvo Vas lepo pozdravim. Sprejmite moje prvo pismo, ki ga Vam pišem- Hodim v sedmi razred slovenske šole sv. Jožefa. Ko sem danes videla v Ave Maria uganke, sem se jih lotila ter rešila eno. To Vam piše Josephine Judnič.
Pittsburg, Pa. — Da Vam ne naredi Jos- Drašler sivih las na glavi Vas kar z veseljem rešim te nevarnosti. Tukaj Vam pošilčam mali dar iz svoje "banke." Good bye, striček! Barbara J. Cve-tič, učenka 4- razreda na St. Marq's School, stara devet let-

DAROVI ZA "AVE MARIA".
Mrs- Fanny Slapničar, Forest City $100 Mr. Jožef Utroša, Montague	$1.50
Mr. Stefan Jenko, Oakdale, Paa. $2.00 Bedling, Pa. — Mrs- M. Skender $5-00. Caumet, Mich. — Ani Likovič .. 50c
New Duluth, Minn. — Zahvalim se presvetemu Srcu Jezusovemu, Mariji iin svetemu Jožefu za uslišane prošnje
Mrs- Frances Strle.
Johnstown, Pa. — Dolžnost me veže, da se zahvalim blaženi Devici Mariji za večkratno uslišano molitev in da nas je ljubi Bog obvaroval pred influenco- Zato v imenu vseh Marijinih častilcev rečem: Češčena Marija, milosti polna. Tako naj odmeva od jutranje zarje do poznega večera-
Antonija Pozin.
Braddock, Pa. — Zahvalim se presv-
Srcu Jezusovemu in Marijinemu ter sv.
Družini za pomoč, ko sem bila nevarno
bolna.	,
Mary Zefran.
Chicago, 111- — Mrs. J- Petrovčič se prisrčno zahvaljuje za milost ozdravljenja moža Mr. J. Pctrovčiča in v znak »veje hvaležnosti daruje $10 00 za podpo-
ro listu "Ave Maria."
Cleveland, O. — Spet nas je obiskala letos huda bolezen influenca- Pa po pri-prošnji ljube Matere Marije smo zopet vsi zdravi. Kakor sem obljubila se tisočkrat zahvaljujem jaz in moj mož za ozdravljenje presv- Srcu Jezusovemu in ljubi Materi Mariji.
Angela Perušek. Canonsburg, Pa. — Obljubila sem, da
dam listu "Ave Maria" ...... če me
usliši Marija in sv. Anton v veliki nesreči. katera nam je pretila 29- februarja in res je bila odvrnjena. Zato se srčno zahvaljujem za to veliko milost.
Mary Bevc-Worcester, N- Y. — Tukaj pošiljam ......v zahvalo za zdravje v čast Mariji brezmadežnega spočetja, da mi je podelila še ljubo zdravje.
Agnes Tavžel-Herminie, Pa. — Srčna zahvala Mariji Pomočnici Kristjanov za zdravje moje in mojega moža. To sem obljubila in sedaj to obljubi izpolnjujem in pošiljam kar sem obljubila in moja želja je, da bi vsaka Slovenka imela tega dobrega prijatelja v hiši "Ave Maria"-
J. Jan.
Eveleth, Minn. — Pošiljam vam pet dolarjev za "Ave Maria" v dar, ker bila sem na smrtni postelji in prosila sem Marijo za zdravje moje, pa mi je pomagala h zdravju, da sem zdaj dosti boljša- Se ji prav lepo zahvaljujem in je ne bom nikoli pozabila. Še kadar koli sem jo prosila, sem bila še vselej uslišana.
Terezija Jeran-Barberton, O. — Zahvalim se Rožen-venski Materi Božji za uslišano prošnjo-
Mary Znidaršič. Zahvalim se Ti, o Marija, da je moja ljubljena žena srečno prestala operacijo-
Anton, Hovenec, Cleveland, O. Brooklyn, N. Y. — Zaobljubila sem se Presvetemu Srcu Jezusovemu in Materi božji, da se bom zahvalila v listu "Ave Maria", če se povrne zdravje mojemu možu in moji hčerki, in res bila sem vslišana.
Hvala Bogu!
Katie Schutte. Ely, Minn. — Zahvaljujem se Mariji Sedem Žalosti za uslišano pr,ošnjo in prosim še za milost popolnega ozdravljenja.
Anna Nosan. Forest City, Pa. — Zahvaljujemo se presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu. Sv- Jožefu in Sv- Antonu Padavanskimu, za uslišano prošnjo in še prosimo za milost popolnega ozdravljenja.
Družina Svete. Moja hčerka je bila bolna. Le malo je bilo upanja, da bi zopet okrevala. Priporočila sem se Srcu Jezusovemu, Devici Mariji in sv. Antonu. I11 hvala Bogu, hčerka je popolnoma okrevala. Zatorej izpolnim svojo dolžnost.
Marija ZbaSnik, Ely, Minn,
Telephone: Canal 1614
VSTANOVLJENO 1888
A. M. KAPSA
Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino.
Pošteno blago —
zmerne cene.
2000-2004 Blue Island Ave., Cor. 20th St.
Chicago, 111
Pridite in prepričajte se!
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Spomladanski izpuščaji
so zelo neprijeten kini in povzročajo skoraj neprenašajoče bolečine in trpljenje. Poznani so vsled svojih srbečih lastnosti in vsled trdovrat-nosti za zdravljenje. To povzroča nečista kri. Očisti kri potem vpo-rabe
S
evera s
Blood Purifier
(Severovega Kričistilca), ki je priznan kot regulator sistema ni pomaga naravi v izločevanju nečiste kri ter tako odpravi mehurje, rane, izpuščaje, prišče in splošno hiranje. Poskusite ga. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena $1.25 in 5c davka.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Slovanski zobozdravnik
DR. M. JOSIP PLEŠE
Ordinira od io- ure zjutraj do 8 ure zvečer. Ordinira tudi izven določenih ur po
dogovoru.
Specialist in Bridge Work and Gold inlays 248 E. 72nd STREET, NEW YORK CITY.
Za vse Ljudi in za Vse Slučaje
Gotovo je, da imam največje projadalne in najbolj založene z različnim blagom, za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo in druge potrebne reči.
PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin,
stekla, korita in drugo vedno V zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANCAMI." — Trije ambulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpolago za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen.
Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v največjo zadovolj-nost naroda.
Oba telefona noč in dan:
Bell: Rosedale 1881.
O. S. Princeton 1381.
ANTON GRDINA, TRGOVEC IN POGREBNIK
6127 ST. CLAIR AVENUE.
SEIZ BROS.
Priporoča vsem slovenskim duhovnikom svojo veliko izbiro nabožnih knjig v vseh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, svetinjic i. t. d.
Prioroča se tudi vsem slovenskim društvom ri nakupu zastav in društvenih znakov.
21 Barclay Street, Ney York
Telefon, 5985 Barclay.
BRAT!
Ali si že kdaj pomislil, da je tvoja dolžnost pomagatii tvojim dragim v stari domovini?
Ali si že kdaj pomislil, kako veliko dobro delo bi ti storil, ako bi ti naročil listv "Ave Maria" in "Edinost" tvojim starišem, ali bratu, ali sestri, sorodniku ali prijatelju-
Kaj bi se tebi poznalo $5.00. Tvoji dragi pa bi dobivali tako krasna lista kakor je "Ave Maria" ali "Edinost" skozi celo letol
Zato naroči vsaj en list in storil bodeš delo usmiljenja in imel bodeš zavest, da si storil dobro delo v obrambo sv. vere I
V zalogi imamo, še nekaj sto Koledarjev "Ave Maria". Ali ni to krasna knjiga? Zato naroči še en Koledar za Tvoje drage v stari domovini. Pošli nam naslov, tvojih sorodnikov komur želiš poslati Koledar in 60., lahko pošlješ v znamkah in mi bodemo poslali Koledar v staro domovino- Premisli, da so naši dragi v stari domovini v takih razmerah, da si ne morejo kupiti knjige ali časopisa-Pomagaj jim ti, tu imaš krasno priložnost. Nikar jo ne zamudi!
Piši še danes na: "Ave Maria" in "Edinost" 1847 West 22nd Street.
Chicago, 111.
Zaloga Slovenskih in Angleških molitvenikov.
m

■
■
■
-
-

-
S slabim želodcem ni uspeha!
Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec." In prav ima Na tisoče ljudi je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj uspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, ne more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je:
zTRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vse snovi iz notranjosti, pospešuje prebavo, vrne slast in ojači živce in celi sistem. Za zaprtje, neprebavo, glavobol, omotico, nervoa-nost, pomanjkanje energije, splošno omemog-lost, i- t. d.	|
Panama 1916 Trinerjeva Angelika Grenka Tonika
je splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnegasistema.
TRINERJEV LINIMENT
je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imaš bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd., ako si z njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se iskopal, boš začuden čutil blagodejen upljiv.
TRINERJEV ANTIPUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo uporabo: Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin i. t. d.
V vseh lekarnah.
San Francisco I9I5
Veliko darilo
JOSEPH TRINER COMPANY
1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago 111