Dopisi. Iz Tepanja pri Konjicah. (Šola.) Dne 12. marcija so nam blagoslovilf vogelni kamen za dvorazredno Jjudsko šolo č. g. Marko Tomažič, vikar Konjiski; imeli so primerni govor, naposled so rekli, da želijo, naj bi bili vsi, ki se bojo v tej šoli učili, časno in večne srečni in to želimo tudi občani Tepanjski. Šola se je potem pridno zidala, dokler je bilo kaj stare opeke ali potem je delo prenehalo, dokler ni bila nova opeka napravIjena. Zdaj se zopet pridno dela in upamo, da bo do konca septembra gotova, če bo vreme ugodno. Vjeseni pa se začne v njej podučevati. Šola stoji na ravnem, bode imela edno nadstropje, na eni strani bodete šolski sobi, prvi razred odspodaj, drugi pa nadprvim odzgoraj, na drugi strani pa, spodaj podučiteljske dve sobi, odzgoraj pa nad temi nadučiteljski dve sobi s kuhinjo, šola bo imela dva vrta precej velika, eden bo pred, drugi pa za šolo. Šola stoji blizo državne velike ceste pri Tepanjski vasi, ki ima tudi malo trgovino in tri poštene krčme; do Konjic je eno uro hoda, do male postaje Dražives ali kakor Nemci pravijo, Gatersdorf, je dobre četrt ure, to je na železnici iz Poličan v Konjice. Okolica je lepa in precej rodovitna, v občini so tudi vinogradi in sadonosniki in za sadjorejo še lepi prostori, zato pa je žpleti, da dobi šola takega učitelja, ki bo v sadjereji in vinoreji kaj razumel, prebivalci so kmetje in pridni katoliški Slovenci, nemškutarjev tukaj ni. Služba nadučitelja in podučitelja je baje razpisana do 15. julija in se neki še ni nihče oglasil do danes to je do drugega julija; eden gg. učiteljev lahko prevzame občinsko pisanje, ki nese tu blizo pol stataka, ker sedaj hodi eden od druge fare spm pisat. Vsi občani si želimo pridnega gospoda učitelja, naj bi bila nam in našim otrokom lep izgled, da bi potem vsi skupaj delali: vse za vero, dom, cesarja! Iz Noršinec pri Ljutomeru. (Izlet.) Na dan sv. Petra in Pavla je priredila Ljutomerska čitalnica izlet v našo vas in sicer k našemu narodnemu gostilničarju. gosp. Marku Vaupotiču. S slovenskimi zastavami olepšan vrt je čakal izletnike, katerih je prižlo nad sto. Med njimi mnogo zavednih gospa in gospodičin, kar posebno z veseljem omenjamo. Zabava je bila zelo zanimiva in prav prijateljska. Čitalniški pevski zbor nas j_» razveseljeval z mičnira petjem. Posebno smo opazili, da gojijo naši pevci kaj radi prelepe narodne pesmi. Tako je prav. V svoji sredini smo opazili tudi mnogo zavednih posestnikov iz Babinee in Noršinec, kar je znamenje, da se tam narodna zavednost močno prebuja in utrjuje in da je »naš Franček* res samo »glas vpijočpga v puščavi«. Saj tudi na svetu nič hujšega ni, kakor če človek svojo narodnost proda za par smrdljivih Jndaževih grošev. Takemu pravi narodna pesem: »Rjav kakti Judaž bodi itd.« Mi Babinčanje in Noršinčanje bomo zmeraj branili svojo narodnost. Gnjusni nemčurski groši nas ne bodo zapeljali. Kdor pa bi prišel k nam delat razprtije in svaje, za tistega imamo vsekdar dobro vraštvo. Ljutomerski čitalnici gre pa hvala, da nam je napravila s svojim izletom pošteno in lepo zabavo. Iz Podsrede. (Posvečuj praznik!) Dne 2. julija — v spomin Marijinega obiskovanja, v nedeljo — je šel hlapec J. popoldne »pri lasti« kosit. Ko prinese koš trave domii, vrže jo v gare pred konje. Drugo jutro pride gospodar K. v hlev, pa se čudi, ko zapazi, da imata konja nenavadno debelo otečena gobca. Hlapca dolži, da je menda konja po gobcih tolkel. Ko pa hlapec to taji, začn6 po jaslih bolj natanko preiskavati, in najdejo v njih mrtvega — gada. Hlapec ga je s koso razparal, s travo ne vedoč domu prinesel in konjema v gare vrgel. Konji so ga s travo na-se potegnili, in on je obadva piknil. Temu in tudi drugim hlapcem bi bilo treba nekaj več pazljivosti in toplo priporočati, da je ob nedeljah se treba od hlapčevskih opravil zdržati in nedelje in praznike posvečevati. Ta zapoved ni dana za družino, ampak za gospodarje, ki so dolžni