Št. 134 V Gorici, v četrtek dne 24. novembra 1910. Ifhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana: vse leto . * 15 K 7s »» . . io „ lk „ . . 5 „ -PosaiaBmje 2fe^&ft|nej&W. ?'m* V Gorici se prodaja* »Šoca" v vseh tobakarnah. ima naslednje' izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Gori&em in Gradiščanskem" m dval/rat v* letft-vVosairred železnic, parnikOT in poštnih zveza. Ha naroČila arez doposlane naročnine rs jMfciziramo, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Tedaj XL Uredništvo . j nahaja v Gosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr. na desno, Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v /tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Telefon Št. 83. — „Gor. Tiskarna" A. GabrŠček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Državni zbor in draginja. Danes se je sešel d.žavni /bor. Izmed raznih reči, o katerih bo razpravljal državni zbor, stoji v ospredju pač dravinjsko vprašanje. Neznosna je draginja, posebno pa se občuti draginja mesa. Če pojde tako dalje, kaj bomo počeli, kaj bomo jedli? V našem državnem zboru je doma počasnost, kur se tiče nujnih potreb prebivalstva. Vendar pa se obeta velika debata o draginji v poslanski zbornici. Vlada je dolžna priti na dan s konkretnimi predlogi, ki bi pomagali P*oti draginji, poslanci pa so tudi dolžni povedati, kako trpi ljudstvo povsodi radi draginje. Upamo, da nas vsaj topot ne bo varala poslanska zbornica, marveč da res ukrene kaj izdatnega proti neznosni draginji. V delegacijah je tudi cesar sam govoril parkrat o draginji, povdarjal, da je neznosna ter da je res zadnji čas, da se kaj stori proti draginji, ki še vedno narašča. Cesarjeve besede so migljaj zbornici, da je njena dolžnost, zavzeti se za trpeče prebivalstvo ter kar mogoče skleniti in odrediti, da se začne uspešen boj proti draginji. Uzrokov za draginjo je polno. Bavili smo se že z raznimi uzroki; med njimi pa smo navedli tudi brezbrižnost vlade za kmeta. Ali je res treba, da je v agrarni državi pomanjkanje mesa? Ce bi bila vlada posvečala živinoreji dolžno paznost in če bi bile v tem oziru dežele storile svojo dolžnost, bi Avstrija imela dovolj mesa in ne trpeli bi take draginje. ' Pri presoji draginje stopi prav drastično pred oči tisto površno ravnanje s kmečkim stanom, tisto bagateliziranjc stebra države, tista lahkomišljenost raznih vlad. ki je Avstriji prizadjala toliko škodo prav na gospodarskem polju. Mhla\veka), ki je imenoval grofa Tolstega »R n i alte r T e p p« (stari tepec), imamo pristaviti še to, d a je s Tolsti m umrl eden največji h š a r I a t a n o v, k a r j i h je k e d a j p o-z n a 1 s v e t«. To je pač vrhunec surovosti. Samo kak k r š č a n s k i socialec more biti tako surov. Krščansko ljubezen nosijo Bielo-hla\vski individuji na jeziku, v srcu pa so izprijeni, sodrga, ki slepan svet s Kristusom na jeziku. TVfci-Ic dunajski krščanski soeialci pa so najboljši prijatelji naših slovenskih klerikalcev. Lepa družba! Družba sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda K 4. v vesdi družbi vipavskih dijakov nabral dijak. Sv. Miklavž se bliža, za otroke nade-poln in vesel dan. Ob mejah Slovenije je veliko otročičev, ki željno pričakujejo tega dne, da zazro darove, ki jih jim bo poslala po sv. Miklavžu mati Slovenija. Družba sv. Cirila in Metoda bi rada ustregla željam in nadam teh malih, zato trka na Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Ia'C8 Teme. — Prevel 0. I. (Daljfi). >ani, katerih posameznih deli so bili še v dobrem stanju. Naslednjega dne so vpregli pse in se napotili po brežju, da pridejo do ledene gladine. Sedaj se je zopet pričelo ono potovanje, ki je bilo že tolikrat opisano, utrudljivo in malo uspešno. Altamont je imel prav, ko je imel pomisleke glede ledu. Preko ožine Jones se ni dalo potovati, in morali so slediti obrežju Lincolna. Dne 21. avgusta so dospeli do vhoda v ožino Olacier, kjer so šli na led; prišli so do otoka Cobourg, ki so ga prhodili prej kakor v dveh dneh med hudimi snežnimi meteži. Udarili so zopet bolj spešno pot po ledu in so 24. avgusta končno dospeli do Severnega Devona. »Sedaj nam ne preostaja drugega,« pravi doktor, nego mahniti jo preko te celine do rta Warender, ki je pri vhodu v ožino Lancaster.« Toda vreme je postalo grdo in mrzlo; vihar je pričel divjati s snegom z vso zimsko silovitostjo in potnikom so pošle v,se moči. Živeža jim je zmanjkalo in vsak se je moral omejiti na tretjino svoje porcije, da se je prihranila psom naporu primerna množina hrane. Narava tal je še mnogo povečala težave potovanja; zemlja Severnega Devona je bila skrajno nevarna. Prodreti so morali preko gore Tranter po nepristopnih sedlih, boreč se z vsemi zbesnelimi elementi. Sani, ljudje in psi bi bih skoro ostali na mestu, in dostikrat se je polasti! obup male čete, ki je bila vendar tako utrjena in navajena na napore severnega potovanja. Otopeli so na duši in na telesa, sami niso vedeli kako; brez slabih nasledkov se ne prenaša osem mesecev dolgo neprestanih naporov in uničujočega življenja med upom in obupom. Sicer se pa mora pripomniti, da jih je na potu proti svojemu cilju oživljalo navdušenje, prepričanje in zaupanje, česar vsega na povratku ni bilo. Tako so se nesrečneži komaj še vlekli; lahko se reče, da so korakali samo iz navade, ker so še imeli nekaj živalske moči brez vse volje. Še-le 30. avgusta so prišli iz zmešanega gorovja, o kakoršnem ni v nižjih pasovih nikakfi slike, toda prišli so na pol mrtvi in zmrznjeni. Doktor ni mogel več bodriti svojih tovarišev in sam je čutil, kako ga zapuščajo moči. , Gorovje Tranter se je vleklo do nekake valovite planjave. Tu je ibilo treba na vsak način se ustaviti za par dni, da počijejo; niti za korak se niso mogli več pre- stopiti. Dva tovorna psa sta bila že poginila vsled onemoglosti. Zavarovali so se torej za velikim ledom v mrazu 19" pod ničlo'; šotora si ni upal nihče postaviti. Živila so se bila že močno skrčila in kijub temu, da se je skrajno varčevalo pri porcijah, jih je ostalo k večjemu še za osem dni. Divjačina je postala redka .in je odhitela za zimo v manj ostra podnebja. Smrt od lakote je pretila z vso svojo grozo onemoglim žrtvam. Altamont, ki je kazal veliko požrtvovalnost in samo-zatajevanjem, je porabil vse svoje zadnje moči in sklenil z lovom preskrbeti nekaj živeža svojim tovarišem. Vzel je torej puško, poklical Duka in se odpravil v severne planjave. Doktor, Bell in Johnson so >ga gledali skoro brezbrižno, ko se je oddaljeval. Celo uro niso culi niti enega poka iz puške, in videli so ga vračati se, ne da bi bil saj enkrat sprožil svojo puško; toda Amerikanec je ves prestrašen prihajal urnih korakov. »Kaj pa je?« ga vpraša doktor. »Tam doli pod snegom!« odgovarja plašno Altamont ter kaže prot obzorju. »Kaj?« »Celo družba ljudi!« »Živih?« ,< »Mrtvili ... zmrznjenih .. .in celo ...« ! Amerikanec si ni upal končati svoje misli, toda njegovo obličje je izražalo neizrekljivo grozo. Doktorja, Jphnsona in Bella je to zdregalo po koncu, da so zbrali svoje moči in se vlekli za Altarnontom proti oni strani planjave, kamor je Altamont kazal z roko. , ~ (Konec prih.) vsa idealna sr<* rodoljubnih Slovencev z : prošnjo: >N a r e d i te v e s e l j e z d a-rovinaš>rm malim, spomnite se ubogih otrok v trenotku, ko mislite, kako bi obdarovali svojo 1 j u bi i eno d e c o«. Za vsak, tudi najmanjši dar vam bo neizrekljivo hvaležna utfoga mladina in družba sv. Cirila in Metoda. V Dornbergu pri svatbi nadučiteija g. F. Basa se je nabralo 20 K za C. M.D. in 11 K za Sokola. Denar je izročen podružnici C, M. D., oziroma tamkajšnjemu Sokolu. Opt lozarjamo na npoo vrsto valjanih „Pekafef", enako doma delanim za juho in pri kuho. Vdobi-vajo se le v rumenih ovojih po l/3 kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko: ,.Štiri rumenjaki" „Oseni rumenjakov*', Domače vesti Smrtna kosa. — Danes so pokopali v Št. Andrežu zemske ostanke dvornega svetnika Leopolda Biidau-a. Pokojnik, ki se je rodil v Št. AndVežu, je dosegel visoko starost. Bil je mirerV človek, izvrsten uradnik, ki se je pospel v. svoji karijeri na visoko mesto dvornega svetnika pri najvišji in kasacijski sodniji na Dunaju. Ostal je zvest sin svojemu narodu, ki se je kot uradnik tudi potegoval za pravice svojega naroda; tako je bil začel v Sežani kot ad-junkt prvi slovensko uradovati, radi česar je slišal tud" očitanja; Bodi vrlemu možu časten spomin! »Slovenski klub« in »Zveza južnih Slovanov«. — »Slovenec« je napisal članek o naši jugoslovanski delegaciji v državnem zboru. Članek ima namen: pokazati svetu, kako dobro, koristno dosledne deluje Šusteršičev »Slovenski klub«, in kako slabo in škodljivo »Zveza južnih. Slovanov«, tako da je skupno delovanje še v najglavniših rečeh nekaj izredno težkega. Ali razmere so take, da kažejo imperativno na skupnost; zadnji čas je — tako pravi »Slovenec« — da jugoslovan-stvo, obkoljeno od smrtnih sovražnikov, pokaže skupno solidarno fronto napram skupnemu sovražniku. — No, lepo se sliši to o fronti napram skupnemu sovražniku, ali vsa ta vaba v »Slovencu« nima v resnici namena: postaviti se v fronto proti skupnemu sovražniku, marveč pomagati Šusteršicu zopet bolj navzgor, ker v zadnjem času je zdrknil precej navzdol. Politika Šusteršičeva rodi same neuspehe. Čehi so se mu postavili po robu in umevno, da »Zveza južnih Slovanov« ni zato na Dunaju, da bi sledila Susteršičevi vratolomni politiki. ŠusteršiČ služi samo kleri-kalizmu in nemškim namenom vlade," vendar pa hoče sedaj se pokazati v parlamentu kot predstavitelja združenih Jugoslovanov, da bi še lažje služil znanim svr-hanV Kako nesramno so napadali klerikalci predsednika »Zveze«, sedaj pa kar vsi naj hitijo pomagat Šusteršicu, da zmagajo aspiracife klerikalizma, ki pomaga pač črni intemacionali, koplje pa grob slovenskemu narodu! Nemški škof na Koroškem, Elsner v Ljubljani in Karlin v Trstu, to govori dovolj in podpričaje zadosti delo za nemštvo in klerikalizem, katero zagrešuje »slovenska« klerikalna stranka; kdo se bo ogreval m Šusteršiča, lu je -govoril v delegacijah kot eksponent škofovske politike in prav nič kot Slovan! Da je po takem šusteršičevem delovanju malo verjetna skupnost, to leži na dlani. Mi seveda vidimo pred seboi potrebo solidarne skupnosti jugoslovanske delegacije na Dunaju, ali če je ni in če je nebo, bomo znali prijeti prav tudi pravega krivca! Spremembe v narodno - napredni stranki na Kranjskem. — Novi izvrševalni odbor kranjske narodno-napredne stranke ima šest pristašev stare in štiri pristaše m'ade struje, med temi tudi g. Adolf R*b-nikar, kakor blagajnik. Načelnikom stranke je bil izvoljen dr. Ivan Tavčar. — Dosedanji predsednik Ivan Hribar je odložil načelstvo, ker smatra s tem, da se mu je posrečilo doseči sporazum v stranki, svojo nalogo za dovršeno. Libušnje naj pomaga! — Veselja so zavriskali klerikalci, ker so »zmagali« v LibuŠnjem v gorah. »Zmagali!« 'Tako le lahko zmagati, če ni nobene protiagitadie, če stopa na volišče le ledna stranka.. Komaj so čakali da so nek# *«ma^ati«, da veselja poskočijo. Slabo znamenje je to veselje!/Če v »sveti deželi« ne bodo zmagovali, kje potem pa naj sploh še zmagujejo? . Jesenski koncert »Pevskega in glasbenega društva« bo v soboto dne 3. decembra t. 1. v dvorani »Trgovskega doma«. Na koncertu bo sodelovala gospa Berta Javurkova, absolventinja praškega konservatorija, ki zapoje več krasnih skladb. Društveni zbor zapoje 7 skladb in sicer 3 ženske, 3 moške in 1 mešan zbor. Upati je, da ta koncert zadovolji vse po vsporedu ter po izvršitvi in želeti bi bilo le veliko zanimanja od strani občinstva. Saj velika udeležba poslušalcev je e d i n o z a d oš ee n-j e za. trud, ki se ga je žrtvovalo naštudiranju koncerta. , Porotne razprave v Gorici. — V torek se je vršila porotna razprava proti Mihi Kovačiču, rojenemu pri Sv. Luciji leta 1861., ker je zlorabil v Rutih U letno Josipino Jugovo. Zvabil jo je k sebi na travnik, ko je šla iz šole ter zagrešil čin, radi katerega je bil pozvan pred poroto. Pred poroto je tajil, ali priče so potrdile njegovo ikrivdo. Obsolen je na 14 mesecev težke ječe s posti, trdim in samotnim ležiščem. Dne 1L maja letos sta se peljala Tržačana Fer. Barison in H. Minelli z železnico do Ronkov. Tam sta najela voznika, da ju pelje v Rudo. To se je zgodilo. Peljal ju je voznik Avgust Tonini, laški podanik. Ko so prišli v Rudo, ju ie povabil Tonini, naj bi se peljala še naprej čez mejo v bližnjo Palmonovo. Tržačana sta bila zadovoljna in peljali so se v Palmonovo. Zmenili so se, da mu plačajo jed in pijačo ter mu dajo nekaj denarja. Kakor hitro je bil Tonini na laških tleh v Palmi-novi, je začel zbadati Tržačane, rekoč, da zdaj jima lahko kaj stori. Potem so se vrnili. V Ajellu je rekel, da ne pelje dalje, če mu ne plačajo 7 K. Tržačana nista hotela plačati marveč sta zahtevala, da ju pelje v Ronke, kjer se zmenijo z gospodarjem pri katerem je služil Tonini. Prišlo je do prerekanja in pretepa. Prišli so redarji, ki so peljali vse skupaj na orožiiiško postajo. Ukazali so 'tam Toniniju, da mora takoj iz Ajella. Pozneje sta šla tudi Tržačana, katera sta bila pa na poti napadena. Rom. Tonini, brat voznikov, ki je služil v Ajellu, je udarii Barisona po nogah, Avg. Tonini pa Minellija po glavi s kolcem. Kričala sta tudi oba: ali denar ali vaju pa ubijeva. Minelli jima je dal 18 K, na kar sta laška baridita odšla. Ta dva sta bila »klicana pred poroto radi roparskega napada. Avg. Tonini se je udal, Rem. Tonini pa je tajil. Obsojen je Avgust Tonini na 1 leto težke ječe, Remrgio Tonini je pa oproščen. Seveda pošljejo banditskega Avgusta v Italijo, ko prestane v Gradiški svojo kazen. S tem je porotno zasedanje končano. Ricmanje. — Udali so se Ricmanjci po dolgem bojevanju in »versko življenje« Se vspostavljeno v Ricmanjih. V nedeljo je bil tam nadškof in knez dr. Sedej. Krstil je in birmoval. Kot ironija se sliši, da ga je pozdravil prejšnji župan Brdon, sloveč mož, ki je vodil odpor Ricmanjcev proti visokim mogotcem cerkvene in politične oblasti. Pravijo, da imajo dobrega duhovnika, pravijo pa tudi, da boja za staro slovensko mašo ne opustijo. No, kar je, je. Nesramno pa je od strani klerikalcev; ia« kričijo ob tej priliki na »liberalce« kakor da so imeli posebne namene z Ricmanjci, da so zapeljevali Riomanjce ter da so ti »liberalci« isedaj blamirani. — Resnica je ta, da niso imeli naprednjaki nobenih takih namenov z Ricmanjci, kakoršne jim podtikajo klerikalci, ampak pomagali so Ricmanjcem v poštenem boju proti brez-srčnežem in tlačiteljem ljudstva v duhov-ski in neduhovski obleki. Klerikalci bi bolje storili, če bi molčali, kajti če so se en-rat udali Ricmanjci z jezo v srcu, se pripeti lahko drufco not, da se ne udajo več, pa naj pride med nje, kdor hoče. Ricmanje se je vrnilo v 'katoliške cerkev, toda pomirjeno ni! Občinske volitve v Lokovcu. — Pred kratkim so se vršile občinske volitve za lokovško občino. Pri zadnjih občinskih volitvah so zmagali klerikalci, pri teh tudi, samo s to razliko, da je bila sedaj v občini že močna napredna stranka, pred j katero so imeli klerikalci velik strah. Tako so se bali za lokovško občino, da ne pride v roke naprednjakov, da je šla gor celo posebna komisija od strani zavoda za pospeševanje obrti proučit tamošnjo žeb-ljarsko obrt ter obljubljat pomoč tej obrti. Seveda ostane le pri obljubah. Radi . te »zmage« tudi vriskajo klerikalci. Veselijo se torej, da so s težavo ohranili nekaj, kar so imeli. Naprednim volitcem kličemo, ie tako naprej, z vstrajnim delom se pride do zmage! Kako skušajo razdirati. — Klerikalci imajo vedno polna usta sloge in miru. To posebno še takrat, ikadar razdirajo. Takrat radi govorijo o stranki miru in sloge, ali le zato, da bi spravili ljudi v svojo popolno odvisnost. Strašno hudi so, če se jim očita, kaki razdirači so, ah gola resnica je le, da hočejo povsodi cepiti, kjer še ni razcepljeno. Tako tudi v Istri. Na Pomjanščini pase ovce in uganja kle^-kalno politiko neki Vov-k. Kaj je storil ta politikujoči duhovnik? Nekega nedeljskega popoludne je povabil nekaj uglednejših mož na sestanek, na kticiom jih je skušal odvračati od naj-zvestejših sinov-voditeljev, kar jih je rodila do danes naša slovanska Istra: La-ginja, Spinčič, Mandič. Rekel jim je in zatrjeval, da dr. Laginja je liberalec, a Spinčič in Mandič da sta prestara. Zato da hočejo mladi duhovniki ustanoviti — novo stranko! No, glejte ga! Nove stranke je treba in Laginja je liberalec! Nove stranke s samim duhovskim voditeljstvoin hočejo, to se pravi: klerikalno stranko hočejo ustanoviti, mednarodno klerikalno politiko uvesti v Istro proti narodni! Za Istro se obetajo hudi časi. Iz Trsta bo delal Karlin, s Krka Mahnie! Če se uresničijo te nakane, bo Istra dvakrat tužna! Iz delavskih krogov čujemo vedno pritožbe o okrajni bolniški blagajni v Gorici, katero upravljajo socialni demokrat-je. Slišimo pritožbe pa tudi o tem, kako se dobi kakega neusmiljenega zdravnika, ki podi delavca delat, dasi ne rnore delati. Nekdo si je pohabil roko, prstov ne more pregibati, torej ne more delati; zdravnik ga je pregledal in dobil je en teden podporo iz bolniške blagajne, ali drugi teden je bil že nagnati na delo, dasi še ne more delati. Revež bi rad delal, ker ima otroke, a ne more še. Pri okrajni bolniški blagajni se sklicujejo na zd?vnika. dasi lahko sprevidijo, samo če pogledajo delavčevo roko, da ne more še delati, in revež je ostal brez podpore. Kako naj se imenuje tako postopanje z delavci? — Je lepa reč zavarovanje; plačati mora vsak. kdor je podvržen takemu zavarovanju, v izterjanju plačil so strašno strogi, ali delavec bi tudi moral kaj imeti od tega zavarovanja, ne pa da se ga površno zdravi, grdo gleda in goni na delo. Okrajna bolniška blagajna pač nima samo tega manena, da pobira denar ter da jo upravljajo socialni demo-kratje; vedno ni noben človek zdrav, delavec pa je izpostavljen tolikim nevarnostim za zdravje in življenje. Take le blagajne pa morajo služiti zavarovancem v slučaju bolezni s podporo, ne pa da se tako grdo postopa z ljudmi, kakor se dela dandanašnji. To ni človeško in na tak način blagajna ne vršijo svojega namena. V tem oziru treba korenite premembe. Tisti, ki so Ukazali okrajne blagajne, naj skrbijo tudi zato, da bodo vršile svojo nalogo, da ne bo čuti na naslov njiir neprestano le kletvin, pa kako opravičenih, iz ust ubogega delavstva! Požar v Prvačtni. — Včeraj zvečer ob 11. je gorelo na žagi. ki je last g. A. Vi-lata iz Gorice; stoji na levem bregu Vipave blizu mlina. Nevarnost je bila za mlin in za grad. Priskočili so na pomoč Prvadkovci ter delali neumorno, če ne bi bila nesreča lahko večja, ker je bila noč in je pihal veter. Škode je nad 5000 K. Gradež. — Morje, ki je bilo izstopilo in poplavilo Gradež pretekle dni, je napravilo res veliko škodo. Vendar pa ni taka, kakor so kričali nekateri laški listi. Poškodovan je močno sloveči breg ob morskem kopališču; kopališčna uprava pa je že ukrenila potrebno, da se vse popravi, da bo do kopališčne sezone breg ves zopet tak, kakoršnega videvamo v Gra-dežu. Pijan voznik. — Neki K. Č. služi v Gorici za voznika. Mlad je, 20 let ima, vino pa je močno. Naleze! se je bil sladke pijače, da je vozil, po cesti semtertje. Redar ga je opozoril, da se ne sme voziti tako na široko po cesti ter ga pozval, naj stopi z voza, da se ne zgodi 'kaka nesreča. Voznik se je seveda zoperstavil, redar pa je fanta končno prijel ter ga odpeljal v »pržon«, da se mu skadi alkohol iz glave, ter si zapomni za prihodnjič, kako sme voziti po mestu. Močno vino je zmotilo nekega Iv. H. iz Brd; pil je v Stračicah; kar je začel nadlegovati goste v gostilni pa na tak način, da so poklicali redarja, ki je spravil možakarja na varno, kjer se je streznil. Hagenbeckov zverlnjak ie tako velik, da ga niso mogli postaviti na Telovadnem trgu. Vsled tega se je nastanil na Korzu — na starem pokopališču. Posebni vlaki tega zverinjaka so došli v torek zvečer v Gorico. Včeraj zjutraj pa so pričeli s postavljanjem šotorov. Lepo je bilo gledati živahno vrvenje okog zverinjaka. Pod spretnimi rokami je nastalo v nekaterih urah kar celo mesto. Tu se vidi, kaj premore red in disciplina. »Bal Masqtie«. — (Zaloga »Le grand Chie«.) V ;-icoski modni list za kostume. Ta list ¦'•.•¦ inaša v 7 serijah krasne barvaste slike mask. Serija vsebuje 10 slik ter stane 5 K. Ena podoba stane 1 K. Vsako posamezno dobo se lahko naroči posebej. Serija VI. vsebuje razne narodne nošnje, historične in druge kostume. Vsebina serije V. pa je sledeča: »Harlekin«, »Zrakoplov«, »Modna figura«, »Klovn«, »Muzej«, »Amaconka«. »Tulipan«. »Subretka«, »Ruska dama«, in »Pfavic|«. Ta kostum je posebno krasen. — V knjigarni A. Ga-bršček v Trgovskem domu je na razpolago seznam posameznih serij in so na prodaj slike. Kdor se torej zanima za maske, naj se obrne pravočasno na našo knjigarno, ki mu preskrbi poljubno sliko. zveza narodnih društev. Pevsko in tatnburaško društvo »Podgora«, kakor tudi društvo »Sokol« se tem potom najtopleje zahvaljujeta vsem posetnikom veselice, ki se je vršila v nedeljo 20. t. m., posebno pa še zavednim meščanom, ki so nas počastili v tako velikem številu. Dalje se še zahvaljujemo društvu »Slovenska mladina« v Gorici, ki je blagohotno opustilo svoje običajne plesne vaje, kakor tudi vsem gg.t ki so preplačali vstopnino, oziroma se niso mogli vdeležiti veselice. G. dr. J. Levpu-šček 2 K, dr. K. Puc 2 K, >g. And. v papirnici 2 K, g. Agata Skočir 2 K, g. Nemec Št. 1.20 K. g. Svečerič Peter l K, g. Andr. Ščurk 1 K. g. Šapla 1 K, g. Rud. Drufovka I K. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Zveza jugoslovanskih hranilnic. — Ustanovna glavna skupščina Zveze jugoslovanskih hranilnic se bo vršila dne* 10. decembra t. I. ob 10. uri dopoldne v dvorani Mestne hranilnice ljubljanske. Dnevni red: Nagovor predsedstva. Poročilo osnovalnega odbora o snovanju Zveze. Današnji položaj jugoslovanskih hranilnic •na gospodarskem polju. Volitev odbora. Volitev pregledovalcev računov. Določitev proračuna za prvo upravno dobo Zveze. Predlogi članic. Slučajni nasveti. Pristop je naznanilo doslej 14 hranilnic. Založnikom in odjemalcem Tolsto-vrške slatine. — Komaj je prišlo to važno podjetje v slovenske roke, se že konzu-inenti pritožujejo, da je slatina predraga. In vendar je konzorcij nastavil najnižje cene. steklenice jemlje nazaj pa najvišjih cenah, a od dobička daje lepe *# v narod, namene. Kje je toraj vzrok pritožbam? Vsak odjemalec naj si da poslati cenik (Oskrbništvo Tolstovrške slatine, p. Gu-štanj, Koroško) in iz tega bo videl, da je slatina res najcenejša, ako se naroča di-rekino. 1 zaboj 50 steklenic a V* 1 velja z embalažo 10 K. Ako računima za vozni-no 10'/, se steklenice še vedno lahko prodajajo po 28, k večjemu po 32 h, ker dobi za vsako prazno steklenico 8 h nazaj. A zgodilo se je, da zahtevajo gostilničarji za take steklenice kar 40 h! Založniki dobe 20% popusta ter bi se s tem dobičkom pač lahko zadovoljili. Ne ubijamo domačega podjetja v korist tuji konkurenci! Društvo Industrijalcev je imelo na Dunaju 13. in 14. t. m. svoj občni zbor. Goriški Oddelek društva je zastopal Ur. A. Grusovin. Predsednik Vetter je govoril o temi: »Industrija in uprava« ter kazal na pomanjkljivosti uprave, katero treba preurediti. Za predsednika je izvoljen zopet Vetter. Na dolgo so razravljali o socialne ni z a v a r o v a n j u, pa niso prišli do nobenega sklepa. Posvetovanje o tem bo zopet.v seji prihodnji mesec. Politični pregled. Državni proračun. — Skupnih potrebščin je. K 2,,818,196.736. dohodkov' K 2„ -'818,507.7/2, prebitkinorej K 311.036. Češki deželni zbor je odgoden. Nemški državni zbor se je sešel 22. t. m. Dve žrtvi Masarykovih razkritij. — Vsem so še v spominu razfcritja češkega poslanca Masarvka v avstrijskih delegacijah. Odkril je strmečemu svetu, da je stala avstrijska vlada blizu falzificiranju onih dokumentov, na kojrh podlagi se je vršil znameniti veleizdajniški proces v Zagrebu. Ta razkritja bodo zahtevala sedaj dve žrtvi. Srbski poslanik na avstrijskem dvoru, Sirnič, bo moral iti v pokoj. On je namreč »netočno informiral« ministra Aehreutliala, ko }e izjavil, da je avstrijski poslanik v Belgradu pri Srbih priljubljen kar je odločno zanikal srbski minister Milovanovič v skupščini. Kmalu za Simičem pojik pa tudi avstrijski poslanik v Belgradu, Forgagh, x pokoj, ker je grozno kompromitiran radi falzificiranih dokumentov. Masarvkova razkritja bodo zahtevala torej dve žrtvi, madež pa vsekakor ostane na avstrijski diplomaciji, da se poslužuje takih sredstev v dosego svojih namenov. Tajna pogodba z Italijo. - Kakor poroča francoski list »Matin« sta se domenila avstijski in italijaski zunanji minister. Aehrenthal in di San Oiuliano, pri zadnjem sestanku pred dvema mesecema v Turinu zraven državne zveze med Avstrijo Italijo in Nmčijo tudi o tajni pogodbi, po kateri se je uravnal politični in gospodarski vpliv obeh držav na Balkanu. Albanijo in Črnogoro obdrži Italija v svojem delokrogu, Maeedonijo do Salonikov pa Avstrija. Proti temu poročilu francoskega »Matina« pišejo i nemški, i italijanski listi, češ, da je vse izmišljeno. Nemce vleče iz Avstrije ven. — 50 nemških radikalcev iz Avstrije je potovalo e dni na Bismarckov grob v Nemčijo. Sehonerer, njihov vodja, je imel na g> bu govor. Nemški listi precej molče o tem izleui »zvestih« nemških Avstrijcev v blaženo Nemčijo. Razne vesti. C. Jože Vrečko; Slovensko akademično društvo »Ilirija« v Pragi si je na občnem zboru dne 12. listopada t. I. izvolilo sledeči odbor: Predsednik: abs. iur. Jože Vidmar: podpredsednik: I. U. C. Tone Kosi; tanik: I. U. St. Vane Radej; blagajnik: I. U. C. Fran Kostanjevec; knjižničar: I. U. St. Fran Bračič: gospodar: I. U, Kavčič; arhivar: I. U. C. Drag, namestnika: 1. U. C. Fran Šalamun in I. U .St. Jože Zaje; preglednika: 1. U. C. Vek. Visenjak in abs. iur. Mate Suhač. Duhovniki izključeni od finančnih podjetij. — Kakor poročajo iz Rima, je papež izdal motu proprio, v katerem pod kanoničnimi kaznimi repovedu|je duhovnikom vsako udeležbo pri financijelnih podjetjih. Izvzete so konzumne zadruge, posojilnice in dru^i siični zavodi pod cer-• kvenim patronatom. — Papež je izdal to cdredbo očividno pod utisom klerikalnega gospodarskega poloma na Koroškem. »Veleizdajniškega« procesa je sedaj konec. Po najvišjem ukazu je ustavljeno vsako nadahije kazensko postopanje proti A. Pribičeviču in tovarišem, obtoženim veleizdaje«. Atentat na francoskega ministerskega predsednika Briand-a. — Pri odkritju spomenika Ferry-ju v Parizu je napadel elegantno oblečen mizar, Lacour, ministerskega predsednika Brianda, ki se je udarcu spretno izognil. Lacour je tajnik roja-'istične organizacije. Samomor češkega profesorja-slikarja, Beneša Kniipferja. Med vožnjo na parniku Wjlljam z Reke v Ancono je skočil češki slikar Kniipfcr v morje in se utopil, ne da bi kdo opazil. V poslovilnem pismu noče nqye%ti vzrokov samomora in zapušča j moštvu parnika 200 K. Umor v pijanosti. — V Szegedinu na Ogrskem je ustrelil uadporočnik Morsav 22 letno ljubico svojega brata. Po umoru je hotel »bežati toda bil je tako pijan, da je padel na ulici in so ga morali vzdigniti mimoidoči. Dr. Crippen obešen. — Minister za ~ ¦:**¦* jTTotrtnrje stvari na Anglešikem je zavrnil prošnjo dr. Crippena, naj bi se ga pomi-lostilo. Vsled tega odloka je bil dr. Crippen včeraj v Londonu obešen. Tako je končala ta znamenita afera, pri kateri je igr.al Markojiijev brezžični brzojav veliko ulogo, kajti potom te iznajdbe so zamogli izslediti bežečega morilca lastne žene. Oče dr. Crippena. — V Los Angeles v Sev. Ameriki je umrl oče v Londonu na smrt obsojenega morilca lastne žene dr. Crippena. Odkar so zaprli njegovega sina, je trpel veliko pomanjkanje, ker ga ni mogel več sin podpirati. Soba z ljubavnitni pismi. — Mlada vdova po nekem železniškem uradniku v Dakoti (Sev. Amerika), Mav Dyke, je dobila zbog svoje izvanredne lepote v kratkem času toliko ljubavnih pisem, da je tapecirala celo svojo sobo ž njimi. Več kot tisoč pisem je dobila od znanih in neznanih častilcev. Nova portugalska zastava. — Mini-sterski svet v Lizboni je določil za deželni barvi zeleno-rdečo. 1. decembra bo slovesno razvita nova portugalska zastava. Manuel se tajno* poroči. — Iz Pariza prihaja skoraj neverjetna vest, da se poroči bivši portugalski kralj s svojo ljubico, pevko Gaby Peslvs, ki je v ta namen razveljavila vse pogodbe, za kar je morala plačati v nekaterih slučajih celo visoke kazni. Manuel se poroči proti volji svoje matere. V kolikor bo odgovarjala ta vest resnici, pokaže bodočnost. Dvojni samomor v zabavišču. V loži nekega variaete-gledališča v Petro-gradu sta se med predstavo ustrelila 19 letna hči veletrgovca Kropina in sin ve-letrgovca Bobškova. Stariši obeh so bili zelo bogati. Vzrok dvojnemu samomoru je iskati v tem, da niso privolili stariši v njuno zvezo. Bruseljska razstava. - Delničarji te svetovne razstave so se bali, da bodo imeli s svojim podjetjem velike izgube posebno še radi požara na razstavi dne 14. avg. V kolikor se je pa moglo doznati, bodo imeli celo mal dobiček. Konečna bilanca še ni izvršena. Češki napredek na Dunaju. — Češko društvo »Narodni dum« je kupilo hotel »Post« v prvem dunajskem okraju na »Fleischmarktu« za poldrugi milijon K. Dosedaj je služil ta hotel raznim nemškim društvom za njihove prireditve. Nemci so vsled tega napredka obsovraženih Cehov na nemškem Dunaju vsi iz sebe. Umor? —- Blizu Požima na Ogrskem so potegnili iz Dunava že razpadlo truplo honvedskega poročnika Fekete. V septembru je bil izginil z mlado blagajničar-ko. Sumilo se je, da sta se sama usmrtila, ker so kmalu nate* dobili ribiči v Dunavu njeno truplo. Nova poizvedovanja pa kažejo, da so zjočinci umorili poročnika in njegovo ljubico. Škandalozna odkritja v zavodu za ubožne otroke na Reki. — Mestnemu za-stopu je nr.nanil podžupan Korošac, da je pregled :¦ institut ,*a uboge ter je stroga preiskav^ t-nsrnala, da je neki nadzornik otroke vz *Tjal v homoseksualne svrhe, drugi pa je neusmiljeno , trpinčil deco. Perverzni nadzornik Marzio de Santis (!) je pobegnil v Italijo; muči tel j otrok (lubešič pride pred sodnijo. Madjarske