5. ,  $ ' 5    ! -        . Slovenska tribarvnica je bila eden prvih re- zultatov slovenskega narodnega gibanja leta 1848. V zaèetku aprila leta 1848 so hoteli pri- staši Zdru`ene Nemèije v Ljubljani obesiti na grajski stolp nemško èrno-rdeèo-rumeno frankfurterico1, èemur se je del mešèanov uprl. Spor so razrešili tako, da so nemški tri- barvnici dodali belo-modro-rdeèe kranjske de- `elne barve. To so bile barve kranjskega de- `elnega grba, na katerem je bil sprva le moder orel na srebrni (beli) podlagi, sredi 13. stoletja pa so — zaradi veèje razpoznavnosti — èez orlova prsa naslikali še rdeèe-belo zaponko. Cesar Fri- derik III je v 15. stoletju, da bi kranjske sta- nove nagradil za pomoè pri obrambi Dunaja, srebrno barvo v grbu »povišal« v zlato, orlu pa je na glavo posadil cesarsko krono. Toda v tridesetih letih 19. stoletja so zlato v kranj- skem grbu znova spremenili v srebro, tradi- cionalna belo-modra kranjska zastava pa je dobila še tretjo, rdeèo barvo, ki je bila barva zaponke v grbu.2 Delegacija kranjskih sta- nov, ki se je sredi aprila 1848 odpravila na Du- naj, da bi podprla uporne Dunajèane in se brez posrednikov seznanila z njihovimi zah- tevami, je vzela s seboj kranjsko belo-modro- rdeèo zastavo. Tedaj so barve de`ele Kranjske, ki je bila po prebivalstvu najbolj slovenska med vsemi avstrijskimi pokrajinami, mladi slovenski izobra`enci in študentje na Dunaju in v Gradcu razglasili za barve slovenske na- rodne zastave. Belo-modro-rdeèa tribarvnica je na ta naèin postala simbol boja za uresni- èitev programa Zdru`ene Slovenije. Odtlej širjenja znakov s slovenskimi barvami ni bilo veè mogoèe ustaviti. »Kupil sem si svilnat slo- venski trak in ga pritrdil na svojo èepico ter ga nosil, dokler ni gimnazijski ravnatelj strogo prepovedal nositi katerokoli politièno zname- nje,« se je v svojih spominih spominjal politik in pisatelj Josip Vošnjak.3 Belo-modre-rdeèe so bile `e leta 1848 tudi slovanske barve. Za slovanske jih je razglasil t.i. Slovanski kongres, ki se je junija 1848 se- stal v Pragi, in se je pri izbiri slovanske tri- kolore oprl na zastavo ruske trgovske morna- rice. Carska Rusija tedaj še ni imela posebne dr`avne zastave, imela je le rumen carski pra- por z dvoglavim carskim orlom v sredini. Toda carski re`im je bil zelo osovra`en in bolj kot carska je bila priljubljena belo-modro-rde- èa zastava ruskega trgovskega ladjevja, ki jo je leta 1705 – po zgledu nizozemske zastave – oblikoval car Peter Veliki. Na Slovanskem kongresu v Pragi zbrani zborovalci so tako za slovansko proglasili zastavo ruskih trgovskih ladij, po njej pa so se pri oblikovanju svojih narodnih barv zgledovali tudi nekateri drugi slovanski narodi, med njimi Slovaki. Slovaški zastavi, ki je bila izvirno belo-rdeèa, so slo- vaški voditelji dodali modro barvo avgusta leta 1848. Do konca revolucije spomladi leta 1849 so slovaški revolucionarji belo-modro- rdeèe barve uporabljali v raznih kombinaci- jah in skupaj s slovansko zastavo. V redosle- du, ki je tudi barvna kombinacija slovenske zastave, pa so na Slovaškem belo-modro-rdeèe barve razglasili za narodno zastavo šele leta  # 5. 1868. Belo-modro-rdeèa je ves ta èas ostajala tudi zastava ruske trgovske mornarice. Rusija je prvo dr`avno zastavo dobila leta 1858, za èa- sa carja Aleksandra II, carski svetovalci pa so njene èrno-rumeno-bele barve vzeli iz carske zastave. Leta 1883 pa je bil Aleksander II v atentatu ubit in njegov naslednik Aleksander III se je `e pred ustolièenjem odloèil za novo in `e tako priljubljeno belo-modro-rdeèo dr- `avno zastavo. To rusko zastavo, ki so ji v za- èetku prve svetovne vojne v levem zgornjem kotu dodali še carskega dvoglavega orla, so v Rusiji obdr`ali vse do oktobra leta 1917, ko jo je izpodrinila rdeèa boljševiška. Kot je razvidno iz povedanega, je slovenska tribarvnica nastala avtohtono iz kranjskih barv, medtem ko se je slovaška zgledovala po ruskih (oziroma slovanskih), in ruska po nizozemskih. Slovaki so poleg tega belo-modro-rdeèe barve sprejeli za svoje šele leta 1868, Rusi so zastavo z enakimi barvami razglasili 1eta 1883, medtem ko so pri Slovencih belo-modro-rdeèe barve ̀ e leta 1848 ponarodele in so bile odtlej trajno in brez prekinitev barve slovenske narodne zasta- ve. @e v šestdesetih letih so z njimi okraševali narodne èitalnice in jih uporabljali ob zbira- njih na taborih, v naslednjih desetletjih pa so slovenske zastave vse bolj pogosto izobešali tudi ob verskih, narodnih, de`elnih, mestnih in celo dr`avnih praznikih. Ko se je okoli leta 1900 razširila moda tiskanja in razpošiljanja raz- glednic, so izdelovalci in izdajatelji »iz narod- nih vrst« številne med njimi okrasili z »narod- nimi« barvami. V zaèetku dvajsetega stoletja so slovensko tribarvnico v svoje simbole sprejela tudi slovenska izseljenska društva v Ameriki. V zadnjih dveh letih prve svetovne vojne je bila slovenska zastava z belo-modro-rdeèimi barva- mi simbol majniškega gibanja za jugoslovansko dr`avo, po razsulu stare monarhije pa je postala tudi vojaška oznaka sprva Maistrove in nato na- stajajoèe slovenske vojske. Slovenci so imeli v èasu vstopanja v jugo- slovansko dr`avo torej le en simbol: svojo za- stavo. Nasproti nemškima hrastovemu listu in `elodu sta se v èasu deklaracijskega gibanja kot slovenska znaka uveljavila tudi lipov list in ro`- marin.4 Lipov list je ostal priljubljena oznaka še v dvajsetih letih, vendar ni mogel nadome- stiti grba. Politiki nove jugoslovanske kralje- vine so namreè `e takoj po zdru`itvi Dr`ave SHS s Kraljevino Srbijo hoteli imeti dr`aven grb, ki bi bil sestavljen iz kraljevega grba in grbov vseh treh konstituitivnih narodov. Pred- log, da bi imeli Slovenci v skupnem jugoslo- vanskem grbu kar kranjski de`elni grb, so v Ljubljani odloèno zavrnili, saj naj bi bil – kot so trdili — to grb »njihovih zatiralcev«. Tako so za slovenski grb precej nedomiselno (men- da celo na pobudo vlade) izbrali peterokrako zvezdo z belim polmesecem (vse skupaj na mo- drem polju), kar je bil stari ilirski grb in grb Gajevega ilirskega gibanja (razlika je bila le ta, da je imela v ilirskem grbu zvezda šest, v slo- venskem pa pet krakov). Prav niè presenetljivo ni, da je imela tudi ta odloèitev številne nas- protnike. V razgibanem èasu sprejemanja vi- dovdanske ustave so nekateri strokovnjaki celo menili, da spominja polmesec na turški sim- bol, ki nima niè skupnega s Slovenci, »razen da so trpeli pod surovo silo turškega meèa«.5 Obstajali so predlogi, da bi novi slovenski grb oblikovali po starem štajerskem in starem kranjskem grbu, na koncu pa je bil sprejet predlog, da mesec na modri podlagi ostane (simboliziral naj bi zaponko iz kranjskega grba), nad njim pa tri celjske zvezde zamenjajo za krak obrezano ilirsko zvezdo. Na Vidov dan leta 1921, ko je bila v beograjski skupšèini izglasovana centralistièna vidovdanska ustava, so poslanci potrdili tudi nov jugoslovanski grb. V dvoglavem kraljevem orlu je bil ob srbskem in hrvaškem tudi slovenski grb z mesecem in tremi šesterokrakimi zvezdami. Mesec je bil na grbu v le`eèem polo`aju, nad njim pa so bile zvezde, in sicer ena višje in dve ni`je, prav nasprotno kot na celjskem grbu, kjer sta dve zgoraj in ena pod njima.6    5. Medtem ko se je beograjskim politikom pri oblikovanju novega jugoslovanskega grba zelo mudilo in so hoteli ob kraljevem orlu na vsak naèin zdru`iti grbe vseh treh »ustanov- nih« narodov, je bilo z vidovdansko ustavo leta 1921 doloèeno, da ima Kraljevina SHS le eno, in sicer modro-belo-rdeèo zastavo. Ta naj bi imela enake barve, kot so bile barve na- rodnih zastav treh narodov, vendar v drugaè- nem redosledu. Po vidovdanski ustavi je v Kraljevini SHS `ivel en sam jugoslovanski na- rod, ki je bil razdeljen na tri »plemena«. Zato sta bili tudi zastavi samo dve: ena je bila na- rodna jugoslovanska, ki ni imela grba, druga pa je bila dr`avna, ki je imela v sredini grb. To sta bili tudi edini zastavi, ki jih je bilo mo- goèe izobešati, saj izobešanje narodnih zastav – »plemenskih obele`ij« — ni bilo dovoljeno. Vseeno pa so Hrvatje in Slovenci celo v èasu najhujšega jugoslovanskega pritiska v tride- setih letih ob razliènih praznovanjih uporab- ljali svojo narodno zastavo. Leta 1932 so na ta naèin na proslavi ob njegovi šestdeset letnici zavili v slovensko zastavo slovenskega katoliš- kega politika Antona Korošca. Korošec je sku- paj s somišljeniki še isto zimo napisal t.i. punktacije, v katerih se je zavzel za polno uve- ljavitev slovenskih narodnih pravic, med dru- gim tudi pravico do narodne zastave.7 Ko je leta 1941 na jugoslovanskih in slo- venskih tleh izbruhnila druga svetovna vojna, so zastavo, grb in simbole Kraljevine Jugo- slavije obdr`ali le èetniki. Pripadniki ilegalnih protiokupatorskih legij, ki so jih ustanovile slovenske stranke, so nasprotno uporabljale slovenske narodne simbole s slovensko zastavo vred. Belo-modro-rdeèe so bile tudi barve za- stave slovenskih partizanov, ki pa so pod vpli- vom komunistov in po odloèitvi Vrhovnega štaba partizanske vojske na tribarvnico `e ok- tobra 1941 prišili peterokrako rdeèo zvezdo. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi znaku Osvobodilne fronte, na katerem so bili prvot- no upodobljeni Triglav, Jadransko morje in napis OF (znak je oblikoval arhitekt Edvard Ravnikar), sèasoma pa je napis OF izginil in ga je zamenjala rdeèa zvezda. Enak znak kot OF, le da brez napisa ali rdeèe zvezde je ime- la Slovenska zaveza. Slovensko zastavo so imeli tudi slovenski domobranci, saj so Nemci leta 1943 ̀ e nekoliko spremenili svojo sprva skrajno trdo okupacijsko politiko. Domobranci so imeli slovenske belo-modro-rdeèe barve tudi na kapah, medtem ko so imeli na rokavih kranjskega orla (na Primorskem pa galejo z razpetimi jadri – po grbu leta 1816 ustanov- ljenega habsburškega ilirskega kraljestva).8 Slovensko tribarvnico je 3. maja 1945 za slo- vensko zastavo potrdil tudi Narodni odbor, ki so ga ustanovile slovenske stranke, da bi prevzele oblast v svoje roke. To pa ni bilo veè mogoèe, saj je veèino slovenskega ozemlja `e Zastava in grb Republike Slovenije.