paziti, da se deželske in božje zapovedi spolnjujpjo. Pa obilni »trgci« ob Sotli so v tej zadevi velike graje vredni: v Podčetrtku, v Kozjem, v Podsredi ob nedeljah in praznikih kosijo, sušijo, rokodelci šivajo, tolčejo, nabijajo, vošijo itd., kakor da bi tam kristjanov ne bilo! — Oni hlapec, ki je srečno odletel, da ga gad ni piknil, je pa par dnij po tej dogodbi komaj smrti ušel, ker ga je voz povozil. Ne bi li bil ta dogodek skrivnostni namigljaj hlapcem in gospodarjem, da je treba svetke posvečevati! Od nemške meje. (Marsikaj.) Tukaj smo dne 4. julija večer po vseh gričih prav slovesno s kresi obhajali sv. Cirila in Metoda tako, da smo se nekaterim čudili. Tudi dne 13. junija se je pri Sv. Petru za sosednje brate Hrvate obhajal narodni praznik, njim v čast, nam pa v spodbujo. Tu je namreč bil pred 36 leti pokopan grol Draškovič na Petrovskem pokopališči k večnemu po^itku. Pa ker je za svoj narod hrvaški veliko storil in žrtvoval, zato pa ga tudi narod ni pozabil. Cez dolgih 36 let so ga iz Petrovskega mirodvora nesli v cerkev Sv. Petra, in tam je bilo 6 čast. duhovnikov. ki opravijo mrtvaške molitve zanj vpričo treh hrvaškib zastopnikov, pa tudi gornjeradgonskih gospodov Otona Ploj, dr. Gorički, F. Šrafl in mnogo drugega ljudstva, ki so za lajnega Draškoviča molili. Po sv. raeši smo ga pa z velikim sprevodom spremljali na gornjeradgonsko postajo, od koder so ga potem v Zagreb odpeljali. Kaj ne, to je bilo za Hrvate častno in pa veselo? Kaj pa za nas! Za nas naj bo to v spodbujo in srčnost, da se bomo za našo katoliško narodno stvar potegovali. Ne bojmo se orehovskega preroka, pa tudi njegove >garde« ne, ki očeta natepe, potem pa gre ječmenke jest, pa tudi njegovega botra. ki je cenilni mož, nie ne, saj še nas ne bo včasih na Prusko spravil! Iz Trbovelj. (Čuden mož.) Nisem mislil, da bora primoran raskrivati svetu razmere, kakoršne so tukaj od zadnjih volitev v občinski odbor. Mislil sem vedno, da se bo že poleglo, in bo zopet vladal mir. A motil sem se, stvar je čedalje huje napeta, in bojim se, da nam Slovencem potrpljenje neha, in potem bo še veliko huje. In vsega tega kriv je edini človek, ravnatelj tukajšnjih rudarnic, g. Terpotec. Mož je čiste slovenske krvi — oče -njegov ni znal niti besede nemške — rodom iz . slov. Koroške. Mož precej skromne naobraženosti, a toliko ljutejši mučilec slov. delavca, in sploh vsacega, ki se ne uklanja njegovemu politienemu mišIjenju, Videli smo ga na dan volitve, kako je besnil, žugal in se hudoval, a mislili smo, to je le danes, bo se že potolažil. Po volitvi prišla je kazen: odpustil je vse rudarje, kateri so z nami volili, kaznoval vse, kateri so se volitve zdržali. Niso bili varni pred njegovim maščevanjem ne delavci, ne uradniki, ne rokodelci, tudi učitelji ne. Vse preganja, nad vsakim se maščuje, ako le more. In vse to brez vsakega najmanjšega uzroka. Novi župan uraduje nemško in slovensko, na nemške dopise in sploh nemškim strankam dopisuje nemško, slovenskim slovensko; in tako nobenemu krivice ne dela. Druge posle in občinsko gospodarstvo vodi tudi v redu in varčno, toraj ne najdemo uzroka, da bi se Terpotcu, oziroma rudarstvu škoda delala. Čemu torej preganjanje ? Sploh pa menimo, da je jako nespametno, da se g. Terpotec, oziroma družba trboveljskih rudnikov meša v občinske volitve, kajti taka družba imela bi biti popolnoma »internacionalna«, kajti ona naj bi le gledala na svoj posel. Ali koplje premog iz naše zemlje zato, da nas potem germanizira ? Ali ima dvojni namen ? Ve-li družba, da ima same slovenske delavee ? Ve-li, da ko premoga zmanjka, pa nam bo same razvaline, in na stotine ubožcev pustila? Naj bi toraj glavno vodstvo družbe imelo to pred očnii, in se potera ravnalo. Nje tukajšnji ravnatelj moral bi biti pri delavcih, posestnikih, trgovcih in sploh pri vsakem priljubljen.. A če pogledamo, vidimo in slišimo, da ga vse sovraži in preklinja, in da ga nima