julijanske šole v Hrvatski in Slavoniji. — »Julijansko društvo« je vzdrževalo v minolem šolskem letu v Hrvatski in Slavoniji 33 madjarskih šol, katere je pohajalo 4859 »madjarskih« otrok. Italijanske garnizije ob avstrijski meji. — Italija postavlja vedno več vojaštva ob mejo proti Avstriji. Po Vidmu in celi črti ob meji kar mrgoli italijanskih vojakov, kakor pač je vse polno vojaštva tudi na avstrijski strani. Sedaj so premestili sedež IV. a-rmadnega- zbora iz Genove v Padovo, kar pomeni novo ojačenje vojaštva proti meji. Tudi so odredili, da v slučaju vojne se rezerviste iz Benečije prideli kar v Benetkah k polkom ter ne bo treba čakati še le prihoda rezervnikov iz drugih pokrajin. Italjanska mornarica. — Iz Rima poročajo, da je dala Italija v delo zopet 3 dreadnojighte, naročila 6 novih torpednih križark in 30 torpednih čolnov. Kratka sreča. -- Budimpeštanski nai-poročnik Piitto je poročil lepo gospodično, s katero sta kmalu zapravila njeno doto. V Trstu je znala mlada gospa omrežiti nekega.Jjpgatega nemškega posestnika, katerega je zalotil »razjarjeni« soprog ravno, ko je poljubljal njegovo ženo. Iz tega pc sestnika sta zakonska izsilila liO.OOf) K. Ko sta tudi to zapravila, se je žena zopet obrnila na tržaškega posestnika, češ, da jo je mož zapustil radi onega osodcpolnega poljuba. Toda posestnik je bil to pot previdnejši, poizvedoval je, prepričal se o tej lažnjivi trditvi in naznanil oba zakonska sodniji radi izsiljevanja. Oba sta bila aretirana. Desna rokavica angleškega kralja Jurija. — Novi angleški kralj Jurij nosi vedno samo desno rokavico, dočim ima levo golo.,Ta navada je ostanek iz davnih časov, ko so kraljevo desnico smatrali za čudotvorno. Na stotine bolnikov in beračev pristopalo je h kralju na ulici, da so se dotaknili njegove desnice ter mu jo poljubili. Da se obvarujejo infekcije, so si nataknili rokavico; tega običaja se drži sedanji angleški vladar. Okraden sodnik. -- Ko se je dr. Seli/, sodnik na okrajni sodniji v Trstu, odstranil iz svoje sobe, je vstopil v njo tat, k je ukradel sodniku zimsko suknjo v vrednosti 100 K. Čudni Ainerikanci. »Soča« je že poročala o zadnji žrtvi zrakoplovstva. Amerikanski zrakoplovec Jolmstone se je ubil blizu Ne\v-Yorka. Kakor hitro je padel iz velike višine na zemljo, je skočila navzoča množica k njemu in k njegovemu polomljenemu zrakoplovu, vsak si je vzel mal sponviuček s sabo na ta znameniti dogodek in celo rokavicam na še gorkih okah ubitega zrakoplovca niso prizanesli. Mnogo strastnih nabirateljev takih spominov je bilo aretiranih. Mrki solnca in meseca. — Na celi zemeljski obli se vidi večkrat mrke solnca kot pa mrke meseca; popolni mrki solnca so redkeji kot popolni mrki meseca. Na enem in istem mestu zemlje se vidi večkrat mrke meseca kot pa mrke solnca. Na celi zemlji se vidi v 18Va leta 41 mrkov solnca in 29 mrkov meseca. Na jednem in istem mestu zemlje se vidi poprečno na leto en mrk meseca, vsaki 2 ali 3 leta jeden delen mrk solnca, popolen mrk solnca se vidi na javnem kraju vsakih 150 do 200 let. Na celi zemlji sta vsako leto vsaj dva mrka solnca, včasih tudi 5. Mesec mrkne v jednem letu največ trikrat, včasih pa se pripeti, da celo m mesečevega mrka. Važne premembe v naši admiraliteti. - Kakor poročajo listi, je pričakovati važnih prememb v naši admiraliteti. Trije kontreadmirali so šli pred kratkim na dopust, od katerih se dva ne vrneta več na svoje mesto; med tema kontreadmiral Lazar Šiikič: dalje izstopi kontreadmiral vitez Muller-Elblein, dalje bi izstopil tudi viceadmira! pl. Ripper in zadnje čase se vzdržuje vest, da admiral Montecuccoli tudi ne ostane več dolgo na svojem mestu. Tako se utegne zgoditi, da bo v bližnjih letih kar 7 mest v admiraliteti med 11 na novo zasedenih. Književnost. Antibarbarus. — Spisal dr. Jos. To-minšek. Ljubljana 1910. Založ, L. Sehwen-iner. Cena K 1.20 v. — Proti barbarščhii v slov. jeziku se bori pisatelj v |esterih člankih, ki so združeni pod omenjenim naslovom. In barbarščine je v slov. jeziku res od leta do leta več; sa3 nimamo nika-kega merila in motrila za pravilnost in lepoto našega jezika. Naša knjižica določuje najprej v uvodnem članku splošna načela, ki lahko služijo za podlago vsake presoje jezikovnih prikazni; potem so v posameznih odstavkih obdelana * razna pereča vprašanja (opozarjamo na aktualni članeik o pisavi krajinski in 'drugih last n i h i m en!); kjer je treba, so podana ostro začrtana pravila, ki so povsem nova, posneta iz duha in razvoja našega jezika. Razprave so oprte na bogati snovi, a so pisane lahkotno in cesto naravnost zabavno. — Dodejano kazalo olajšuje porabo. Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane «0 vin. Ako Je oglas obselneJSi se rafiuna za vsako besedo 3 vin, NajpripravneJSe inseriranje za trgovce In obrtnike. Koliko je manJSIh trgovcev in ol>r'nll t,e potna, kar nikjer ne iiinorlrnjo. Skoda nI majhna. Soretnepa krojaškega pomočnika sprejme takoj Ivan Golob, krojaški mojster v Solkanu. Fran Novak, krivic Xr^STr&f. občinstvu v mestu in na deželi. Postrežba tocun in Aista. V zalogi se dobi nune toaletne potrebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa lasnieavska dela ter kupuje /.mešano ženske laso od K 12 naprej kg, Prnrlil CD P° *m ItUilCI ao joiiov v ulici Oiuseppo Domenieo deli'Bon«. — V06 bo lz\« pri gosp. Henriku Kod rimi ulica Macelln 2.">. Molka lina namlina: 100 kg po kron 16, 20, 24 iz kolodvora Litija razpošilja po povzetju J. Razboršek, Šmartno pil Llfifl - Kranjsko. Korbica 5 kg franko kron 2*40. Oduetnik Dr. Dinko Puc naznanja, da je odprl lastno odvetniško pisarno u Gorici, Semeniška ulica št. 1 (hiša Kulinoua). Vsakdo, ki pride za trg sv. Andreja v Gorico, naj si ogleda . novo trgovino s čevlji na Kornu št. 13. Vsakovrstni izdelki, —t-- Cene brez konkurence. Ho! ! SoDiksooleiiui! Ludovik Borovnik : BOROVLJAH (Ferlach) na Koroškem se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), v »kom ¦ jim more energično nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja ===== Dr. Bngel-nov nektar. ====== \s1m1 sv-Hflodfno Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdravemu telesu. Kdor hoče ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po uvojih izvrstnih vspehih sloviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijitCa. kije izdelana iz izvrstnih zeliščnih M>kov in i/, vina. vpliva vestnega izdelovanja jaku dobrodelno na prebavo liki želodčni liker oziroma ter niiiui nikakih škodljivih posledic. Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče mi prebavit in vzbudi jivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek ===== Dr. Engel-novega nektarj s------- vsem. ki si hočejo ohraniti zdrav želodec _ Nektar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarju, krču. bolečinam, težki prebavi ali zasliženju. Kavnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali količne bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dobei fen in živahen tek. zabraiijujc torej nespečnost, du Stvno motenje, rfavobol in nervozno utrujenost. V širokih sdogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po 3 K in 4 K steklenica v lekarnah sledečih krajev: Gorica, Kormin. Gradišče. Romans. Ajel. Campolongo. Konke. Tržič. Ajdovščina. Gor. Idrija. Tolmin. Kanal. Videm, Palma, Oervinjan. Oglej. Fiumičel. Grade?.. Sežana. Vipava, Postojna. Milj. Trsi itd., kakor tudi v lekarn li v vseh večjih in manjših krajih Goriško-Gradiščauske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici H ali več steklenic nektarja po originalnih cen-ih v vse kraje Avatru-Ogrsku. Svari se pred ponarejanjem! Zahtevajte izrecni = 1)1. Eiigel-nov nektar. Moj nektar i 20,). \inhki štrkljaj brinje oO in mnogo i nobeno tajno r.O. •rlicerfna 1 drugih /eljisc siedstvo. njegove sestavin" K). Cino vino KiO sok jere Te /eM.i\ino se pomešajo k_»00. \ino malaiM trešnjc\ -..-k -2()(> Jakob Suligoj, trgovec z zlatom in srebrom, - nrar - c. kr. državne železnice GORICA , Gosposka nlica št. 25 i priporoča svojo veliko zalogo najfinejših švicarskih, preciznoidočih srebrnih in zlatih in vseh drugih ur.* Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe si). C. in ITI. bodi Dam suela dolžnost! SUKNA in modno blago za obleke rriporoča firma Karel Kocian L35. v fapolcu na Češkem Tvorniške cene. Vzorci franko. POZOR! Dobroznana in povsod vpeljana tvrdka m. Gal naznanja slav. občinstvu, da ona trgovina, ki se je nahajala v tekališčn J os Verdi ni več njena la.it. Nje edina trgovina se nahaja sedaj samo 0 ulici Teatra Štev. 14. Tam se kupi 30—50°o ceneje nego prej, vse gumijaste predmete, parfume, m i I a, toaletne predmete priprave za bolnike, kilne pasove, preveze za život, kirur-gične instrumente in ortopedične aparate. Itretelle. Bretelle. Budilke od kron 3' Dobi se tudi električne ure za tovarne. Cene nizke. Za vsako popravilo se jamči l lelo. Proda se velika hiša z zemljiščem ob glavni cesti v Tržaški ulici št. 13. Natančneje se izve pri lastniku Ivanu Ušaj, islotam. Tokajec, kralj vseh vin! Kar je mleko nežnemu otroku, to je odrastlim ljudem pristno tokajsko zdravilne Zdravniško pripon ceno, postavnim zahtevam odgorarjajoče tolajsko vino je zdravilo za mlade : in m bi smelo manjkati v nobeni hiši. Čisto, neponnrejeno tokajfko vino ozdravlja posebno želodčne nadloge, pomanjkanje krvi. vstvarja apetit in vzbuja starih. — Produkcijo vseh naših vin nadzoruje držav ' deljsko roimsterstvo kot edina zdravilna vina. Zravei užitek ! — Da so omogoči vsakomur uživati ta biser ciji, kateri razpošiljamo v vse kraje franko zabojnine >'liki meri veselje in ta vii a je razglasi zdravilnih uspehov m litfd vsemi vini. smo se: n franko poštnine in si« ivljtnja pri 'okajee tudi i i skrbno dve Kolekcija št. I. steklenica n.r, | petletnega med. - Sanioroduc iSamorudner) „ 0.5 1 osemletnega ., „ ,, „ 0.25 1 petletnega med. - samoto?a (Ausbiuch) „ U.25 1 osemletnega ,, ,. Kolekcija št. II. pet steklenic 0.7 l petletnega med. -Samorodca (>>amoiudiie ,» .1 0.7 I osemletnega .. ., i- v 0.5 l petletnega med. - samotoea (Ausbrueh) ,,