prijatelja, razun svojih ovaduhov. Ni se toraj čuditi, da med delavci vedno nekako vre, in se je bati, da zopet kaj ne vzbruhne. Kdo bo tega kriv? Iz Ljutomerske okolice. (Šolske razmere v Gornji Radgoni.) Ze davna smo čuli, da v narodni šoli pri Sv. Petru tik Radgone« se skoro vsi šolski predmeti, razun katoliškega nauka, le v nemščini podučujejo (?) in da se narodno čutje in s tem ljubezen do svoje domačije sistematično zatira! Temu se ni čuditi, saj so na tej slovenski šoli vmeščeni »nemški« učitelji pod »nemškim«. vodstvom. Jeden teh učiteljev govori tako zvani »kuhel slobeniš«; pomisli, ljubi bralec, koliko se mladina pri takem slovenščine nezmožnem učitelju priuči? Rilo bi vse enako, ako bi se ubožni otroci v »kitajskem jeziku« podučevali, navadili bi se ravno toliko — nič! Mi nismo zagrizeni in ne odrečemo koristi nemškega jezika, vendar pa zahtevamo, da se naša mladina v maternem jeziku skozi slovenščine zmožne, ne pa Nemce, podučuje in da se prej pravilno slovenskega privadijo, predno okorno nemščino tlačijo. Prav resnobno tirjamo torej, da se to brežpametno po- četje na »narodni šoli« pri sv. Petru tik Radgone najhitreje odpravi, drugače smo prisiljeni o tem čudnem početju »šolskih oblastij« v deželnem zboru se prav določno pomeniti. Kak krik in vriše bi nastal, če bi poučeval na nemškej šoli učitelj nezniožen nemščine. Vsi nemški časopisi od Vahterice do Tagosposte bi upili in se tako dolgo drli, da ta krik v rajhu odmeva. Kedaj bo temu konec? Kedo je temu kriv? Mi sami nekaj in pa šolsko nadzorstvo! Prej ne bomo mirovali, da bo drugače; dolgo je trpelo, da se je kolo jelo vrleli. Zdaj pa ne bo prej stalo, da se krivica, katero uboga mladina že skoro 15 let trpi, odpravi do eela. Pozor torej, slovenski poslanci, na noge, in ne čakajte, da bo prepozno, vsaki zamudeni den je nam, našej mladini in našemu zatrtemu narodu v neizrečpno škodo. Od Sv. Duhana Osti-eni vrhu. (Toča—kresi.) V ponedeljek dne 3. julija popoldan postrašila nas je malo toča; hvala Rogu, škode ni še veliko. Šiba božja se narn že od daleč kaže, a Bog nas varuj hujega! Dne 4. julija pa smo prav sijajno s kresi obhajali prpdvečer sv. Girila in Metoda, svetih dveh bratov, slovenskih apostolov. Prav pomenljivo napravili so Ijudje zato skoraj povsod po dva in dva kresa. Najlepši kresi so bili, pri Heriču, kjer so pokali tudi topiči, potpm pri kolarju, .larcu, Telu in Lovcu. Kres pred zvonikom pa je daleč tje na sever kazal cerkev sv. Duha v jasni luči. Videli smo kres celo na gori sv. Uršule na koroški meji. Moral je res biti velikansk. Slavimo slavno slavo slovenskih apostolov Cirila in Metoda! ¦—a. Od Sv. Pavla v Savinjski dolini. (J a v n a zahvala.) Podpisani odbor bralnega drustva v Št. Pavlu v Savinjski dolini si šteje v dolžnost, da tem potom izreče deželnemu poslancu g. dr. Iv. Dečko za velikodušni dar v znesku 20 kron za društvene namene; gospodu notarskemu kandidatu Otonu Vidiču v Kostanjevici za vse knjige, ko.je je društvu deloma daroval, deloma posodil, in gospodom drugim za njih govore o priliki slavnostnega otvorjenja dne 29. junija t. 1. javno svojo prisrčno zahvalo. Rog živi društvenc dubrotnike! Ivan Šribar, predsednik, Anton Kocuvan, tajnik. Od Velike nedelje. (Vabilo) na ustanovno veselico, katero priredi katoliško slovensko bralno društvo »Mir« pri Veliki nedelji v nedeljo, dne 23. julija 1893 ob 5. uri popoldne v gostilničnih prostorih gosp. Ivana Goričana s sledečim v sporedom: I. Na vrtu: 1. »Domovini« mešan zbor Vilhar. 2. Pozdrav. 3. »Slovensko geslo«, moški zbor Vaupotič. 4. »Pod oknom«, mešan zbor Fleišman. 5. Slavnostni govor. 6. »Pri zibeli«, mešan zbor Mašek. 7. »Zjutraj«, ženski zbor, narodna. 8. Vpisovanje novih udov. 9. »Slovan na dun«, mešan zbor, Volarič. II. Zvečer v gostilni: 1. Tombola. 2. Prosta zabava. Med posameznimi točkami svira godba. Vstop brezplačen. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor.