KRANJ, torek, 2. 3.1982 CENA 9 din Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 17 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Prihodnji teden bomo volili ^ združenem delu bomo volili 11. in v krajevnih skupnostih k marca — Opravljenih je bilo 7000 temeljnih kandidacijska konferenc, na katerih smo obravnavali 23.000 kandidatnih \ in 200.000 evidentiranih možnih kandidatov Pliprave na volitve so doslej po *Vj Sloveniji potekale po sprejetem "ofcovniku. To dokazuje, da se tovtfld zavedajo, kako pomembno k. d« se v delegatski klopi vsedeio ^osobni in preudarni ljudje, ki bodo pravilno odločati o ključnih felisiniih našega razvoja. To Hi> dosežemo le, če je volilni Ktopek izpeljen na dogovorjen Višin v dogovorjenih rokih. je za ocene o pripravah na o temeljnih kandidacijskih _jcah in prvih sejah občin-ktndidacijskih konferenc še qaxkj, vendar je že sedaj moč S*, da so potekale dokaj različno, ^mnogimi dobro pripravljenimi bie tudi taksne, ki so bile zgolj JJjsjslnost z dvigom rok in niso "iapvaie k rasti volilne kulture. V Sloveniji je bilo v predkandi-dacijskem postopku opravljenih več kot 7000 temeljnih kandidacijskih konferenc, na katerih so obravnavali 23.000 kandidatnih list, več kot 200.000 evidentiranih možnih kandidatov za razne družbene naloge, kar je za okoli 20.000 več kot pri volitvah pred štirimi leti. Korak naprej je tudi v tem, da sedaj prevladujejo posebne delegacije in da je precej manj združenih in še manj splošnih delegacij. Volitve bodo že prihodnji teden. V združenem delu bomo volili 11. in v krajevnih skupnostih 14. marca. V temeljnih organizacijah bodo volilci odločali o članih delegacij ki delegirajo svoje delegate v zbore združenega dela skupščin družbenopolitičnih skupnosti in v skupščine samoupravnih interesnih skup- Nove razmere za Mladinski servis servis okrepil stike z ustanoviteljico, občinsko Ssferenco Zveze socialistične mladine — Krizo zaposlovanja >K tadi pri občasnih delih 4^»ij - Mladinskemu servisu so ? aadavno očitali zaprtost, pojmuje javnosti dela in neredne 5» z mladinsko organizacijo, nji-»stanoviteljico. Nekaj časa je ,X«rn§ silne notranje težave, ttterih je bilo na škodi tudi Z mladinsko organ iza -konferenca pa v njem videla drugega kot vir finan-ki je namenjal mladinski i del ustvarjenih sredstev, so bili omejeni le' na redke v *p* stike, zato je kazalo, da se % zapira, mladi pa o njegovem jtanju ne vedo kaj dosti. Ases so očitki o šibkih medse-gi vezeh med mladinskim seriji Jn ustanoviteljico odveč, kajti lih dni sz je stvar bistveno obrni-bolje. Gre namreč za vsebinsko ffijfe in globlje stike: za občasna Zelenici lenitna leležba - Za prvi evropski pokal lici v slalomu in veleslalomu [gtdo in četrtek obeta imenitna ina udeležba. Razen naših rfjfch bo nastopila skoraj vsa vna alpska moška smučarska Hi Zelenico ne bo le poškodo-8veda Ingemarja Stenmar-ajstopila pa bosta Američana iMahre sredo je start prvega velesla-db 10.. drugega pa ob 13. uri. slslomskega starta je -dh posvetovanja o vlogi mladinskega servisa, o možnostih mladih za zaposlitev med šolskimi počitnicami, za okrogle mize o delu servisa in za redna srečanja s študenti, ki so najzvestejši uporabniki uslug mladinskega servisa. Za dejavnost mladine servis še vedno namenja do-kajšnja sredstva; letos kar 980.000 dinarjev. Mladina jih bo porazdelila za dejavnost, kamor se vsakdo lahko vključuje, od mladinskega glasila do Solitične šole* in štafete mladosti, ervis bo letos prevzel tudi pokroviteljstvo nad eno od mladinskih delovnih brigad. Sicer pa v krizi zaposlovanja tudi servis doživlja drugačne čase. V primerjavi z lanskim začetkom leta se je v tem obdobju lani zaposlovanje umirilo. Letos ponuja v glavnem enostavna dela za krajše časovne obdobje, s čimer dobiva resničen značaj servisa. Delovne organizacije bodo v prihodnje verjetno še manj povpraševale po mladi delovni sili pri servisu, saj ob občasnih zadregah raje razmišljajo o izkoriščanju lastnin notranjih rezerv. Povprečna uma postavka za enostavna dela znaša okrog 60 dinarjev, kar za mlade, ki iščejo sezonsko zaposlitev in hitrega zaslužka, ni posebno veliko. Za delovne organizacije, ki se pri tem ne morejo ogniti primerjave z zaslužkom redno zaposlenih delavcev, pa je to kar precej denarja. Delovna organizacija se še vedno raje zateče k pogodbenemu zaposlovanju, če s tem ne krši preveč zakonskih določil. Vse to od servisa terja bolj elastično prilagajanje družbenoekonomskim razmeram. D. Zlebir ]kAŠKA SOBOTA /N NEDELJA- Dva množična smučarska 3rmo i mtboto in nedelja organizirali na Gorenjskem: verkljan jjjajisdvpUanskega. Oba sta odlično uspele, tako v organizacijskem vftfkmtnvbiem miru. Zatn tekačem in organizatorjem rse čestitke, fittir. I.Kokalj ...... nosti. V krajevnih skupnostih bomo volili člane delegacij krajevnih skupnosti, ki delegirajo delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Razen tega bodo krajani volili člane delegacij kmetijske dejavnosti ter glasovali o kandidatni listi za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in, kjer je s statutom tako določeno, tudi za delegate družbenopolitičnega zbora posebne družbenopolitične skupnosti. L. Bogataj V SREDIŠČU POZORNOSTI Srečanje slovenskih pesnikov - Tehtni, dokaj enoglasni referati in manj viharna razprava, bi lahko dejali o drugem simpoziju slovenskih pesnikov v luči lanskega, prvega. Tudi tokrat ga je v okviru srečanja slovenskih pesnikov pripravila v Kranju Osrednja knjižnica. Po četrtkovem literarnem večeru je simpozij potekal v petek ves dan, na temo »Odgovornost poezije?« Pesniki so se zavzeli za svobodo poezije, ki da ni odgovorna nikomur, kajti pesnik kot ustvarjalec umetniškega dela je odgovoren le svoji prostosti. V razpravi so odprli vprašanje izdaje pesmi Franceta Balantiča, saj kot so dejali, ko se zavzemamo za svobodo poezije, se moramo zavzemati tudi za svobodo naše vednosti. Razprava pa je ostro navrgla tudi vprašanje krčenja izdajanja leposlovja pri nas nasploh, kar porajajo zdajšnje denarne zadrege. M. V. — Foto: J. Zaplotnik (z vsebino referatov in razprave drugega srečanja slovenskih pesnikov vas bomo podrobneje seznanili v prihodnji številkii Počasne in drage gradnje Na Gorenjskem posamezne naložbe gradimo tri leta in tako je učinek vloženih sredstev iz leta v leto manjši — Investicijska gradnja upada in je razdrobljena Na Gorenjskem je bilo lani v gradnji 225 objektov in njihova predračunska vrednost je znašala 10.687 milijonov dinarjev. Izven Gorenjske je bilo v gradnji 9 objektov s skupno predračunsko vrednostjo 137 milijonov dinarjev, kar je razmeroma malo. Največji »zunanji« naložbi Gorenjske sta gradnja aerodroma v Slovenj-gradcu in Alpinin obrat na Colu, vse ostale naložbe pa so namenjene večinoma razširitvi trgovine. Medobčinska gospodarska zbornica ugotavlja, da investicijska delavnost na Gorenjskem še naprej upada. V primerjavi s prejšnjim programom se je število objektov v gradnji zmanjšalo za 34, predračunska vrednost pa je porasla za 9,5 odstotkov. Vendar - brez investicije rudnika urana je upadla tudi predračunska vrednost za 9,5 odstotkov. Precej več kot v prejšnjih letih so investitorji prijavili preko- Iračitev predračunov, skupaj kar pri 116 objektih v gradnji. Gre za dokajšnja prekoračenja: za 85 objektov so znašala kar 2.321 milijonov dinarjev. Vzrok je največ podražitev in tako prekoračitve močno presegajo predračun novih investicij in obenem tudi vrednost predračunov že dograjenih objektov. Največja prekoračitev je bila prijavljena za rudnik urana in je znašala 1.600 milijonov dinarjev. Investitorji pa so dogradili veliko število objektov razmeroma hitro. Tako Termika, Iskra, hitro je bila dokončana osnovna šola na Planini, hitro je zrasla nova banka, železarna je dokončala kontiliv. IUgotavljamo tudi, da je čas izgradnje večine objektov predolg, saj se večina objektov gradi že tretje leto, učinek vloženih sredstev pa je iz leta v leto manjši. Konec septembra lani je bilo na Gorenjskem le 32 objektov , investicijska gradnja je razadrobljena, vsaka druga naložba je manjša od 5 milijonov dinarjev. Največ je gospodarskih naložb, v gradnji imamo le 22 negospodarskih objektov. Primanjkuje nam investicijskih programov za preusmeritev gospodarstva. Zadnje čase se je izboljšala struktura sredstev za naložbe, saj se je delež sredstev investitorjev povečal od 45,5 odstotka na 50,3 odstotka. Zelo malo je združenih sredstev, udeležba kreditov pa je £ precejšnja predvsem zaradi Iskrine naložbe, ki je najvežja novo-j gradnja na Gorenjskem. Ko so člani izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice razpravljali o investicijski izgradnji, so med drugim tudi menili, da je prikazali učinke ogromnih naložb, ki smo jih v preteklih letih dokončali. Treba bo napraviti primerjavo načrtovanih učinkov z dejansko realizacijo, saj bomo le tako vedeli, če so bile Lminule naložbeprai * in kakšni so njihovi učinki. I). Kuralt Največ gostov je bilo na Bledu Nekateri znani gorenjski turistični kraji so lani po obisku precej zaostajali za obiskom gostov iz prejšnjih let, le Bled ima za 10 odstotkov večji turistični obisk - Za 9 odstotkov več tujih nočitev, a znatno manj nočitev domačih gostov Kranj — Po podatkih medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko je bilo v lanskem letu po turističnih krajih Gorenjske milijon 600.000 prenočitev domačih in tujih fjostov, kar je približno enako kot ani. Od tega je bilo 949.000 nočitev domačih gostov, manj kot lani, in za 669.000 nočitev tujih gostov, kar je več kot leto prej. Med turističnimi kraji, ki so lani sprejeli več gostov kot prejšnje leto. so Bled, Jesenice, Jezersko, Krvavec. Rateče—Planica in Tržič. Znatno manj gostov kot leto prej so imeli Bohinj, Dovje—Mojstrana. Gozd Martuljek. Kranj, Pokljuka in Radovljica. V najbolj znanem turističnem središču, na Bledu, so zabeležili več fostov. tako domačih kot tujih, 'ujih nočitev je bilo na Bledu lani kar za 11 odstotkov več kot leto prej. V Bohinju je opaziti občuten padec nočitev domačin gostov, medtem ko je bilo tujih nočitev za 4 odstotke več. Kranjska gora je imela za 15 odstotkov več tujih nočitev, domačih eostov pa je bilo precej manj. Pokljuka že nekaj let nazaduje, manj je bilo domačih gostov in še manj je bila zanimiva za tujce. V Ratečah in Planici beležijo vedno večji turistični obisk, tja radi zahajajo predvsem domači gostje in ti po prenočitvah precej prevladujejo. Gorenjski turistični podatki so zanimivi v primerjavi s slovenskim povprečjem in s turistično znano Ljubljano, Portorožem in Radenci. V Sloveniji smo imeli lani 7 milijonov 600.000 vseh nočitev, v primerjavi z letom prej pa je bilo manj domačih gostov in za 6 odstotkov več tujih. Pri tujih nočitvah kaže Gorenjska torej višje povečanje kot Slovenija. Samo mesto Ljubljana je sprejela manj tujih gostov. Portorož z veliko večjimi prenočitvenimi zmogljivostmi je lani sprejel milijon 291.000 gostov ali za 3 odstotke več kot prejšnje leto. Domačih gostov so imeli v Portorožu manj. za 7 odstotkov pa so imeli več tujih gostov. Tudi v Radencih je upadel obisk domačih nočitev, medtem ko so se tuje povečale za 2 odstotka. D Kuralt Potrdilo kulturne celovitosti Slovencev Ljubljana — Letos začenjata Kulturni in kongresni center Cankarjev dom in Zveza kulturnih organizacij Slovenije s prvo prireditvijo iz niza predstavitev kulturnega življenja naših rojakov za državnimi mejami. V petek in soboto, 5. in 6. marca, bodo svoj kulturni utrip prikazali koroški Slovenci, združeni v Slovenski prosvetni zvezi in Krščanski kulturni zvezi v Celovcu. V dveh koroških kulturnih dneh v Ljubljani se bo pod geslom »Rož — Podjuna-Zilja« predstavilo prek 300 nastopajočih, ki bodo v Cankarjevem domu prikazali, kako ohranjajo in razvijajo slovensko kulturno izročilo. Poleg kulturnih prireditev organizatorji prirejajo tudi okroglo'- mizo, kjer se bodo predstavniki Koroške in Slovenije poglobili v svoje značilne kulturno^joh-tične tokove. Slovenija, ki jo bodo za okroglo mizo zastopali Danilo TUrk, France Stiglic, Jože Hartman, Ciril Zlobec, Jože Osterman in Sandi Colnik, bo razglabljala o kulturni politiki. Korošci pa se bodo osredotočili na značilen kulturnopolitični položaj manjšine. Franci Zwitter. predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in predsednik nadzornega odbora Slovenske prosvetne zveze, bo govoril o političnem položaju na Koroškem. Feliks vVeiser, tajnik Zveze slovenskih organizacij m direktor tovarne celuloze Obir, bo orisal prizadevanja koroških Slovencev za obstoj na lastni ekonomski osnovi. Dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, bo osvetlil narodnopolitični položaj slovenske manjšine v Avstriji po »sedmoju-lijski zakonodaji«. Podpredsednik Narodnostnega sveta Slovencev na Koroškem bo nakazal možnosti in poskuse uveljavitve koroških Slovencev na družbenopolitičnem in gospodarskem področju. O kulturni dejavnosti Krščanske kulturne zveze bo govoril njen predsednik Lovro Kasej, o aktualnem položaju dvojezičnega šolstva pa ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu dr. Reginald Vospernik. Razpravo bo vseskozi vodila misel o enovitem kulturnem prostoru Slovencev, ne oziraje se na državno mejo. Skupna prireditev je plod nekajletnih priprav, dosegla pa naj bi širši vpogled v kulturno življenja zamejcev. Cez nekaj let se bo srečanje ponovilo, saj pri spremljanju kulturnega razvoja Slovencev v zamejstvu ne gre ostajati le na pol poti. I) Žlebir GLAS2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK, 2 HMC* PO JUGOSLAVIJI grliCkov NA JAPONSKEM Član predsedstva centralne ga komiteja ZKJ dr. Aleksan der Grličkov je prispel na prijateljski obisk na Japonsko na povabilo centralnega komiteja japonske komunistične partije. Pogovarja se s člani CK japonske K P. Med prijateljskim obiskom bo obiskal tudi redak cijo glasila japonske K P »Aka ha ta«, predaval pa bo tudi o jugoslovanski notranji in zunanji politiki. VIŠJE CARINE Od nedelje dalje morajo Jugoslovani, ki se vračajo iz tujine za večino blaga odšteti večje uvozne dajatve. Po novem spisku carinskih osnov se je vrednost izdelkov, ki jih prinašajo državljani iz tujine, povečala približno za 30 odstotkov, s tem pa so se povečale tudi carine zanje. S tem so usklajene cene tujih izdelkov in vrednost valut v drugih državah z dinarjem. DVAJSET NOVIH LOKOMOTIV Ljubljansko železniško gospodarstvo je te dni podpisalo pogodbo s tovarno Djuro Dja-kovič v Slavonskem brodu in Kameriškim podjetjem General Motors o nakupu 20 dizel lokomotiv v vrednosti 1,6 milijarde dinarjev. Lokomotive bo izdelal Djuro Djakovič v sodelovanju z General Motorsom na temelju dolgoletne kooperacije in uspešnega nastopa na zunanjem trgu, posebej v državah Bližnjega vzhoda in Afriki. MANJKA DENAR ZA AGREGATE Na enem najpomembnejših gospodarskih objektov na Kosovu, termoelektrarni Kosovo B, je v zadnjem letu investicijski program presežen za pet milijard in 340 milijonov dinarjev. Najnovejša predračunska vrednost tega objekta znaša 19 milijard in 618 milijonov dinarjev. Za dokončanje objekta manjka 5,3 milijarde dinarjev in sicer za dva agregata z močjo 670 megavatov. ŠTIRIDESET LET DRUGE PROLETAR8KE V niški enoti, ki nadaljuje tradicije II. proleterske brigade NOV. so proslaviji 40-letnUn ustanovitve te Brigade. Drugo proletarsko brigadi) so ustanovili v majhnem bosanskem mestu Čajniču, 1. marca 1942. leta. Tistega dne pred štirimi desetletji je v stroju stalo 800, zi>ečine mladih borcev in so brigado zato imenovali, brigada mladosti. V Radovljici so volili Kandidati znani Na kandidacijski konferenci so predlagali kot kandidata za predsednika izvršnega sveta Janeza Smoleta in za predsednike skupščine občine Borisa Šetina — Novi sekretar občinskega komiteja ZK je Branko Čop, izvršni sekretar Srečko Kunčič, predsednik občinske konferece ZKS pa bo še ostal Gvido Melink, dosedanji predsednik , Radovljica - Na občinski kandidacijski konferenci v Radovljici so sprejeli poslovnik o delu občinske kandidacijske konference, po katerem so tudi obravnavali in sprejeli poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja o opravljenih kandidacijskih postopkih v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in delovnih ter krajevnih skupnostih. Kandidat za novega predsednika izvršnega sveta skupščine občine Radovljica je inženir Janez Smole, kije bil najprej zaposlen v leski Verigi, zdaj pa je predsednik občinskega sindikalnega sveta v Radovljici. Janez Smole je aktivni družbenopolitični delavec in deluje v različnih organih in organizacijah v Radovljici in na Gorenjskem. Na prvi občinski kandidacijski konferenci so sprejeli predlog kandidatov za opravljanje vodilnih in drugih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v občini ter določili kandidata za predsednika izvršnega sveta skupščine občine in opredelili postopek za člane izvršnega sveta skupščine občine. Obravnavali so tudi stališča in predloge temeljnih kandidacijskih konferenc glede evidentiranih možnih kandidatov za Sredsednika in člane predsedstva RS, za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ in za nosilce vodilnih in drugih funkcij v skupščini SRS in skupščinah interesnih skupnosti v republiki. Prav tako so določili dva delegata za prvo sejo republiške kandidacijske konference ter obravnavali poročilo o poteku kadrovskih priprav za volitve za delegate v družbenopolitični zbor občinske skupščine. V radovljiški občini je predviden kandidat' za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Radovljica Janez Smele, aktiven družbenopolitični dejavec. Janez Smole je adaj zaposlen kot predsednik občinskega sveta zveze sindikatov. Za predsednika skupščine občine je predlagan kandidat Boris Se ti na, aktiven družbenopolitični delavec, ki je adaj zaposlen pri republiškem sodišču. Predlagala ga je krajevna konferenca 8ZDL iz Radovljice. Pred sindikatom zahtevne naloge ftkofja Loka — Pomembno mesto v akcijskem programu občinskega sveta Zveze sindikatov Škofja Loka zavzema uveljavljanje delegatskih odnosov kot temelja za uveljavitev samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Priložnost, da sindikat ustvarjalno poseže na to pomembno družbeno področje, so bližnje volitve. Ker se je sindikat ustvarjalno vključil v priprave, mu tudi po njihovi izvedbi v marcu ne bo težko spodbujati dela novo izvoljenih delegacij. V akcijskem programu so že konkretno opredelili naloge, povezane z ustvarjalnim odnosom do novih delegatskih struktur. Za zagotovitev uspešnega delovanja temeljnih delegacij, ki morajo biti še bolj kot v sedanjem mandatnem obdobju povezane z delegatsko bazo. bodo poskrbeli tudi z osveščanjem in izobraževanjem delegatov. Zahtevi po dobrem poznavanju in intenzivnem delovanju delegatov bodo skušali zadostiti za delegatsko šolo. ki mora temeljiti na izobraževanju »iz prakse za prakso«. Sindikat je opredelil še načelne akcijske usmeritve, ki naj bi bile vodilo vsem osnovnim organizacijam pri političnem delu. Čakajo jih zlasti pomembne naloge pri uresničevanju določil zakona o združenem delu, posebej Se na področju družbenega planiranja. Tudi načelo delitve po delu in rezultatih dela bo moralo bolj zaživeti med delavci. Idejnopo-litično izobraževanje in samoupravno obveščanje delavcev sta p>-membna pogoja uspešnega odločanja, zato je tudi njima treba dati pravo mesto v programih osnovnih organizacij. Na ostalih področjih bodo sindikalno dejavnost vodile že ustaljene naloge, nove pa so v letošnjem programu naloge v zvezi z uveljavljanjem življenjskih in delovnih pogojev delavcev, o katerih je obširno sklepala tretja konferenca slovenskih sindikatov o socialni politiki. Čeprav je sindikat na tem področju dosegel že pomembne uspehe, se bo moral temu področju bolj zavzeto posvetiti. V okviru programa za uveljavljanje stališč in sklepov tretje konference naj bi poudarili zlasti področja zaposlovanja, produktivnosti in smotrni izrabi delovnega časa, zdravstvenega varstva, varstva pri delu. varstva invalidov, prehrane med delom in še vrsti drugih. I) Z. KOMUNISTI O DELU Na programsko-volilni konferenci občinske konference ZKS v Radovljici, ki so se je udeležili tudi člani CK ZKS Franc Šetinc, Martin Košir in sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina, so temeljito spregovorili o delu v minulem obdobju in opozorili na nekatere slabosti. V dokaj dolgi, a konstruktivni razpravi je najprej predsednik občinske konference ZKS Gvido Melink opozoril na nekatere gospodarske probleme, kot so majhne investicije, slabosti ekonomskih odnosov s tujino, ter se zavzel za dosledno odgovornost. Preusmeritev gospodarstva še vedno hudo zaostaja, razdrobljenost investicij je prevelika. V nadaljnji razpravi so bila v ospredju vprašanja komunale, turizma in trgovine, vprašanja prehoda na celodnevno šolo, nasploh pa se je pokazalo prizadevanje vseh, da bi se vsi ti problemi kar najhitreje reševali. Organiziranost in aktivnost komunistov v vseh organizacijah mora biti učinkovita, komunisti naj se na vseh ravneh uveljavijo tako, da se bo čutila njihova avantgardna vloga. Za predsednika občinske konference ZKS Radovljica so na minuli pro- framsko-volilni konferenci, ki je ila v Kazini na Bledu, ponovno izvolili inženirja Gvida Mehnka, zaposlenega v leski Verigi in aktivnega družbenopolitičnega delavca v Radovljici, v medobčinskih organizacijah in v republiških organih. Na programsko-volilni konferenci so med drugim izvolili za predsednika občinske konference ZKS dosedanjega predsednika Gvida Melinka. Zaposlen je v tovarni Verig Lesce, po poklicu diplomiran strojni inženir. Ves čas članstva v ZK je aktiven družbenopolitični delavec in je član družbenopolitičnega zbora, podpredsednik skupščine občine, član medobčinskega sveta ZKS ca Gorenjsko ter član vrste drugih gorenjskih in republiških organov. Vključen je v samoupravno in družbenopolitično delo v Verigi, izkazal se je kot samostojen, uspešen in odgovoren delavec. Za sekretarja komiteja OK ZKS Radovljica so sa mandatno obdobje IMS do 1M4 izvolili Branka Čopa z Bleda. Izhaja iz napredne družine, ki je aktivno sodelovala v NOB. Tovariš Čop je delal v zveznih in republiških organih in skupnostih, bil je konzul v Avstriji, zadnja štiri leta pa predsednik jugoslovanske delegacije v mešani komisiji za obmejni promet med Jugoslavijo in Avstrijo. Vseskozije bil zelo aktiven kot družbenopolitični delavec povsod, kjer je živel in delal. Izvršni sekretar komiteja OK ZKS je Srečko Kunčič z Bleda, v Radovljici se ie že izkazal kot 8ri zadeven mladinski delavec, reč k o Kunčič je sa svoje delo že mlad dobil vrsto diplom in priznanj, saj je dober organizator, sposoben, razgledan in delaven. D. Kuralt Sindikalne igre Kamnik - Občinski sindikalni svet Kamnik bo marca ' pripravil občinske delavske športne igre na snegu. Prvenstva kamniških delavcev se bodo začela sredi marca, letos pa bodo prvič tekmovali v alpskih disciplinah in teku na smučeh. ^» _ « » Ustanovitelji Glasa občinske konference SZOt Jesenice. Kranj. Radovljica. Škofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas M Kranj - Glavni urednik Igor Slavec — V d. odgovornega urednika Joie Koinjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc. Dušan Humer. Helena Jelovcan. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka SedejKuralt. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Andrej Zalar in Danica Zlebir — Fotoreporter Franc Ferdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojie Erjavec. Toma* Gruden. Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 195» kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih In petkih. - Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZF Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moie Fijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500 603 31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 2t-860. odgovorni urednik 21-835. tehnični urednik 21-835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28 463. mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 72 — Polletna naročnina 300.— din. NAŠ SOGOVORNIK Olga BANDELJ Višje denarne pomoči za otroke Škofja Loka — Skupščina otroškega varstva je na zadnji ^ skupščine, ki je bila pred nekaj dnevi, sprejela nove višine rjefl*^ pomoči in dohodkovne pogoje, ki so potrebni za uveljavljanje ub^ moči. Gre za otroške dodatke in merilih za njihovo dodeljevanj« »Lani so bile denarne pomoči prenesene iz republike v občili'' naši skupnosti otroškega varstva smo takoj pripravili merila in | za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka in jih začeli in od lanskega 1. maja dalje. V merilih in pogojih smo dali darek socialnemu položaju družine. To pomeni, da smo o matizem pri ugotavljanju osebnega dohodka in začeli upoštev«0' dohodke, ki jih družina ima. Pri tem se dohodki niso enostavno vali, temveč se je vsak prosilec obravnaval individualno. Za prinVf *i povem, da otroške dodatke dobiva družina, ki ima sicer višje do^ kot dovoljuje cenzus, ker je zelo obremenjena z odplačilom f stanovanje.« Vendar se je število upravičencev za otroški znižalo? »Pričakovali smo skoraj 40 odstoten osip, seveda, če bi se dohodkovnih meril. Ker pa smo za vsakega prosilca obravnavali' ten socialni položaj družine, je bil osip 28 odstoten. Pomoč zao«*' je gibala lani od 240 do 950 dinarjev in po jesenski revalorizaciji)'' še nekaj višja.« Ima sedaj vsaka občina svoja merila in dodatke? »Ze lani smo se skušali dogovoriti za enotna merila in višini kov na Gorenjskem, vendar nismo v celoti uspeli, ker imajo premajhne materialne možnosti, v Kranju pa so bili otroški dr. tedaj višji. Sedaj se dogovarjamo za usklajevanje v republiki« Kakšno pomoč za otroke lahko letos pričakujejo starši? »Ce je dohodek na člana družine manjši kot 2900 dinarjev t4 žinskega člana znaša pomoč 1200 dinarjev, če se dohodek n« giblje med 2900 in 3700 dinarji, je dodatek 850 dinarjev in med < 4200 dinarji na člana je 450 dinarjev. Kmečki otroci bodo dobi« dinarjev dodatka, če je katastrski dohodek na kmetiji nižji od f| narjev. Povečana denarna pomoč za edinega hranilca znaša 250' jev in za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju narjev.« Koliko otrok je upravičenih do denarne pomoči? »4370 otrok delavcev, 255 otrok upokojencev in 300 kmečki je do sedaj dobivalo otroški dodatek. Tudi vnaprej številka neb** drugačna.« ____L. Bog-t Izdvojiti konkretne proble) Tržič - Prisotnost in učinkovitost tržiških komunistov pri reševanju vseh žgočih vprašani sta se lani bistveno izboljšali. Vendar pa to ne velja za vse osnovne sredine. Preveč je še komunistov, ki stojijo ob strani. Na programsko-volilnih konferencah osnovnih organizacij zveze komunistov so zato zavzeli stališče, naj bi vsak član dobil konkretno zadolžitev, najmanj enkrat na leto pa bi osnovna organizacija ocenila uspešnost njegovega dela. Oblika takega dela je vsekakor dobra, če naj zveza komunistov ohrani svojo avantgardno vlogo. Kajti delavci parolam ne verjamejo več. Zvezo komunistov ocenjujejo po njeni odprtosti do problemov. Komunisti se morajo uveljaviti v družbi, ne le v osnovni organizaciji, ki je predvsem mesto za kratek, učinkovit in konkreten dogovor o delu. Ce botlo torej tudi v praksi uresničili načelo javnosti dela, bo samo od sebe odpadlo vprašanje, kako vsakega člana zveze komunistov zaposliti, da se bo na svojem področju razvil v uspešnega aktivista. Pri tem vsekakor ne gre zanemariti idejnopolitičnega usposabljanja. Vendar pa samo znanj« P/ rezultatov, treba ga je tf^j ristiti in dokazati uspešnosti vsakega pot toliko pomembno kot pit uresničevanja dogovorjen^ Ne gre čakati, da bo prob**j ne da bi mignili s prstom, tf* bitki argumentov spoprUcd1 zavzeti trdno stališče in w i Pri razdeljevanju nalog stom je treba upoštevati1^ hovo pripravljenost in u/fjj nost za delo. Nepriprav|jf*7, zasluži tovariško kritiko t i neusposobljenost pa je trO meti in jo upoštevati pri; zadolžitve in oceni dela. Smernice za delo v mandatnem obdobju, poet9 na programsko-volilni k**, tržiških komunistov preifci', nikakor ne dajejo dobrV partijskim organom. Prev*}1' so, nekatere po sili prevaf*^ publiških usmeritev. V »©jF programu dela bo, zato / izluščiti probleme, ki »o * občini najbolj prisotni. m *A reševanje vložiti vso eneff> tako bo zveza komunistov resnično učinkovita avansi*1 la vseh delovnih ljudi. Pravno svetovanje v sindik*1 Kranj — Potreba po dostopnejši in hitrejši obliki pravne pomoči delavcem kot posameznikom na eni in osnovnim sindikalnim organizacijam na drugi strani je narekovala pobudo občinskega sindikalnega sveta v Kranju po ustanovitvi samostojne sindikalne službe pravne pomoči. Pravni svetovalci pri strokovnih službah v občini so namreč precej obremenjeni, pravna pomoč advokatov pa m ravno poceni. Tudi v organizacijah združenega dela, kjer imajo pravniki poleg svetovalne službe še obilo drugih zadolžitev pri oblikovanju samoupravnih aktov, ni računati na hitro pomoč. Delavci in osnovne sindikalne organizacije so se pogosto obračali na občinski sindikalni svet. kadar je šlo za vprašanja pravne narave, vendar pa so od tam dobili le nasvete glede političnega in organizacijskega reševanja odprtih vprašanj saj svet doslej ni imel poklicanega strokovnjaka, ki bi se profesionalno poglabljal v pravne zadeve. Predlog, da bi Kri občinskem sindikalnem svetu v Tanju ustanovili posebno pravno službo, pojasnjujejo s širokim spektrom nalog, ki so morale do zdaj ostati nerazčiščene. Pomoč osnovnim organizacijam sindikata pri tolmačenju zakona o delu in o delovnih nu^ katerih izhaja njihova d«iy v bila le ena teh nalog. PravVSj reševanje morebitnih i združenem delu (med delavcev, med vodstvom t« r^i ki ga pravna služba v gjejjfvj ganizaciji ne more objiTi rešiti kot občinski »ind^Jr*j Svetovalei- bi nudil tuši pomoč delavcem pri u, pravic s področja dela ter i nega in invalidsko p^L zavarovanja. pripravljal kj/I zahtevke za sodišče i4nx)*Jtj zastopal delavce, pomagal vati samoupravne akte oWj sveta zveze sindikatov. kovno znanje pri oblikovaajrf do gradiv, o katerih rsVj občinski sindikalni svet. «/7 seveda še vrsta nalog, ki bi J nalagale osnovne organita/ dikata. Ostali občinski sveti nrj dikatov na Gorenjske« a> I kranjskega sindikata ujrotV kmalu pa se bodo dogovarjanj skupni pravni svetovalnici \čA za vse gorenjske občine v P dokler se vsi ne odločijo « J\ sto j no pravno službo ^ TOREK, 2. MARCA 1982 Judi v bankah boljše delo »Ki NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3. STRAN O fr*« Kranj — Omejevanje zaposlovanja je udarilo marsikatero delovno organizacijo, zato se je bolj laiela ozirati po notranjih rezervah, kot temu pravimo. So vsi delavci polno zaposleni? Kje ima še kdo kakšne »čakalne ure«, ki bi jih lahko koristno zapolnili z dodatnim delom? Ce dobro razmislimo, se te »rezerve« najdejo skoraj pri slehernem. Nekateri vodje ugotavljajo, da » nekateri delavci le polovično zaposleni. Toda samo poskušaj kateremu izmed njih to omeniti in poprositi, da bi zamenjal soseda, ki je v bolniškem staležu, da bi opravil dodatno delo, ki je nujno! »Jaz imam svoje delo!« neredko pribije tisti, na katerega se obratno s prošnjo. Pa čeprav sedi tisti trenutek križem rok in resnično lana kaj početi. Vsak naj naredi tvoje, si misli, in se ne da. In vendar tiornur ne bi »krona padla z glave«, k bi prosto minuto izrabil za pomoč »i drueem delovnem mestu, ki ga Potna, in bi tako delo teklo nemote-etih popoldne v prostorih Domplana. na Cesti JLA 14 v Kranju Dele gati skupščine bodo obravnavali j rfročtlo o uresničevanju lanskih organov krajevne skupnosti telegacij ter potrdili letošnji pj ;gram dela organov krajevne »uprave v krajevni skupnosti ' svodni stolp. vključenost v vse strukture družbene samozaščite. Ob sedanji gospodarski in mednarodni politični situaciji je potrebna budnost, borčevska organizacija mora prispevati k uveljavitvi delegatskega sistema in sodelovati pri volitvah. V letošnjem letu. ko praznujemo 40-le t niče ustanovitve partizanskih enot (na trži-Skem območju ustanovitev Kokrške-ga odreda), so borci sklenili, da bodo obletnice počastili stabilizacijsko. Združili bodo Se srečanje mladine in internirancev na Ljubelju s preimenovanjem karavle Kokrški odred v karavlo maršala Tita. V razpravi so kritično spregovorili o določenih lokalizmib. premajhni solidarnosti in o tem. da ie uotrebno_ohranjati in krepiti bratstvo in enotnost. Delegacija borcev je položila ve nec pred spomenik žrtev NOB. Delegati so za novega predsednika občinskega odbora izvolili Rudija Hro-vatiča. za podpredsednika Milana Ogrisa in sekretarja .Jožeta Cerni-goja. M. Forznazarič Uspešno delo ZRVS Cerklje Cerklje — V |>etek zvečer je bila v Zadružnem domu v Cerkljah programsko volilna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Cerklje, na kateri so pregledali delo. opravljeno v preteklem letu in ga ocenili za nadvse uspešnega. Krajevna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Cerklje se je v preteklem letu udeležila vseh akcij, ki jih je organizirala občinska konferenca ZRVS oziroma krajevne skupnosti cerkljanskega območja. Tako so se Cerkljani udeležili tekmovanja »Po poti narodnega heroja Lojzeta Kebeta« in pohoda na Stol. ter dosegli skupaj z ekipo Resnice velik uspeh, delitev prvega mesta na tradicionalnem tekmovanju ekip ZRVS in ZSMS ob dnevu mladosti. Udeležili s«> se tudi pohodov na Davovec in Krvavec. Na strelišču v Poženiku pa so zelo uspešno in množično izvedli tradicionalno streljanje /. vojaško puško za eki|>e KS in ZRVS in prvič tudi za ženske ekiiH-. Sodelovali so tudi \ akciji NNNP Ob 22 decembru lani so prejeli občinsko priznanje /a uspešno delo krajevne konference. Na kraju so sprejeli bogat program dela za le-toAnje leto ter izvolili novo vodstvo I Kuhar VAŠA PISMA Ce sprevodnik vstane z levo nogo ... Potniki Alpetourovega avtobusa KR-660-30, ki je vozil iz Ljubljane proti Gorenjski, smo imeli v petek. 19. februarja kaj doživeti. Približno deset minut pred odhodom avtobusa sem vstopila vanj. Ljudi ni bilo veliko, zato sem postala pozorna na govorjenje sprevodnika, ki je naveličan odgovarjal na vprašanja potnikov. Na vprašanje potnice, ali pelje avtobus v Radovljico, ji je le-ta zabrusil: »Mi gremo v Radovljico, kam pa vi, pa jaz ne vem.« Pet minut pred odhodom sta prišla k avtobusu dva mladinca s smučarsko opremo. Sprevodnik je reagiral v svojem stilu: »Ste pa zgodnji! Prej bi prišli, ne pa Šele zdaj. Ali naj spet odpiram prtljažnik?« Potniki v avtobusu smo hoteli sami pri sebi opravičiti sprevodnika, češ, vstal je pač z levo nogo. Tedaj vstopi v avtobus starejši tovariš s karto in rezervacijo. Namerava sesti za sedež za voznikom, voznik takoj reagira. Presenetljivo glasne ukaže potniku, naj sede v zadnji del avtobusa. Potnik mu pokaže plačano rezervacijo, a ne pomaga. Kljub grožnji voznika odide potnik do prometnika na avtobusni postaji Ljubljana, a tudi prometnik voznika ne more ukrotiti. Nesporazum je rešen z voznikovo zadnjo besedo: »Brez komentarja. Kdor bo rekel le besedo, bo zapustil avtobus.« Zelo me zanima, kako take in podobne dogodke obravnavajo v delovnih organizacijah, kjer so ti delavci zaposleni. V opisanem primeru je bil prizadet priznani glasbenik. Kdo bo naslednji? M.B. Radovljica Črtomir Zoreč Drugo občinsko delovno tekmovanje Kamnik — Lani so v Kamniku prvikrat priredili občinsko tekmovanje kovinarjev v štirih panogah in svoje najboljše delavce poslali tudi na renubliško tekmovanje v Maribor. Lanski uspehi so jih spodbudili, da to obliko še naprej izpopolnjujejo. Tako bodo letos v aprilu vnovič pripravili občinsko tekmovanje kovinarjev v desetih disciplinah. Delovna tekmovanja se bodo odvijala v delovnih organizacijah Titan, TIG in Zarja. Organizatorji razmišljajo, da bi v tekmovanje vključili tudi voznike viličarjev, ki so pred leti prirejali samostojna tekmovanja. D. Z. TELEFONSKO ZARAČUNAVANJE Bralec iz Kranja piše: »Minuli teden smo z otroki izobraževalnega centru tovarne Sava Kranj preživeli prijeten teden v zimski šoli v naravi na Voglu. V hotelu Bellevue v Bo hinju smo bih deležni prijaz mtsti celotnega osebja, tudi simpatične receptorke. vendar ji huat> zamerimt) samovoljmi zaračunavanje telefonskih pogovorov .s- Kranjem oziroma z Golnikom. Kljub njenim zagotovilom, da so plačani zneski v skladu z njihovim hotelskim pravilnikom, močno dvomimo, da ta pravilnik res obstaja in da v njem piše tudi 11 de: da moramo za 4.15-minutni razgovor s Kranjem plačati 7H.IM) dinarjev, za 11-minutni pogovor s Kranjem pa 122 dinarjev. Za ■4 minutni razgovor naslednjega dne smo plačali 22 dinarjev, za petmmutnega 5H dinarjev, za :i minutnega 12 dinarjev ter : je1 na tem delu Gorenjske. Celo s spomini na Prešerno*! je pretkana Šmarna gora obiski pri stricu Jakobu n prijateljevanje s Faustom O kom v Šmartnem, obiskovanje* Franca na Skaručni (skupaj » Jelovškovo). In še o treh imenitnih gr morala steči beseda v teh starem Smledniku, o škof zdaj muzejskih Goričanah Lazzarinijevi graščini v Va|b* kateri je sedaj nameščen Vi zavod za dečke. Priložnost bo, napisati tudi' možeh, ki sicer niso bili odtod ^ a so s svojo osebnostjo vtisniti in spomin nekaterim krajeC področja. V mislih imam Spomenik i Šiški, posvečen gojencem Učiteljskega doma. ki so podh, SOB LJUBLJANSKA GORENJSKA No. to je pa res nenavaden naslov! Toda kako drugače res ne morem poimenovati onih delov zgodovinske Gorenjske, ki so bili I. 1952 z upravno preureditvijo priključeni ljubljanskim občinam Šiška. Bežigrad in Moste. (Seveda pa ne bom v teh zapisih prezrl tudi one gorenjske kraje na levem bregu Save. ki so pripadli litijski občini in onim tam okrog Zagorja.) »Meje« stare Gorenjske so segale prav v osrčje Ljubljane. Vsekakor pa so se že Šiškarji imeli za Gorenjce, tudi |m> svoji bogati praznični noši. ki so jo tako gizdavo nosili. Sicer pa s«« je Že stari Valentin Vodnik, rojen v Šiški, slejkoprej štel meti Gorenjce! In tako bom /.lahka, ne da bi hote netil strasti »lokalnega patriotizma« (raje bi rekel po slovensko: domačijske zavednosti!, opisal tako izrazite gorenjske kraje, kot so \ ljubljanski šišenski občini Medno. Rašica. Gameljne^ StanežičV. Šent vid. Vižmarje. Šmartno. Šmarna gora. Toško čelo, Tacen. Medvode. pesnika Blaža Potočnika, ki tjL boval v Šentvidu pa tudiriafv S. Finžgarja. ki je dolg« * varjal na Sori. V Vižmarjih pri Šentvidu „^j maja 1869 organiziran m»*£ tabor, največja slovenska tirne* v času narodnega prebujenja.^/ se je udeležili rojaki ii \^ m venskih dežel, pa tudi *k*v« gostje od drugod l d*WJe* I »tabora« je bilo dosti čez :J0 \rjm za one čase ogromno *teviKv \\*M vladajoče oblasti zahtevaj ^ ■ njeno Slovenijo. V Tacnu onkraj Save <* „ Levstik srečal / vaško EH sedemnajstletno Franjo M*£»* • (po domače Koširjevoj. k, pozneje iz ljubezni |H*\vttl l>esmi Tudi o tej •čamoViii' slekla beseda v teh zapisih Vsekakor bo treba kai po\t^, tragični smrti pisatelja Tur*«*, i farja, ki je 11 avgusta |«y Šentvidu ' nad Ljubljano < Hi in i/ti 17 un na sporedu lutkovna 0w* »Nenavadni polet« Mar psa Marinca v izvedbi lutkovne "kupine Osnovne šole Lu-rMSft Se, jak i/ Stražišča pri Kranju Kranj — V stebriščni dvorani Mestne hiše je bila februarja, v počastitev slovenskega kulturnega praznika, odprta razstava »Leto 1981 - važnejša dogajanja in dosežki na Gorenjskem«. Razstavo je pripravila kustosinja Gorenjskega muzeja v Kranju, zgodovinarka Nada Holinskv, ki je zadolžena za novejšo zgodovino. Gradivo zbira vse leto in s tem skrbi, da je čim prej in čim bolj dokumentiran naš čas. Na razstavi je predstavila del zbranega gradiva in s tem opozorila javnost na zgodovinski pomen nekaterih dogajanj, dogodkov in dosežkov Gorenjske v minulem letu. Razstava je s fotografijami in predmeti nizala, kaj se je lani pomembnega zgodilo na Gorenjskem. V Kranju so odprli most čez Savo. športno dvorano, na Brniku so arondirali večje površine kmetijskega zemljišča, velike uspehe na področju oblikovanja izdelkov je dosegla radovljiška Almira, nove izdelke je na trg poslala Iskra Pomembne uspehe so dosegli gorenjski Športniki, brata Petrič in Bojan Križaj ter Boris Strel. Osrednja knjižica je posredovala pregled knjig, ki so izSle lani in so jih napisali avtorji /. Gorenjske. V P rese r-novem gledališču je premieru doživel nov tekst Rudija Šelige »Svatba«. In še bi lahko naštevali. Morda manj opazno, toda prav tako zelo pomembne so spremembe, ki jih doživljajo krajevne skupnosti, pravi Nada Holinskv, saj beleži tudi pomembnejše dogodke in dosežke v posameznih krajevnih skupnostih. Tako so v mnogih lani odprli mrliške vežice in javne telefonske govorilnice, kar bo sčasoma spremenilo življenjski utrip vasi. V Gorenjskem muzeju torej sproti nastaja celovit pregled dogajanja in dosežkov, ki imajo pomen za zgo-divino. Razstava, ki smo si jo lahko ogledali letos, je bila že tretja po vrsti. Bistveni namen tega dela je seveda zbiranje dokumentacije o dogodkih in dosežkih, predmetov torej, ne zgolj fotografij. Prispeva torej k ohranitvi gradiva, ki ga shranijo v muzeju ali pa poskrbe, da je gravilno shranjeno pri lastnikih, rez dvoma pa ima delo za ljudi tudi vzgojni pomen, saj kot pravi Nada Holinskv imajo v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, skratka vsi, na katere se obrača za gradivo, zanjo vse več razumevanja, posluha za zgodovinskost sedanjosti torej. M. Volčjak Literarni večer slovenskih pesnikov - V okviru drugega srečanja slovenskih pesnikov, ki ga je v Kranju tudi tokrat pripravila Osrednja knjižnica, je t četrtek. 25 februarja, zvečer potekal v Prešernovem gledališču literarni večer, v katerem sti pesniki sami podali občinstvu svit je pesmi. Nastopili so: Miha A varno. Andrej Rrvar. Valentin Cundrič. Franc Cernigo/. Manj Cuk, Tone Dodlek. France Forstnerič. Ervm Frttz. Vladimir Gajšek. Niko (irafenauer. Matjaž Haniek. Branko Hofman, Matjaž Kocbek. Rudi Miškot. Boris A.Novak Frame Pibernik. Bojan Pisk. Denis Poniž. Samo Simčič. Miroslav Slana. Jože Snoj. Ivo Svetina. Tomaž Salomon. Jože Smit. Vena Taufer. Saša Vegn m Franci Zagončnik. Odzu pesmkoi jr torej presegel lanskega in Kranjčanom ponudil zares mikaven kulturni dogodek M. V - Foti,: ./. Zaplotnik Gorenjski muzej v Kranju je ob slovenskem kulturnem prazniku že tretjič pripravil dokumentarno razstavo o pomembnejših dogajanjih in dosežkih Gorenjske v minulem letu. ki predstavila pregled zbiranja zgodovinskega gradiva našega časa G L« AS 6.STRAN RADOVLJICA 34. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljicabo v sredo, 10. marca, po končani skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Radovljica v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica, Gorenjska 19 DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK, 2. MARCA 1! Dnevni red: — potrditev zapisnika zadnje seje — delegatski sistem v skupščini občine Radovljica — poročilo o problematiki varstva vojaških vojnih invalidov in udeležencev NOV za lani — predlog odloka o spremembah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča — predlog odloka o elementih za določanje odškodnin za razlaščena stavbna zemljišča — predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve — predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov v občini Radovljica — predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v Sloveniji za letos — družbeni dogovor o namenski uporabi turistične takse v razdobju 1982 do 1985 — delegatska vprašanja 35. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica bo v sredo, 10. marca, takoj po končani skupni seji vseh treh zborov skupščine občine Radovljica v spodnji sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij v Radovljici, Gorenjska 25 Dnevni red: — potrditev zapisnika zadnje seje . — poročilo o problematiki varstva vojaških vojnih invalidov in udeležencev v NOV za lani — delegatski sistem v skupščini občine Radovljica — družbeni dogovor o namenski uporabi turistične takse v razdobju 1982 ^ do 1985 34. seja zbora združenega dela skupščine občine Radovljica bo v sredo, 10. marca, po končani skupni seji v veliki dvorani skupščine občine Radovljica, Gorenjska 19 Dnevni red: — potrditev zapisnika zadnje seje — predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo hale za vzdrževanje v delovni organizaciji Elan Begunje — predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve — predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov v občini Radovljica — predlog odloka o spremembah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča — predlog odloka o elementih za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju radovljiške občine — predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v Sloveniji za letos — poročilo o problematiki varstva vojaških vojnih invalidov in udeležencev NOV za leto 1981 — delegatski sistem v občini — družbeni dogovor o namenski uporabi turistične takse v razdobju 1982 do 1985 v - delegatska vprašanja V_-.---.-' 21. skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine bo v sredo, 10. marca, ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Dnevni red: - predlog odloka o potrditvi zakHuč nega računa proračuna občine Ha dovljica za leto 198l , - predlog odloka o proračunu občin* Radovljica za leto 1982 - predlog odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Radovljica za obdobje od leta 19H« do leta 1995 oziroma m določena pogorja do leta 2000 - rafcrešitev in imenovanje DOGOVORIMO SE Dolgoročni plan občine —> Delegatski sistem v občini Na osnovi zakonskih določil je izvršni svet v začetku leta 1978 imenoval delovno skupino za izdelavo prostorskega plana občine Radovljica. Delovna skupina je organizirala delo za oblikovanje strokovnih gradiv, predlagala metodološki pristop in tudi operativno izvajala program dela. Rezultat prizadevanj delovne skupine predstavlja več strokovnih gradiv, ki so bila pripravljena do lanskega maja. V drugi polovici leta 1980 je republiška skupščina sprejela odlok o Odškodnina za zemljišča Po odloku o elementih za določanje odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča na območju radovljiške občine se določa odstotek povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala lani za kvadratni meter stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju občine. Povprečna cena za kvadratni meter stanovanjske površine in odstotek za te cene sta osnovna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče. Povprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine znaša 16.386.39 dinarjev. Odstotek od povprečne gradbene cene znaša 0,9 odstotka. Nadomestilo za uporabo zemljišča Po odloku o spremembah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v radovljiški občlini se spremeni 11. člen tako, da se zdaj glasi: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se spremeni in znaša mesečno nadomestilo za stanovanjske prostore za kvadratni meter v frvi kategoriji 0,48 dinarjev; za vadratni meter v drugi kategoriji 0,36 dinarjev in za kvadratni meter v III. kategoriji 0,24 dinarjev. Me- • sečno nadomestilo za poslovne prostore znaša: za kvadratni meter v Ervi kategoriji 1,56 dinarjev, za vadratni meter v drugi kategoriji 0,96 dinarjev in za kvadratni meter v tretji kategoriji 0,72 dinarjev. Mesečno nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče ne glede na co-ning in kategorijo znaša za kvadratni meter 0,24 dinarjev. Posebni občinski davek Uprava družbenih prihodkov je pripravila predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o • posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Ta sprememba odloka je pripravljena zato, ker je treba uskladiti občinski prometni davek z dogovorom o usklajevanju davčne politike v Sloveniji za letos. Tako se spremeni občinski prometni davek od piva. od drugih alkoholnih pijač, proizvedenih z manj kot 50 odstotkov i/, domačih surovin. Razrešitve in imenovanja Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je na seji razpravljala o imenovanju novega člana volilne komisije in predlaga vsem zborom občinske skupščine, da sprejmejo sklep, da se Milan To-mažin razreši funkcije namestnika tajnika občinske volilne komisije. Za namestnika tajnika občinske volilne komisije se imenuje I^eopold Benc-dik. referent za komunalne in vodnogospodarske zadeve. Za delegata skupščine občine Radovljice se v svet osnovne šole bratov Zvan Gorje imenuje Anton Zupan; za delegata skupščine občine Radovljica •» organ samoupravne delavske kontrole osnovne šole na Bledu se imenuje Jože Lavrič. za delegata skupščine obline Radovljica v delavski svet Psihiatrične bolnice Begunje še imenuje Stanislava Kralj in za delegata skupščine občine Radovljica v organ samoupravne delavske kontrole Psihiatrične bolnice Begunje Valentin Jane. prenehanju veljavnosti odloka o uvedbi obveznih priprav prostorskih planov v Sloveniji in odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana Slovenije za obdobje do leta 2000. Na teh osnovah so takole opredeljeni roki: Smernice za pripravo dolgoročnega plana do 31. 12. 1982, osnutek srednjeročnega plana do 30. junija prihodnje leto in predlog dolgoročnega plana do konca leta 1983. Poleg spremembe rokov je opredeljena bistvena vsebinska sprememba, ki je v tem, da se prostorski plan ne sprejema kot poseben planski dokument, temveč le kot srednjeročni in dolgoročni plan, ki morata vsebovati poleg ekonom-sko-socialnega vidika tudi prostorski vidik oziroma prostorske opredelitve. Naslednja sprememba je tudi opredelitev Slovenije, da pri dolgoročnem planu niso predvideni samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih dolgoročnega plana kot poseben planski dokument. Nekatere naloge dolgoročnega razvoja so bile obdelane zaradi posebnosti in pomembnosti posebej. Tako je bila izdelana študija programske osnove dolgoročnega razvoja Bohinja in študija prostorskega razvoja upravičenosti planiranih regionalnih posegov v prostor v občini Radovljica. Izhajajoč iz teh sprememb in ugotovitev bo potrebno pospešiti delo na področju dolgoročnega planiranja in sicer tako, da se gradivo, ki je izdelano, obdela in da je na tej osnovi omogočeno oblikovanje smernic in plana. Udeležba na sejah zbora krajevnih skupnosti je bila _ voljiva, na ostalih dveh zborih pa ne — Številna delegatska vprašanja Predsedstvo skupščine občine Radovljica je na eni izmed minul* sej obravnavalo tudi delegatski sistem v občini in sprejelo več zakljaf kov. Menili so, da je udeležba delegatov na sejah zbora krajevnih skv> nosti zadovoljiva. Udeležba delegatov v zboru združenega dela zadove-ljiva in za izostajanje ne more biti opravičila. Tudi nezadovoljiva! ležba delegatov na družbenopolitičnem zboru ne more biti opraviči Delegacije in konference delegacije morajo povsod postati mesto \ temeljne organizacije in skupnosti uveljavljajo svoje in družbena a,-rese v skupščini. Zato morajo biti povezane z delovnimi ljudmi in obrani v samoupravnih temeljnih organizacijah in skupnostih, z organi i mouprave, strokovnimi službami in družbenopolitičnimi organisa mi. Nikakor ne morejo delovati osamljene. Odgovornost za delo gacij in konferenc delegacij ne more biti samo njihova, ampak biti za njihovo delo odgovorne predvsem družbenopolitične orgat cije in poslovodni organi. Menili so tudi, da je treba delegatskim vprašanjem posvetiti vso pozornost, saj lahko pomenijo pobudo a obravnavanje določene problematike v občini. Pristojni organi • službe pa so dolžni dajati ustrezne odgovore in poiskati primer« rešitve za probleme. Obveščenost delegatov in sredin, iz katerih izhajajo, je dobn vendar mora bita stalna naloga vseh udeležencev v procesu infonr* ranja, da iščejo še boljše oblike in možnosti za dogovarjanje in odloči-nje v zborih skupščine. Predsedstvo priporoča vsem delegatom * moupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam, da v ru-pravi intenzivno sodelujejo in v svojih zborih oblikujejo predloge »k uspešnejše delo. V občini tako ocenjujejo, da je delo zbora krajevnih skupnosti i* dovoljivo. Bolj kritična pa je njihova ocena o delu delegatov družbenopolitičnega zbora, vendar *le iz vidika udeležbe. Ta nikakor » zadovoljiva, kar je posledica nezamenljivega delegata. Poseben problem v delovanju delegatsko skupščinskega sistema a dosedanje delo zbora združenega dela. Težko je razumljiva pn»nixk» udeležba delegatov. Skupščina občine je na svojih sejah posvetila posebno pozornog delegatskim vprašanjem. Delegati zbora združenega dela in krai* n* skupnosti so na vsaki seji želeli odgovore na delegatska vprašanu* Delegatska vprašanja so večkrat naslovljena na skupščino občine {**ni bi večkrat lahko delegati poiskali odgovore prek delegatov. k'j j? v določenih samoupravnih interesnih skupnostih občine. Varstvo borcev in invalidov V radovljiški občini namenjajo precej denarja za varstvo borcev in vojnih invalidov — Skrb za spomenike preteklosti Radovljica — Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti je pripravil poročilo o vojaških vojnih invalidih in udeležencih NOV v letu 1981. Poročilo vsebuje prikaz invalidnin, dodatkov, družinskih invalidnin, prikaz zdravstvenega varstva, položaj imetnikov partizanske spomenice 1941, civilnih invalidnin, varstvenih dodatkov kmetov borcev in priznavalnin ter Codatke o sistematičnih pregledih orcev NOV. Prikazani so tudi po-datki o grobiščih in grobovih borcev NOV. Varstvo vojaških invalidov ter družin padlih borcev NOV urejata zvezni in republiški zakon. Lani so uveljavljali status vojaškega invalida v radovljiški občini štirje upravičenci. Zahtevkov po družinski invalidnini lani ni bilo, družinska invalidnina je lani znašala 727 dinarjev, za souživalca pa 363 dinarjev. Vseh upravičencev po invalidskem dodatku je bilo 105, od tega so porabili za 5 milijonov 933.000 dinarjev sredstev. Varstvo se financira iz zveznega in republiškega proračuna. Sredstva se izplačujejo neposredno. Lani so porabili za nosilce partizanske spomenice 1941 89.000 dinarjev. Vseh upravičencev v občini je 18. Prav toliko je tudi civilnih invalidov vojne. Porabljenih republiških sredstev za civilne invalide je bilo 979.000 dinarjev. Sredstva za priznavalnine se za- fotavljajo v občinskem proračunu, riznavalnino je lani prejemalo 121' upravičencev, najvišja priznavalnina je bila 5.100 dinarjev, najnižja pa 500 dinarjev. Za priznavalnine so lani porabili 3 milijone 300.000 dinarjev. V občini je še 23 upravičencev do družbene pomoči pri priznavalnini. Poleg priznavalnin pa komisija za zadeve invalidov in borcev NOV sodeluje tudi pri odločanju o dede-litvi stanovanj in posojil borcem. Lani je bilo dodeljeno stanovanje 13 borcem, na razpis o dodelitvi posojil pa se je prijavilo 47 prosilcev. Posojilo so dodelili 29 upravičencem. Najvišje posojilo je znašalo 70.000 dinarjev, najnižje pa 20.000 dinarjev. V občini imajo tri dispanzerje za borce in sicer v Radovljici, na Bledu in v Bohinjski Bistrici. Lani je bilo v Radovljici 486 preventivnih in 2836 Na radovljiških zborih je bilo postavljenih veliko delegatskih vprašanj, kar obenem tudi priča, da so bili delegati aktivni in zaintere strani za reševanje posameznih problemov. Med drugim so precej delegatskih vprašanj postavili glede vzdrževanja cest. kurativnih pregledov. V r zdravilišča so poslali 45 Uprtvi cev, delovala pa je tudi p»tro služba in obiskala 131 uprava* Poleg tega so organizirali tudi K zdravstveno službo in pregleda*! •upravičencev. Pri borcih se J i pogosteje pojavljajo boknni in ožilja, bolezni gibal in živčne in presnovne bolezni. " V dispanzerju za borce v ski Bistrici je bilo lani 182 tivnih in 1606 kurativnih V naravna zdravilišča so p upravičencev. Enkrat na deluje v Bohinjski Bistrici ordinacija z zobotehniko. Na ■ pa je bilo v dispanzerju u bos*1 preventivnih in 1945 kunO* pregledov. V naravna zdrava*1 poslali 91 upravičencev. Delo** patronažna služba in obiska*' upravičencev ter jim nudila I Poleg tega deluje tudi njbod stvena služba enkrat tedensko' so sprejeli 182 upravičence« borcih se najpogosteje pojeV bolezni srca in ožilja, bolezni I bolezni dihal in prebavil. V raddvljiški občini so tudi jeli družbeni dogovor o v vzdrževanju in postavljanju *■ nikov in spominskih obetata teti bišč in grobov borcev N.0V tega pripravljajo sprejem upravnega sporazuma o uprav s spomeniki in grobišči v ti* skupnosti. Za urejanje grob*! občina v svojem proračunu jat bilo porabljenih za 379.400 d* sredstev. Občina skrbi tudi se1 ška pokopališča iz prve >-* vojne. TOftfK. 2 MARCA 1982 DELEGATSKO ODLOČANJE 7. STRAN GLAS afev laz V* trije zbori skupščine občine Radovljica bodo razpravljali tudi o tu-nstični taksi, vendar izvršni svet predlaga, da delegati ne sprejemajo dogovora o namenski porabi turistične takse v obdobju 1982 do 1985. do 1985. avki občanov Delegati vseh treh zborov bodo vorili tudi o odloku o spre- .__odloka o davkih občanov. pata bo davek iz osebnega dohodka [delovnega razmerja zvišan od 0,15 ■ 0^50 odstotkov že s spremembo, ki t Maže objavljena. Davek od kmetijstva se je za za-ki niso zdravstveno in po- __ko zavarovani kot kmetje ali i združeni kmetje, doslej odmerjal ftopniah, povečanih za 10 od-kov. Družbeni dogovor za letos Sca za ta davek kompenzacijsko •jo od 25 odstotkov do 40 od-r. Na podlagi dogovarjanja v regije predlagajo stopnjo 30 Davek na posek lesa je bil doslej ti nas uveden za kmete po stopnji odstotkov, za nekmete pa po oji 46 odstotkov. Zaradi uskladi i drugimi občinami, ki so imele jtij davek, predlagajo vse gorenjske 'a* za kmete stopnjo 25 odstot-» nekmete pa z dodatno stop-*> odstotkov. Po družbenem "Wu mora dodatni davek zna- šati od 40 do 50 odstotkov, predlagajo torej najnižjo možno stopnjo. Obdavčevanje dohodka od kmetijstva po dejanskem dohodku po sedanjem stanju v radovljiški občini ne bo prišlo v poštev. Davka od obrtnih in ostalih dejavnosti, ki se plačuje v odstotku od posameznega dohodka, niso imeli usklajenega z družbenim dogovorom. Izjemo so napravili pri dohodku od storitev za krajevne skupnosti, društva in družbene organizacije. Za letos pa ta odstopanja niso več možna, možne so samo oprostitve, ki bodo enake za vso Gorenjsko. Stopnja davka od intelektualnih storitev mora biti enotna, 40 odstotkov. Za davek na posest gozda je doslej veljala stopnja 0,50 od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč. Družbeni dogovor zahteva povečanje stopnje na 1, kar pomeni, da bo letni davek odmerjen v višini katastrskega dohodka teh zemljišč. Davek od dobitkov iger na srečo se sedaj odmerja po stopnji 10 odstotkov. Predlagajo povišanje stopnje na 15 odstotkov. ristična taksa [Komite za družbeno planiranje in irstvo je pripravil dogovor o \i porabi turistične takse v 1982 do 1985. >liški izvršni svet je ob decembra lani posredoval družbenega dogovora o (i porabi turistične takse. predlaga namen porabe po kriterijih, ki pomenijo poenotenja rabe, bistveno pa predstavlja predlog jsiroževanje 10 odstotkov zbranih za financiranje dela pro-tuhstične zveze Slovenije, li svet skupščine občine je il obravnavo dogovora v krajevnih skupnostih in lih društvih. Tako je pripra-: za zaključke, avet podpira prizade-snotasMo porabo t u ritka«. Dogovor p« na strani ne predvideva skup-kev sa predpisovanje takse, slasti glede višine. Zaradi neenotnih |ev je njena višina v pošali občinah različna, kakor tudi namembnost. Del takse je že dolgoročno angažiran tudi za namene, ki jih dogovor ne predvideva. V turistično razvitih občinah dosedanje izkušnje dokazujejo, da je treba takso namenjati tudi za izboljšanje pogojev za turistično dejavnost. Izvršni svet ugotavlja, da dogovor ne predvideva porabe sredstev v te namene. Nesprejemljivo se tudi zdi določilo, da je dogovor sklenjen in obvezujoč, ko ga podpišejo predstavniki vsaj 40. občinskih skupščin. Sporno je, da naj bi bil dogovor obvezujoč tudi sa občine, ki k dogovoru ne bi pristopile. Nesprejemljivo je tudi določilo, ■ katerim je združevanje sredstev s stopnjo 10 odstotkov določene za občine, sa vse druge udeležence dogovora po sistemu združevanja pa ni opredeljeno, čeprav gre za realizacijo skupnega programa. Izvršni svet zato predlaga, da se takega dogovora ne sprejme. ■edlog odloka o zaključnem ičunu trije zbori skupščine občine Ijaca bodo obravnavali tudi 4 odloka o potrditvi zaključ-računa o izvršitvi proračuna Radovljica za leto 1981 in računa rezervnega skla-Ijica za leto 1981 __t za občo upravo je predlog odloka. Iz predloga •ga računa je razvidno. M) znašali lani izvirni pri-preneaena sredstva iz leta namenska dopolnilna sredstva fena kreditna sredstva. .„ ao tudi podatki, v kakšni so dohodki razporejeni, koliko jrforeno na posebno partijo pro-in koliko znaša presežek m ter presežek v višini 4 milijone 237.000 dinarjev, prenese v letošnje poslovno ■vWt«nat predlaga, da se potrdi obČlllC jharai račun rezervnega sklada s \tki n prenesenih sredstvih i/ IJ80. o prihodkih tekočega leta Sdatev ta preno* v leto 1982. yntm avet nkupščine občine je obeh zaključnih računov ie val in predlaga, da se sprejme predlog odloka o potrditvi zaključnega računa o izvrštvi proračuna občine Radovljica za leto 1981 s tem, da se priloži dodatna obrazložitev glede razporeditve presežkov. Potrdi se zaključni račun rezervnega sklada skupščine občine Radovljica za lani kot sestavni del zaključnega računa proračuna občine Radovljica za lani. Doseženi prihodki in njihova razporeditev po zaključenem lanskem računu znašajo skupaj 161 milijon 778.000 dinarjev. Presežek prihodkov v višini 4 milijone 237.000 dinarjev se prenese v poslovno letošnje leto. Predlog poračuna Predlog proračuna občine je obravnavala med drugim komisija, ki ni imela pripomb. Prav tako je predlog proračuna obravnaval izvršni svet skupščine občine Radovljica, ki predlaga, da se proračun sprejme Proračun in statut občine DOGOVORILI SMO SE Radovljica — Na minuli seji zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica so obravnavali osnutek sprememb in dopolnil statuta občine Radovljica, soglasje k statutu komunalnega gospodarstva Radovljica, predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov občine Radovljica, osnutek proračuna občine za letos, program interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Razen tega so obravnavali aneks k samoupravnemu sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti v občini Radovljica ter delegatska vprašanja. Delegati zbora krajevnih skupnosti so dali soglasje k statutu komunalnega gospodarstva Radovljica in k samoupravnemu sporazumu o združitvi temeljne organizacije združenega dela v enovito delovno organizacijo. Sprejeli so tudi predlog odloka o spremembi odloka o davkih občanov občine Radovljica, osnutek proračuna občine ter programe interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Letos bodo še veljale enake prispevne stopnje za interesne skupnosti kot lani. Samoupravne interesne skupnosti so pripravile ovrednotene programe za letos, ki skupaj z adaptacijo osnovnošolskih prostorov pomenijo povečanje za 16,6 odstotka v primerjavi z dovoljeno porabo za leto 1981. Prispevna stopnja se povečuje pri izobraževalni skupnosti. Obrazložili so tudi predlog združevanja sredstev za dograditev prostorov osnovnošolskega izobraževanja, po katerem naj bi se sredstva združevala iz prispevne stopnje za izobraževalno skupnost, združene amortizacije in proračuna. Združevanje sredstev v višini enega odstotka iz bruto osebnega dohodka pomeni prerazporeditev sedanje prispevne stopnje v višini 0,54 odstotka in povečane prispevne stopnje v višini 0,46 odstotka. Informacija je bila kot odločitev že sprejeta na sejah izvršnega sveta in ostalih zborov skupščine. V razpravi so sodelovali delegati krajevne skupnosti Kamna gorica, krajevne skupnosti Radovljica, krajevne skupnosti Kropa krajevne skupnosti Bled in krajevne skupnosti Ribno ter ugotavljali da so razen osnovne Sole Radovljica v slabem položaju glede prostorov tudi ostale šole v občini. Delegata iz Kamne gorice in Krope sta bila mnenja, da se sredstva ne bi smela zbirati kot namenska za osnovno šolo Radovljica, temveč bi morali ugotoviti dejansko stanje v vseh šolah in z zbranimi sredstvi reševati tudi problematiko ostalih šol. Tudi osnovna šola v Lipnici je v slabem stanju. Za reševanje osnovnega izobraževanja v Radovljici bi morali razmišljati o uvedbi samoprispevka. Združenega dela ne bi smeli obreme- njevati s povečanjem prispevnih sto penj. Delegata krajevne skupnosti Ribno in Bled sta ugotavljala, da je nujno potrebna povečava tudi v osnovni šoli Bled, v gradivu pa je zelo nejasno ohravnavana priprava del na tej šoli. Delegacija krajevne skupnosti Bled je postavila vprašanje, katere priprave so mišljene v gradivu in kako so zagotovljena finančna sredstva in končno, ali je izvršnemu svetu znana kritična prostorska stiska osnovne šole Bled, ki mora uporabljati neustrezne prostore. Delegat krajevne skupnosti Radovljica je navzoče seznanil s prostorsko problematiko v osnovni šoli Radovljica in predlagal, da se informacija sprejme, ker je treba nujno začeti z zbiranjem sredstev, zboru krajevnih skupnosti pa naj se posreduje informacija o stanju Šob v občini. V razpravi sta sodelovala tudi predsednik zbora krajevnih skupnosti in predsednik komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo in poudarila, da je bilo stanje na področju osnovnega izobraževanja opredeljeno že lani in da je prednost opredeljena s sklepi skupščine. Veliko problemov je bilo že rešenih, financiranje pa je teklo iz različnih virov. Tako so delegati sprejeli informacijo d vrednotenju programov interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in prispevnih stopenj. Zbor je podprl predlog izvršnega sveta, da se združujejo sredstva za dograditev prostorov osnovnega izobraževanja v občini Radovljica, razprava delegatov krajevnih skupnosti pa je zaključke seje posredovala izobraževalni skupnosti Radovljica. Vsebino aneksa k samoupravnemu sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti v občini Radovljica je obrazložil sekretar sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti. Upravni organ je predlagal, da bi se sredstva za financiranje krajevnih skupnosti združevala v višini 450 dinarjev na zaposlenega kot leta 1981, vendar je bil izvršni svet mnenja, da bi se znesek povečal na 520 dinarjev. V razpravi so delegati ugotovili, da nekateri podpisniki samoupravnega sporazuma oziroma aneksa ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Povečati bi morali aktivnost družbenopolitičnih organizacij, zlasti pa bi se v akcijo, da podpisniki sporazuma iz polnijo svojo obveznost, morala vključiti sredstva javnega obveščanja in občinski sindikalni svet ter o stanju obvestiti vse osnovne organizacije sindikata. Tako so sprejeli aneks k samoupravnemu sporazumu o načinu združevanja in uporabi sredstev, ki jih delavci temeljnih organizacij združenega dela namenijo za zadovoljevanje skupnih potreb v Delegate je zanimalo • Na zboru krajevnih skupnosti je delegacija krajevne skupnosti Ljubno postavila naslednje delegatsko vprašanje: »Na zboru občanov so krajani krajevne skupnosti Ljubno protestirali proti odredbi, da je pošta v Podnartu ob sobotah zaprta in zahtevajo, da je odprta tako kot do zdaj. Ne moremo se strinjati s tem ukrepom, ker prizadene le manjše kraje, ki so glede komunikacijskih sredstev že tako v slabšem položaju kot mesto. Podjetje Alpetour občasno ukine nekaj avtobusnih prog na relaciji Kranj-Radovljica brez obvestil in brez možnosti vplivanja na te odločitve. Prosimo skupščino občine Radovljica, naj posreduje pri Alpetouru, da se ukinjene avtobusne zveze ponovno uvedejo in avtobusni vozni red sproti uskladi.« • Krajevna skupnost Ribno je vprašala: »Zakaj ne dobimo odgovora glede zadružnega doma? Delegate krajevne skupnosti Ribno zanima, zakaj se je ukinila dostava pošte ob sobotah, saj je potekala redno že več kot osemdeset let. Delegati vprašujemo, zakaj taka odločitev prizadene samo kraje, ki so bili med NOB najbolj prizadeti?« e Krajevna skupnost Radovljica: »Obvoznica Radovljica-Lipnica je narejena, zato je treba začeti z ureditvijo starega mestnega jedra v Radovljici. Po programu in lokacijski dokumentaciji, ki jo je izdelal Zavod za urbanizem Bled, naj bi se prednostno obdelalo novo parkirišče ob frizerskem salonu Nada in s tem se lahko ukine promet na Linhartovem trgu. Delegacija predlaga skupščini občine, da'prevzame pobudo za navedeno ureditev« ' - * Krajevna skupnost Kropa: »Delegacija ugotavlja, da še vedno ni odgovora na delegatsko vprašanje v zvezi z zakonom, ki daje določene možnosti, da bi matičarji v krajevnih skupnostih opravljali posamezna dela tudi za krajevne skupnosti. Ugotoviti bi bilo treba obseg dela matičarjev po krajevnih skupnostih« e Krajevna skupnost Radovljica: »Delegacija ugotavlja, da ni ustreznega odgovora glede sedanje neprimerne lokacije cestne baze Radovljica na Gorenjski cesti poleg stanovanjskega bloka. Delegacija je mnenja, da mora Cestno podjetje vprašanje lokacije dati v svoj program« Delegati krajevnih skupnosti se tudi niso strinjali z odgovorom PTT podjetja glede delovnega časa pošt. Zbor krajevnih skupnosti tako ponovno vztraja, da vprašanje delovnega časa polt preuči izvršni svet skupščine občine Radovljica in zavsame svoje stališče, tudi možnost glede sprejema ustreznega odloka. Zavsemati se mora sa čim boljše in pravočasno informiranje delovnih ljudi in občanov. krajevnih skupnostih s tem, da se znesek poveča od 450 dinarjev na 520 dinarjev na zaposlenega in da se 0,8 odstotka od dohodka za krajevno skupnost Bohinjska Bistrica preračuna v absolutni znesek. Aneks k samoupravnemu sporazumu se posreduje v obravnavo in sprejem zborom delavcev, občinski sindikalni svet naj prek osnovnih organizacij obvesti podpisnike, da ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz samoupravnega sporazuma. Seja družbenopolitičnega zbora Na minuli seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica so obravnavali osnutek proračuna za letos, programe interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, financiranje krajevnih skupnosti, statut občine in statut komunalnega gospodarstva. Delegate je zanimalo, kdaj bodo začeli urejati posestvo na blejskih Blatih, ko tudi lani niso bila izkoriščena namensko rezervirana sredstva v proračunu. Pojasnjeno je bilo, da je že vse pripravljeno za začetek del, da pa je potrebna še dokončna odobritev kreditov investicijskega odbora pri Ljubljenki banki. Na seji so vprašali, kaj se financira pod postavko pospeševanje malega gospodarstva v višini milijon 500.000 dinarjev. Predsednik izvršnega sveta je pojasnil, da so ta sredstva določena brez programa. Namenjena so za izgradnjo poslovnega in storitvenega Krostora v Cankarjevem naselju, azadnje sta Združenje obrtnikov in komite za družbeno planiranje in gospodarstvo predlagala, da bi bil to frizerski salon. Predstavnik mladine je dejal, da so na eni izmed zadnjih sej obravnavali tudi spominski park na Go-reljku. Menili so, da občinska konferenca ZSMS ni bila zadosti obveščena o sami gradnji in financiranju. V začetku je bilo rečeno, da bodo spominski park na Goreljku financirale tudi ostale gorenjske občine, vendar zdaj ta naložba sloni na radovljiškem gospodarstvu. Slavko Staroverski je delegatom pojasnil, da so informacijo o urejanju spominskega parka Goreljek na Pokljuki obravnavale družbenopolitične organizacije in izvršni svet skupščine občine. Idejnj projekt je bil na vpogled udeležencem svečane seje v Poljčah, pozneje pa tudi na razstavi v Radovljici, na Bledu in v Bohinju. Predlog so podprli, za ureditev parka imata interes tako jeseniška kot radovljiška občina. Seja zbora združenega dela Ko so delegati dela obravnavali programe interesnih skupnosti, so dejali, da se pogoji gospodarjenja zaostrujejo, povečuje se število nezaposlenih, osebni dohodki nazadujejo, preskrbljenost z repromaterialom in nafto je slaba. Skupno in splošno porabo je treba obravnavati celovito. Poleg zvišanja prispevnih stopenj za 0,46 odstotkov je treba upoštevati nove davščine za razvoj kmetijstva v višini 0,4 odstotka in povišanje davka iz osebnega dohodka od 0,15 odstotka na 0,5 odstotka, vse to pa bo zmanjšalo osebni dohodek ' delavca povprečno za 150 dinarjev mesečno. Delegati so izrazili bojazen, da bi bile zaradi gradnje šole v Radovljici prizadete druge šole, vendar je bilo pojasnjeno, da so pri izobraževalni skupnosti sredstva za vzdrževalna dela. nekaj pa jih je tudi v občinskem proračunu. Na koncu so se delegati strinjali, da predvidijo gradnjo osnovne šole v Radovljici v prvi fazi s 16 učilnicami in v drugi fazi še z osmimi učilnicami. Z namenom združevanja sredstev za dograditev v planih predvidevajo združevanje v okviru prispevne stopnje v višini enega odstotka za letos in v ustrezno preračunani višini nadaljnjih pet let združevanja. Imenovati bodo morali odbor, predložiti konkreten program, sredstva za gradnjo pa morajo biti združena pred začetkom gradnje Delegati so na seji sprejeli tudi osnutek proračuna za letos in ga dali v W)-dnevno javno razpravo. Precej so razpravljali o predlogu odloka o spremembi odloka o davkih občanov. Ko so sprejemali aneks k samoupravnemu sporazumu o načinu združevanja in uporabi sredstev, ki ga delavci namenijo za financiranje krajevnih skupnosti, so sprejeli povišanje na 520 dinarjev na zaposlenega, obenem pa sklenili, da morajo vse krajevne skupnosti predložiti poročilo o porabi sredstev po tem samoupravnem sporazumu. Prav tako morajo biti delegati obveščeni, kdo ni podpisal sporazuma. Statut občine so sprejeli s pripombami, prav tako statut komunalnega gospodarstva, delegatskih /prašanj pa ni bilo. GLAS 8. STRAN KRONIKA Pozornost snežnim plazovom Minulo soboto in nedeljo je bil v Poljčah pri Begunjah 6. dan varstva pred snežnimi plazovi - Prek 70 udeležencev iz Slovenije in Hrvatske je spremljalo teoretična predavanja in si ogledalo reševalno vajo - Nova spoznanja koristijo tudi izkušenim Poljče — Komisiji za gorsko reševalno službo ter vzgojo in izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije sta priredili 27. in 28. februarja 6. dan varstva pred snežnimi plazovi. Na letošnji akciji se je v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Policah pri Begunjah zbralo 75 udeležencev iz vse Slovenije in sosednje Hrvatske. Med njimi so bili člani postaj GRS in planinskih društev pa delavci milice, gozdnega in cestnega gospodarstva. Srečanje je namenjeno, kot je na začetku naglasil načelnik podkomisije za varstvo pred snežnimi plazovi pri komisiji za gorsko reševalno službo PZS inženir Pavle Segula predvsem opozarjanju o snežnih plazovih in seznanjanju s potrebno snovjo in tehniko za samozaščito Sred to objektivno nevarnostjo gora. ato so udeleženci prvi dan spremljali več teoretičnih predavanj. Predstavnik hidrometeorološkega zavoda Slovenije doktor France Bernot je pojasnil okoliščine nesreč v snežnih plazovih med lansko zimo. Prva se je pripetila 3.11.1980 v Polhograjskih Dolomitih, kjer je med lovom na gamsa izgubil življenje lovec! Po daljšem iskanju so ga našli mrtvega 1,4 metra pod površjem snežnega plazu, kar opozarja na nevarnost plazov v določenih okoliščinah tudi v nižjih goratih predelih. Skupina petih planincev je med sestopom s Stola 14. 12. 1980 skrenila s steze v jarek in sprožila f>laz, ki je zasul planinko in sprem-jevalca v dnu jarka, trem planincem na robu pa je prizanesel; zasuta planinca so srečno rešili tovariši. Plaz pod Polhograjsko Grmado je 21. 12. 1980 odnesel s poti malo nad dolino dva planinca; eden se je ustavil na robu plazu, drugemu pa so pomagali iz plazovine naključno navzoči pripadniki TO. Plaz v severni steni Kočne je 17. 1. 1981 presenetil dva alpinista, ki sta premalo upoštevala snežne razmere v vetrovnem vremenu; enega je odnesel 70 metrov globoko, vendar se je tura za oba srečno končala. V plaz pod Šaro je 22.2. 1981 zašla, nedvomno zaradi nepoznavanja razmer, skupina treh odraslih in petih otrok, ki se je z avtom vračala s smučanja v lepem vremenu; preminili so 3 odrasli in 3 otroci, dva otroka pa so živa rešili menda po 30 urah. Šesta nesreča se je zgodila že spomladi, 31.5.1981, ko se je s triglavskega ledenika utrgalo več zaporednih plazov prek severne Pretesna parkirišča V novejših stanovanjskih naseljih v Kranju primanjkuje parkirnih prostorov — Varnost v prometu je zato slabša — Čeprav je stiska za prostor vedno večja, bi vendar kazalo pri načrtovanju novih sosesk razmisliti o primernih parkiriščih Kranj — Stari del mesta Kranja nima parkirišč in obiskovalci morajo pustiti avtomobile na parkirišču na Hujah, pred Globusom, za občino in se na nekaterih drugih krajih. Pogosto je skoraj nemogoče najti parkirni prostor. Posebna huda gneča je ob sobotah, ki se pripeljejo v Kranj po nakupih tudi prebivalci okoliških krajev. Vendar se s tem problemom ne srečujejo le obiskovalci starega dela mesta. Tudi v novih naseljih, naj bo v krajevni skupnosti Vodovodni stolp ali na Planini, parkirnih prostorov močno primanjkuje. Čeprav je bilo vsaj zadnje naselje načrtovano v obdobju najbolj skokovitega razvoja avtomobilizma, so parkirišča veliko pretesna, da bi lahko vsi stanovalci poskrbeli za jeklenega konjička »po predpisih«, da bi ga mstili na parkirišču. Ce se zapeljemo po Gubčevi, /rečkovi ali Ulici Gorenjskega od-eda, najbrž je problem enak tudi v lajnoveišem delu Planine, kjer je stanovalcem na voljo celo odkrito parkirišče, ugotovimo . da sta obe strani vozišča povsem zasedeni. Varnost je zmanjšana, saj je pred bloki veliko otrok, ki izza avtomobila kaj lahko stopijo pred vozilo ali se zapode za žogo. Ker je bila cesta predvidena le za lokalni' promet in ima ob obeh straneh pločnik za >ešce, se je zaradi parkiranih vozil lemogoče srečevati in vozila se morajo umikati na konec ulice. Ne samo. da so pločniki polni ivtomobilov. tudi na zelenicah jih edno nekaj stoji. In ko bo odlezet neg. se bodo prebivalci jezili na azorane zelenice in kazali na slabo iiscipliniranost avtomobilistov. Najbrž se ne da kaj dosti po-nagati. Ce ni parkirišča in če so zasedeni še vsi pločniki, se avto pusti na zelenici. Nedvomno pa se da marsikaj narediti pri načrtovanju novih naselij. Res je stiska za prostor vedno hujša in zato bi kazalo razmisliti o večetažnih parkiriščih. Imamo dokaj natančne podatke o številu avtomobilov na število prebivalstva rn zato bi ne bilo težko načrtovati primernih parkirišč. Varčevanje ni v prid ne stanovalcem, ne videzu novih stanovanjskih naselij. Prav sedaj se v Kranju začenja javna razprava p idejnih osnutkih novih stanovanjskih naselij, ki jih bodo gradili po končani gradnji na Planini. To je najboljša priložnost, da se preveri^ če je v njih dovolj upoštevana, potreba po teh nadvse potrebnih prostorih. L. Bogataj stene in spotoma skoraj pobralo pet alpinistov; to opozarja na večjo previdnost v steni tudi spomladi. Verjetno je bilo nezgod v plazovih s srečnim koncem še več, žal pa, kot je v razpravi med drugimi poudaril Pavle Segula. njihova podkomisija ne zve za vse. Točni podatki o plazovih so namreč še kako pomembni za preventivno delo na tem področju. Tega se bolj kot pri nas zavedajo v tujini, kjer podrobno analizirajo vse nesreče v plazovih. Podatke o nesrečah v plazovih lansko zimo po svetu — terjale so 129 smrtnih žrtev, od tega kar 57 v Franciji, skoraj polovica vseh pa so bili turni smučarji — je predstavil inženir Franc Mulej. Udeleženci srečanja so zatem prisluhnili zanimivim zapisom alpinistov Nejca Zaplotnika iz Kranj in Iztoka Tomazina iz Tržiča o hoji v gorah pozimi. Teoretični del predavanj je zaokrožila obravnava navodila o postopkih ob nesreči oziroma nezgodi v gorah in navodila o uporabi helikopterja v takih primerih; vodila sta jo predsednik izvršnega odbora PZS inženir Danilo Skrbinek in član GRS doktor Florjan Terčelj. Razpravo so namenili predvsem novostim v varstvu pred plazovi od drugod; sestavi opozorila o nevarnosti plazov v Franciji ter uporabi nove opreme in metod pri reševanju iz plazov v nemški smučarski zvezi. Drugi dan letošnje akcije za varstvo pred snežnimi plazovi so [)osvetili praktičnemu urjenju. Ude-eženci srečanja so si ogledali v Dragi pri Begunjah vajo, v kateri je sodelovalo 17 članov postaje GRS iz Radovljice s 4 lavinskimi psi. Prikazu sredstev in opreme za reševanje je sledilo iskanje in reševanje zasutih »ponesrečencev« v plazu, usposabljanje pa so sklenili s preizkusom v iskanju zasutih s sondami. Letošnja akcija, so na koncu ocenili njeni udeleženci, je dobro uspela. Nova teoretična spoznanja in kvalitetno opravljene praktične vaje bodo koristile tudi izkušenim reševalcem, predvsem pa bodo spodbudile zadolžene za vzgojo in izobraževanje v planinski organizaciji k vključevanju te problematike v njihove programe. Da bi pri varstvu pred snežnimi plazovi še nadalje napredovali, bodo vsebino bodočih akcij, kakor so se dogovorili, dopolnili z nekaterimi doslej neobdelanimi teoretičnimi in praktičnimi temami, zlasti pa podrobno analizo nesreč.v plazovih in napak pri reševanju v preteklosti Obenem si bodo prizadevali pridobiti k sodelovanju v dneh varstva pred snežnimi plazovi tudi druge delovne ljudi ter občane, ki jih ta naravna nesreča kakorkoli ogroža. Stojan Saje Vsakdo jih rad pokliče Jesenice — Člani Poklicne gasilske in reševalne čete Železarne Jesenice so poleg gasilstva veliko zavzeti tudi pri nuđenju pomoči in reševanju. Ponesrečene v Železarni prepeljejo v obratno ambulanto ali v bolnišnico, sodelujejo pri večjih nesrečah na cesti ali železnici. Imajo svoje reševalno vozilo, reševalci pa so usposobljeni za nuđenje prve pomoči in reševanje. Posebej so se izkazali pri železniški nesreči v Soteski ter ob poplavah v Beljaku. Tesno sodelujejo z ljudsko milico, z organi za notranje zadeve, oddelkom za ljudsko obrambo pri skupščini občine in s karavlami JLA. Lani so tako vodili pouk po karav-lah, s katerim sp graničarje usposobili za ukrepanje pri gozdnih in druarih požarih, seznanili so jih z uporabo ročnih in drugih gasilskih aparatov. To se je dobro izkazalo pri zadušitvi velikega gozdnega požara, ki je lani s sosednje Italije zajel področje trorrieje na Peči. Prav graničarji so pri tem pravilno ukrepali. Uspešno se povezujejo tudi z gasilci na Koroškem in v Kanalski dolini. Požar pa Peči in poplave v Beljaku sta bili. dve večji akciji, pri katerih je prišlo sodelovanje do izraza. Pripravljajo pa tudi tekmovanja in praznovanja. Sodobna opremljenost, tehnična usposobljenost, izurjenost in znanje so vrline gasilcev in reševalcev iz Železarne. V sili jih vsakdo takoj pokliče, saj ve, da bodo zanesljivo in učinkovito pomagali. Branko Blehkuš Stanko Ješe s svojim minibusom . Dolga leta za volanom Zadnjih nekaj let Stanka Ješeta vozniki ne srečujejo več za volanom. Zaradi težke bolezni ostaja doma, ob skrbni negi svoje žene. Prav rad pa obuja spomine na prva šoferska leta in jih primerja z današnjim avtomobilskim tempom. Stane, gorenjski fant iz Podnarta, je že' z devetnajstimi leti sedel za volan in, kot je napisal komisar za preizkuševanje motornih vozil in šoferjev, v Ljubljani 17. marca 1928 »prestal preizkušnjo za samostojno vodstvo avtomobilov z eksplozijskim motorjem na vozilu tipa Renault osebni, 30 HP, 4 cilindri — z dobrim uspehom.« Tako si je veteran Stane pridobil vozni list št. 50, ki mu ga je izdala policijska direkcija v Ljubljani. To pa ni kar tako, saj je treba povedati, da so bila taka dovoljenja precej redka in že tedaj povezana z občutnimi stroški. Na istem listu so tudi rubrike za izvoščka, gospodarja ali hlapca, ki se je s konjsko vprego podal na cesto. Za Staneta so napisali, da je avtoizvošček — šofer, zaposlen pri Pavlu Sterletu v Ljubljani. Ko je Stane Ješe postal že res izurjen šofer, kot so tedaj rekli, se je podal na Bled in se zaposlil v hotelu Triglav. Pravi, da je bil pred vojno prvi avtotaksist v Kranjski gori, kjer je prevažal potnike s svojim modernim minibusom. Od tedaj so minila že leta. Leta 1936 je bil v avtogaraži Kranjske industrijske družbe, nato so leta 1956 železarske avtobuse in voznike priključili prevozniškemu podjetju Avtoservis, sedanjemu Integralu na Jesenicah. O svojem delu hrani vrsto priznanj in diplom. Dolgoletne vožnje, mnogo prečutih erfl vožnjah z Jesenic v Rufc, ^ avtobusa v vseh vremenski merah ter razmeroma starejk la — vse to mu je vtisnilo Vendar še vedno ni omagal duh, saj je Stane Ješe ie optimist šega v govorec, ki na mivo in dobro pripovedovati. NESREČE TRČIL V VOGAL HI8E Lesce — Voznik osebne*' ■ mobila. 19-letni Sandi JaWT Bleda, je v nedeljo zvečer *t vožnje s preveliko hitrostjo o* vogal stanovanjske hiše v Lesf nesreči sta bila poleg voinikij na tudi sopotnika, 17-knnaJJ Jeraša iz Krope in 21-letni tfj Jekše iz Ribnega. Škode je »J dinarjev. IZSILJEVAL V KRIŽIŠČI Kranj - V semaforskeut kdfl Koroške, Kidričeve ceste in ob* ce se je v soboto. 27. februarji dila prometna nesreča, ki jof' vil voznik osebnega avU ljubljanske registracije Pero doma iz Črnuč. Voznik je w središča mesta po Koroški ce* križišču pri zeleni luči zavil In tem je izsilil prednost nasproo čemu vozilu Helene Kenda. d* Radovljice. Zadel je v levi bok nega avtomobila, pri čemer *. vozničin sopotnik Milan Ken* ranjen. Gmotno škodo 50.000 dinarjev. cenil* P1 veletrgovina špecerizia bled Delavski svet delovne organizacije razpisuje prosta deU* naloge VODJE SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA Pogoji: — višja ali srednja izobrazba pravne, organizacijske ali ekonom* smeri. — 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj Delo in naloge vodje splošno kadrovskega sektorja se nedoločen čas s polnim delovnim časom za dobo 4 let. Kandidati naj pismene vloge pošljejo na naalov Vele trgov* Špecerija Bled, Delovna skupnost za skupne zadeve, t otad* »za razpisno komisijo«, Bled, Kajuhova 3 v 15 dneh po oaj»* razpisa. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni pisne*' v 30 dneh po zaključku razpisa. razpisu ur«1" Družbena samozaščita (6) Organiziranost in razvoj varnostnega sistema v NOB »e bila put* Naš anju prispevek k ra/.voju in izpopolnje-marksistične teorije »oboroženega judstva« v boju za ekonomsko, socialno in >olitično osvoboditev je dolgoletni ilegal-0 boj KPJ in SKOJ v stari Jugoslaviji n organizirana oborožena vstaja narodov n narodnosti v Jugoslaviji pod neposred-lim idejnim in političnim vodstvom KPJ 'a rt ižanska vojaška moč, njena organizira lost in notranja zaščita pred agenti sovraž-lika, zlasti pa zaščita narodnoosvobodilnega boja kot celote, so bile odraz moči jugo-■lovanskih ljudskih množic in so bile na »snovi patriotične zavesti in dobrega politič-iega in vojaškega vodenja nepremagljive in teh revolucionarnih izkušnjah sloni naš oncept družbene samozaščite »kot teorije in •rakse podružbljanja funkcije varovanja i obrambe družbe v pogojih socialističnega samoupravljanja«, (rlr. M. Milutinovič Posvetovanje ii družbeni samozaščiti. Bgd. 19761. Za sistem Kraljevine Jugoslavije je bila značilna paleta različnih meščanskih strank Te so dajale |>ečat navidezne meščanske demokracije v zaostali na pol kolonialni deželi, ker v ekonomskem smislu tako niso imele skoraj nobene moči. To je bila tipično odvisna in gospodarsko nerazvita agrarna država, ki ji vide/, državotvornosti dajejo samo še siromašne delavske in kmečke množice V takem razmerju sil in razrednih antagoni/.mov je igrala pomembno vlogo cerkev. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi in vplivom je služila oblastnikom — brez posebnega ozira, katera meščanska stranka je vladala. Takšna socialno politična situacija je pogojevala zahtevo po organizacijski in kadrovski krepitvi delavskih strank in omogočila nastanek delavskih sindikatov Tii »rdečo nevarnost« so oblasti kmalu spoznale, zato so proti njej ostro nastopile, vodstva delavskih strank in posamezniki so bili pod stalno kontrolo in pritiskom državnega (policijskega aparata). Zlasti komunisti so bili izpostavljeni terorju in tudi organizatorji rdeče pomoči. Temelji sistema varovanja in zaščite delavskega gibanja in vodilnih posameznikov v njem so nastali še v času. ko je bila KPJ v ilegali Z Obznano in Zakonom n zaščiti države je bila KPJ postavljena izven zakona in s tem izpostavljena policijskemu terorju v vseh njegovih oblikah Policiji je uspelo v njene vrste vriniti ovaduhe in provokator je. ki so odkrivali in izdajali vodstva partijskih organizacij in višjih organov Znani bombaški proces v Zagrebu i«- bil prav zaradi lake izdaje. Zaradi takšnih težav vedno večja konspirativno«) v KPJ. hkrati pa vedno večja budnost ski boji in prešibka povezava KP-I »|ja*j množicami je lajšala delo policiji. ,ii M v partijske organizacije in zapira n*(n komuniste. Vodstvo KPJ je uvkiek *m za uspešen hoj proti razrednemu snvsUV in njegovim |>omagačcm treba nuvia -sistem varovanja iri zaščite lastnik Hjl Sistem zaščite mora biti postavljen j* v da je sposoben pravočasno in zMS^B* odkrivati sovražne elemente. To je \**\M upreti si« ne le domači (Miliciji, \my najbolj rafiniranim metodam j>Jm^ delovanja uvoženim iz fašističnih p&j Kvropi. s katerimi so odkrivali m komuniste in druge progresivne Ii** organizacije po deželah K v rope. Razvoj varnostnega sistema m >*F, i ore i sega v to obdobje in tudi v čas. k* prvimi organi ljudske oblasti v naii »c javljata - kot sredstvo sistema in **' dilnega gibanja nasploh - varnostno valna služba in narodna zaščita ■It** k*»' Vi I TOREK, 2. MARCA 1982 ŠPORT IN REKREACIJA 9. STRAN G L A Naši športniki Jana Mlakar: -za smučarski tek me je navdušil oče [ OANJ8KA GORA - Najmlajša udeleženka letošnjega štiriintridesetega svetovnega prvenstva v klasičnih iksaphnah v norveškem glavnem mestu Oslu je bila Kranjskogorka Jana Mlakar. To je tekačica, ki bo maja stara Šele šestnajst let. Pred njo je tepa prihodnost, saj je taka tekačica, ki je marljiva na treningih in vedno dobra na tekmah. Nikoli ne kloni. Na pravkar končanem svetovnem prvenstvu v tekih je na 10 in 5 kilometrov za zmagovalko zaostala tako malo, kot doslej ie nobena Ju-goeJovanka. »Za smučarski tek me je v četrtem rundu OS Jeseniško-bohinjskega odreda v Kranjski gori navdušil oče, ki je tudi moj trener. 2e isto sezono tem začela tekmovati in postala državna prvakinja pri mlajših pionir kak. V kategoriji starejših pionirk sem pokalu republik dvakrat osvojila mesto, med mlajšimi mladinka i, kjer ie vedno nastopam, pa sem po dvakrat zapored osvojila državni in repubUki naslov. V svoji petletni karieri sem nastopali tudi v tujini. Tako sem bila lani M svetovnem prvenstvu v Schonachu (Avstrija) enaintrideseta z majhnim zaostankom za zmagovalko, predlani ■ aa podobnem prvenstvu na Švedskem devetindvajseta. Po moje je lep uspeh tretje mesto na pokalu Kuri-kafla in seveda lete Inje četrto mesto nt članskem mednarodnem teku v Bohinju. Tu sem bila v alpskem pokalu prva,« je dejala naša najobe-uvnejaa tekačica Jana Mlakar po prihodu iz Osla. Bi aaaai »cenili vas nastop na antoe—aa prvenstvu? »Prepričana sem, da nisem razoča-nla Zame je bil ta nastop med naj-SNjthni tekačicami na svetu res zebra lola za nadaljevanje tekaške kariere Na obeh progah sem se veliko lastila in veliko pridobila. Upam uA, da sem opravičila svojo pot v Odo. Zaostanki za prvo uvrščeno Aaaaovo (Norveška), ki ie osvojila •vetovni naslov na 10 in 5 kilometrov, m majhni. Tako majhnih zaostankov tudi sama nisem pričakovala. Same avretitve tega ne kažejo. Na 5 km sem kila štirideseta, na deset pa dvainšti-ndeeeta Vzdušje na tem prvenstvu je kdo enkratno. Vzdolž obeh tekaških anučin se kar Ure gledalcev, ki navijajo za vse in ti dajejo vzpodbudo in mat, ki je tako potrebuješ, da preboliš krizo, ki t« prime med tekmo. Skratka Skandinavci so res pravi tekaški narod. Same proge so težavne in lahko pokažeš vse, kar znaš«. Ta teden, te danes, vaa čakajo nastopi na svetovnem prvenstvu za mladince v Avstriji. Kaj pričakujete od toga prvenstva? »V avstrijskem Muarau se bom potrudila, da bom tekla tako kot znam. Nastopila bom na pet kilometrov in v štafetnem teku. Forma je dobra in upam, da bom dosegla tisto kar se od mene pričakuje in da bom s svojim tekom tudi sama zadovoljna.« JANEZ MLAKAR: NAPREDEK JE VIDEN Trener naših deklet Janez Mlakar iz Kranjske gore je takole ocenil ta del tekaške sezone: »Napredek med fanti (mladinci) in ženskami je od lanske sezone očiten. Po tei sezoni pa bo še večji. S prihodom Ceha Jaroslava Honcuja se je začelo delati tako kot je treba. Na tem svetovnem prvenstvu v Oslu sem opazil, da so začele prevladovati visoke in vitke tekačice, ki so vse mlajše od dvajsetih let. Te tekačice tečejo res kvalitetno in ne več kot starejše tekmovalke. Naj navedem samo dva primera. Finkinje, ki so že starejše, in reprezentantke SZ se bližajo že štiridesetim letom, pa tečejo še vedno na moč. In to predvsem na rokah. Kot je pokazalo prvenstvo, s tem načinom teka niso uspele. Mlade tečejo 2 odličnim ritmom, naredijo več korakov in si znajo razporediti moči za vso progo. Norvežanka Petersson, Italijanka Di Centa, Kartzei iz Švice, Jager iz ZRN in Solter iz NDR je novi ženski tekaški val. Paterssonova je bila lani mladinska svetovna prvakinja in vse te naštete so še lani nastopale v mladinski konkurenci. Če bi ocenil nastop naših, je izredno zadovoljiv. Zaostanek je tak, ki ga nismo pričakovali. Se lani je bil več kot tri minute, letos pa je že za polovico manjši. Ce bi doma imeli težje proge za trening, bi lahko naredili še več kot smo. Za napredek našega ženskega smučarskega teka bi morali spremeniti tudi način tekmovanj. Nesmiselno se mi zdi, da mladinke na republiških in državnih prvenstvih ne smejo startati med članicami. Teh pa vemo, da jih je le peščico. Tak način tekmovanja na svojih prvenstvih imajo samoševSZ. D. Humer Sedmi množični smučarski tek Po poteh Kokrškega odreda Rekordna udeležba v Dupljah erkljanski množični smučarski tek Gorenjskega Ireda Cerkljah teklo 800 tekačev Cerklje - V soboto dopoldne je to društvo Krvavec Cerklje organi-po treh prestavitvah 3. cerkljanski umučaraki tek Gorenjskega odpad pokroviteljstvom DO Delta in rkeljev Aerodrom Ljubljana. Je-•raSkofja Loka in CP Glas iz Kranja i u katerega lahko rečemo, da je v celoti [ Wi Namenjen je predvsem smučarjem [mečem, ki gojijo ta šport zaradi razve hrte n dobrega počutja. V izredno lepem fS Mednem vremenu je v devetih katego-na 7 m 20 km dolgih smučinah pod avcem nastopilo okrog 800 tekačev iz Slovenije Najmlajši udeleženec cer-teka je bil 6-letni Boštjan Kos Kranja, najstarejši pa 63-letni Stane nun rmft no bile zaradi nedeljskega teka v sjah »Po poteh Kokrškega .odreda« tudi krajše in lažje. Ker je med v tem delu Gorenjske zapadlo Vi cm snega se je organizacijski v četrtek zvečer odločil skupaj z Wo Gorenjskega odreda, da se tek orkana«, v soboto dopoldne. Vsi so takoj ^mhsli rokave in naredili vse, da so bile Nsara* na red do začetka tekmovanja %t progi »ta bili zelo dobro pripravljeni. Vsjkttzacija vzorna in pohvala organiza-Ssjen da so v tako kratkem času uspeli [Sika uspeano organizirati prireditev, ka-W namen je krepiti obrambno sposob-Nat obujati spomine na NOB in ljudsko Svakinjo ter prenašati borbene tradicije ftgfetrad. Ivi v Cerkljah na prisostvovali Nsd dragani Številnimi gosti tudi pred [Vadi republiškega štaba TO in Po Ssaaakaga štaba TO. borci Gorenjskega Nerade m predstavniki družbeno polit ič-Va trvljenja cerkljanskega območja Oh tem pa r»e moremo pozabiti discipli Srsad) prijateljev smučarskega teka. ki Stmmjm ponašanjem prav tako do pri Sdi aa m tekme v Cerkljah minile v ^HMtoSno zadovoljstvo. Od prizadevnih \njasskih organizatorjev v prihodnje » lahko veliko pričakujemo. Rezultate *Mdje*«fcef* teka no obdelali z računal-W I »krađa ta I OHO. za podatke s proge S f »krnel radio klub Iskra iz Kranja •aaotna prireditev v Cerkljah ie bil« M tekljoček praznovanja 30 letniče Vrtaagadruštva Krvavet Rezultati: pionirke 7 km: 1. Ficko Barbara 32,48, 2. Cadež Tatjana 33,24, i. Avberšek Sonja 34,17; pionirji 7 km: 1. Vovk Brane 25,42, 2 Štibelj Matjaž 27,27, 3. Podpečan Edi 28,25; trim 7 km ženske: 1. Ficko Jelena 28,17, 2. Sajovic Sonja 33,43, 3 Neubauer Jasna 34,02; trim moški: 1. Škofu Primož 22.15. 2 Vidic Robert 22,50. 3. Miklavčič Franc 23 11; žeske 20 km: 1. Kordež Milena 1:18,17. 2. Modic Tina l 26,10, 3. Pogačnik Marija 1:27,07. 4. Čeme Boiena 1:34,51, 5. Dolenc Irena 1 35,10: ženske veteranke 20 km: 1 Vavpotič Olga 1:45,54. Krzetič Darinka 1:57,42. 3. Dežman Betka 2:01.01: moški veterani 20 km: I Heš Jaka 1:13,21. 2 Gregorič Edo 1:17,59, 3 GraSič Pavel 1:18.48: moški 20 km: 1 Carman Ivo 1:04,35 . 2. Kopač Srečko 1:05.3«. 3. Djuričič Tone 1:08,31. 4. Bešter Srečo 1:07.43. f>. Jelene Miha 1:08,22: vojaški tek 7 km: I Zupan Tine 26,48; vojaški tek 10 km: I. Zdravko Pogačnik 41.07 J. Kuhar DUPLJE - Idealno speljane smučine, sončno vreme, obujanje tradicij NOB in spomin na herojske odpore kokrškega odreda rekordna udeležba nad dvatisoč-osemsto udeležencev in izredna organi zacija TVD Partizana Duplje so glavne značilnosti sedmega množičnega smučarskega teka Po poteh kokrškega odreda. Med udeleženci teka so bili tudi preživeli borci odreda in ne malo se jih je spoprijelo tudi s smučino. Pohvalno je tudi. da je bilo med rekreativnimi tekači tudi veliko koroških Slovencev, Slovencev iz obmejnih občin Italije ter lepo število nastopajočih avstrijskih in italijanskih državljanov. V najzanimivejšem teku moških in žensk na trideset kilometrov je bilo že na startu jasno, da bosta glavno besedo imela tekača, vojak V. P. Kranj, Ivo Carman in profesorica telesne vzgoje,iz Jam-nika Milena Kordež. Oba se nista izneverila vlogi favoritov, saj sta že na polovici proge imela dovolj naskoka pred zasledovalci. Enako je bilo tudi v teku na petna j st kilometrov. Tu si je zmago pritekel državni prvak v klasični kombinaciji Drago Vidic z Bleda, pri ženskah na isti progi pa je slavila članica kranjskega Triglava Ivi Korošec. V družinskem teku na sedem kilometrov je slavila družina Kavčič iz Kokrice pred družino Šimenc in družino Grom. Ce izvzamemo zmagovalce in najboljše, je bil vsak tisti, ki je pre- Vojak VP Kranj Ivo Carman je v nedeljo dobil tek na 30 kdometrov <■ Dupljah. V soboto pa je zmagat na podobnem množičnem teku v Cerkljah. Jubilej cerkljanskih športnikov Cerklje - Minilo je trideset let uspešnega delovanja športnega društva Krvavec Cerklje. Društvo je sprva delovalo kot nogometni klub, kasneje so ustanovili še kegljaški klub, nekaj let zatem pa so se mladi pričeli ukvarjati tudi z atletiko. Začetki delovanja rokometne sekcije segajo v leto 1962, košarkarske pa v leto 1973. Tako kegljaška kot košarkarska sekcija sta dosegli pomembne Športne uspehe. Športno društvo Krvavec Cerklje, ki šteje 320 članov, je začelo z organizacijo takšnih množičnih prireditev, ki so primerne za širok krog ljudi. To so na primer partizanski mnogoboj, množični pohodi in v letu 1980 množične tekaške prireditve, ki v zadnjih letih močno pridobivajo na množičnosti. Ob tem lahko omenimo, da dosedanji cerkljanski prireditvi dokazujeta sposobnost in pripravljenost prebivalcev krajevnih skupnosti pod Krvavcem za organizacijo. Lani so Cerkljani prireditev preimenovali po Gorenjskem odredu in zato naj prireditev izzveni tudi v priznanje borcem in prebivalcem teh krajev, prispeva naj k obujanju spominov, na težke in slavne čase narodnoosvobodilne borbe. Člani društva so z delovnimi akcijami v zadnjih nekaj letih sodelovali pri ureditvi športnega igrišča za osnovno šolo Davorin Jenko v Cerkljah, pri ureditvi skakalnic v Aderga su in na Pšati ter pri izdelavi izolacije v Zadružnem domu v Cerkljah. To je Se dokaz več o uspeSnenr delovanju športnega življenja v Cerkljah in garancija za naprej. Ob tem velja tudi poudariti, da je člane društva že od vsega začetka trdno povezovalo samo delo. uspehi so jim edino plačilo /a vloženi trud. J Kuha. Med 2845 nastopajočimi se je s petnajst kilometrsko smučino v Dup Ijah spoprijel trebentač ansambla bratov A vsenik Franc Košir. magal obe progi, po svoje zmagovalec. Zadovoljen je bil vsak, ki je pntekel v cilj, ne glede na doseženo mesto m čas. To pa je hrati tudi namen teh rekreacij-skih tekov Ivo Carman: Težav na progi ni bilo, čeprav sem isto progo pretekel dan prej v Cerkljah in zmagal. Proga je bila zaradi različnega snega trda in mehka ter dovolj težak. Da sem tako tekaško pripravljen, se imam zahvaliti starešinam V. P. Kranj, ki mi omogočajo, da lahko v prostem času treniram in tečem.« . Milena Kordež: »Na progi ni bilo težav, čeprav je bila konkurenca pravšnja. Namazala sem dobro za razmere na progi. Vendar je bilo potrebno tudi teči.« Stane Božič, predsednik organizacijskega odbora: »Zadovoljen sem, da amo izpeljali ta sedmi množični smučarski tek. Predvsem zato, ker je bil v Dupljah in ga ni bilo treba seliti izven krajevne skupnosti. Novozapadli sneg je bil dobrodošel. Nakopal pa nam je tudi dovolj skrbi, da smo lahko uredili vse proge. Tu gre predvsem pohvala za skrbno organizacijo in pripravo prog vsem tistim, ki so delali. Na pomoć so priskočili tudi pripadniki JLA, milice, TO in tudi krajani vseh sosednjih krajevnih Z avtobusom na Trnovski maraton KRANJ - ZVUTS iz Kranja bo v nedeljo spet organiziral skupni prevoz na Trnovski maraton. Prijavite se lahko v PD Kranj v četrtek od 13. do 19. in v petek od 13. do 17. ure. Cena prevoza je 130 dinarjev. Odhod avtobusa bo V nedeljo ob h. uri izpred hotela Creina. Veleslalom v Pogačnikov spomin Kamna gorica - Šolsko športno društvo zavoda Matevža Langusa v Kamni gorici je priredilo republiško prvenstvo v veleslalomu za učence osnovnih šol s prilagojenim programom. Skupno je tekmovalo 91 smučarjev, pokroviteljstvo pa je prevzela Veriga iz Lesc, pomagali pa so še Plamen iz Krope, repubhški center šolskih športnih društev in TVD Partizan Kamna gorica. Tekmovanje je bilo na smučišču v Kamni gorici, bilo pa je tudi memorialno v spomin Marijana Pogačni- k8Med pionirji letnik 1966/67 je zmagal Stane Droftina iz Ljubljane pred Klemenom Hribemikom iz Kamne gorice in lomom Markljem iz Kranja. Med pionirji letnik 1968/69 in mlajši so bih najuspešnejši Ravenčani Robert Kotnpan, Edvard Žižko in Jože Kompan. Pionirji so morah prevoziti progo s 15 vratci. Pionirke so tekmovale na progi z devetimi vrsticami V skupini letnik 19M>/n, so bile najhitrejše Cvetka Vesek (Jeseni ce), Tilka Razinger (Kamna gonca) in Nada Lepoia (Ksmna gorica), v skupini 1968/69 in mlajše pa so prva mesta osvojile Kranjčanke Nevenka Repne, Simona Gregorc in Lucija Pretnar fckipno je zmagal Kranj z 246 točkam, pred Kamno gorico 151. Ljubljano 144. Ravnami 122, Planino 117. Jesenicami 104. Skofjo Loko 68. Homcem 59 m Litijo 16 ' M. Guzelj Trimčkov veleslalomski pokal KRANJ - Smučarski klub Triglav 1*> v soboto na Krvavcu organiziral le drugi trimčkov pokal Globus za cm bane in cicihanke. Pravico nastopa imajo vsi nekategorizirani tekmoval ci Prijave letnika 1973. 74 in 7", m mlajši sprejemajo na Športnem ..<) delku Globusa do petka Start veleslaloma bo \ soboto oh n...«) n« Krvavcu, žrebanje K.tannih številk pa bo v |>etek v n\li skupščine občine Kram »h I" uri ^__I_dh skupnosti. Zahvalil bi se tudi vsem pokroviteljem in vsem tistim, ki so nam finančno priskočili na pomoć. Ta množični tek ima že lepo tradicijo, ki jo je treba tudi negovati. Obisk je bil res izreden in to je obenem zagotovilo, da rekreativni tekači radi prihajajo v Duplje. To je tudi zagotovilo, da bo tudi prihodnje leto podobna udeležba.« Rezultati - člani (30 km): 1. Carman 1;26:41, 2. Kopač 1;29:35, 3. Ivančič 1;31:27, 4. S. Bešter 1;33:05, 5. M. Jelene !;34:02; članice (SO km): 1. M. Kordež 1;45:20. 2 Modic 1;57,56, 3. Novak 2;02,38, 4. S. Premože 2;03,24. 5. Šimenc 2;06:38; člani (15 km): 1. D. Vidic 59:10, 2. Verovšek 59:12, 3. Miklavčič 1;02,47, 4. Legat 1;03,17, 5. M. Hafner 1;03,23; članice (15 km): 1. Korošec 1; 17,25, 2. Kordiš 1; 18,15, 3. Jošt 1:22,37, 4. Sovan 1;23,09, 5. Ficko 1;23,17; vojaki, UJV, TO (15 km): 1 Kopač 1:21,18, 2. Brelih (oba Ljubljana) 1;33,55, 3. Kralj (Kranj) 1;.33,57, 4. Petrač (Ljubljana) 1134,40, 5. Piliček (Kranj) 1:37,50; pionirji (7 km): I B Šolar 25:24, 25!24, Kozamemik 27:02, 3. Vovk 28:13, 4. Rozman 28:53, 5. J. Hafner 28:53; pionirke (7 km): 1. Kovač 31:20. 2. Accetto 32:42. 3. L. Pogačar 34:58. 4. Ficzko 36:22, 5. Cadež .36:39. D. Humer Foto: I. Kokalj Smučarski skoki Norčič tudi slovenski prvak Žiri - Kranjčan Bogdan Norčič je k naslovu državnega prvaka v soboto dodal na 70-m skakalnici v Zireh še naslov republiškega prvaka. Prijetno je presenetil mladi Dolar, ki je zasedel drugo mesto. Zelo solidni pa so bili tudi ostali skakalci iz Kranja. Bizjak je bil tretji, vojak Benedik pa četrti. Najdaljši skok je imel Norčič z 71 m Rezultati: 1. Norčič (Triglav) 233,9 (71, 64), 2. Dolar (Jesenice-Zirovnica) 231,9 (70. 65), 3. Bizjak (Triglav) 229,5 (68, 63), 4. Benedik (V. P Kranj) 225,4 (67, 65,5), 5. Urbančič (Logatec) 219,6 (68, 61,5), 6. Kavčič (Ziri), 7 Peljhan (Je-senice-Zirovnica), 8. Globočnik (V. P. Kranj), 9. Žagar (Ilirija). 10. Gašpic (Triglav)^ J. Javornik Zupan zmagal v Logatcu Logatec — Na tekmovanju mlajših cicibanov v smučarskih skokih za pokal coekte ie bil najboljši skakalec kranjske- . ga Triglava Boštjan Zupan. Izkazal pa se je tudi Spenko, ki je bil peti. Rezultati: 1 Zupan (Triglav) 185,9 (11. 11,5), 2. Fras (Ilirija) 183.2 (11. 11.5), 3 Cepelnik (T. Velenje) 181,2 (11.5, 11,5), 4 Ravnikar (Moravče), 5. Spenko (Triglav), 7. Pogorele (Jesenice-Zirovnica). Dobnikar drugi Adergss — Na 35-m skakalnici je bilo tekmovanje mlajših • pionirjev za pikal Coekte, na katerem je sodelovalo 64 tekmovalcev iz 14 klubov. Zanesljivo je zmagal Smid iz Mojstrane, presenetil pa je z lepimi skoki Dobnikar. Tekmovanje je zelo dobro organiziralo domače športno društvo. "* /■ Rezultati: 1. Smid (Jesenice-Zirovnica) 194,5 ( 32,331. 2 Dobnikar (Triglav) 180,7 (30,5, 30), 3. Marjanovič (Jesenice-Zirovnica) 179,7 ( 31, 32)____ H. Lipar (Triglav). 11. Remic (Triglav) 12. Kešar (Triglav). 13. Globočnik (Triglav), 15 G.' Rančiga j (Triglav) J. J. Peljhan državni prvak med mlajšimi mladinci PLANICA - Na 60-m skakalnici j*. SK Triglav. izvedel letošnje državno pr venstvo za mlajše mladince. Zanesljivo je" J zmagal Jeseničan Grega Peljhan pred klubskim kolegom Dolarjem. Slovenski ' Crva k Kranjčan Janez Stirn pa je osvojil" ronasto kolajno. Zelo dober pa je bil • Eionir Skrjanc. ki je zasedel četrto mesto, . in isti skakalnici pa je bilo tudi tek- ' movanje starejših pionirjev za |K>kt>i . coekte. Rezultati mlajši mladinci: I. Peljhan #V i Jesen i*-e-Žirovnica) 215,1 (57,5, 57.5), 2. \ Dolar (Jesenice-Zirovnica) 207.6 (55. , 57,5). 3 Stirn (Triglav) 206.0 ( 56. 54.5). 4; Skrjanc tTriglav). 5 Blaško < Predme ja).* * 6 Kešar (Triglav). 7 Zabkar (Trtic). 6> * Melin (Triglav). 10. Mur (Ziri) II Slatner.t (Triglav), 13. Grvala (Jesenice-Zirovnica), t 14 S Stim (Triglav), 15 Silar (Triglav), starejši pionirji: I Skrjanc (Triglav) -216.3 (58.5. 58). 2 Mur (Žiri) 206.4 ( 57. T 56.5). 3 Jager (Braslovče-Andraž) 201.4 (57, 56,5), 8. Justin (Triglav), 10 Dolenc (Triglav) II Gorjup (Triglav) 12-Semenič (Triglav). 16. KeŠnar (Triglav) J. Javornik V Mostecu najboljši Gorenjci Ljubljana - Na tekmovanju za pokal coekte v smučarskih skokih za starejše cicibane so imeli največ uspeha gorenjski nkakalci Zmagal je Knafelj (Jesenice-Zirovnica) pred Hat ističem (Triglav) in C.aSperinom (Jesenice-Zirovnica) Tekmovanje ie izvedel SSK llirua J. J .• G LAS 10.STRAN BOGDAN ŽONTAR ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOBEK, 2.HMDUg Ko študent na rajzo gre Teorijo pečenja rib smo dobro prevzeli od domačinov, praktični del pa nam je Sel nekoliko slabše od rok. Tako kot smo to že nekajkrat videli smo k žerjavici položili kamen, nataknili ribe na bambusove palice, ki smo jih zarili v zemljo, tako da so ribe preko kamna lebdele nad žerjavico. Pierova ideja, da rib ni potrebno očistiti se rr izkazala kot najboljša. Prva porcija je bila prav ogabna, surovo ribje drobovje smo pljuvali na vse strani, želodec se mi je nekajkrat dvignil, da sem se ga s težavo potlačil nazaj na svoje mesto. A smo stvar hitro dojemali in najbrž bi bila zadnja porcija odlična, a nam je na žalost prej zmanjkalo rib. Piere je imel v avtu kitaro in nek francoski instrument, ki izgleda kot kitarin vrat in ima pet strun. To nam je ustvarilo krasen večer. Brez Piera bi bilo vse skupaj slabše. On je res frik, fantastičen tip za družbo. Stane ga je občudoval, bil je ves nor nanj, mene pa je nekje globoko v sebi skrit metarializem, kot spomin na potrošniško družbo z druge strani Sredozemlja prisilil, da sem se zdrznil, morda celo ustrašil samega sebe, da bi ob ne vem kakšnem spletu okoliščin postal tak kot on. Pierov nenapisani dosje ni pravzaprav nič posebnega: - star trideset let, po obnašanju precej mlajši, utrujen obraz pa jih kaže nekaj več — na zunaj nekako mojih mer. se pravi bolj žepna izvedba Ali kaj prijemajo? — ločen, oče dveh otrok — precej časa že brezposeln, trenutno na poti v El Asnam. kjer belgijska podjetja odstranjujejo sledove uničujočega potresa pred nekaj leti. Tu naj bi zaslužil za pomladitev avtomobila, obisk otrok in pot v Centralno Afriško republiko, kjer bi si poiskal posel 25 SMTUACT BOZMAN TA GLAVNA URŠA Prišla sem k vratom. »Reci Slavku, Francu in Janezu, naj spravijo zmaja na moj dom. povedo, kaj se je zgodilo in da bom kmalu doma.« »Bom, brez skrbi!« sem rekla počaščena, da je to nalogo prav meni. Feliks je rekel Radu: »Zdaj boš snemal samo še odhod rešil Kar brez klape. Nimam več glasu.« »Zakaj se pa dereš kot kozel.« »Kozel se sploh ne more dreti.« »No, pa kot sraka.« »Prav, kot sraka. Torej trinajsti kader, odhod!« »Urša, domov pojdi in povej mami, da se kmalu vrnem. Jako spremljal v bolnišnico in potem domov.« »Prav, dedek. Na svidenje!« Še sta se nama pogleda srečala z potem so se zaprla zadnja vrata rešilnega in pred sabo sem imela belino. Motor je zamrmral, avto je zavozil na glavno cesto in odbrzel do proti mestu. Radova kamera je brnela. Ko je avto izginil za ovinkom. Feliks zahripel: »Stop!« Mame ni bilo doma. Dedek se je vrnil čez dobre tri ure. Komaj sem ga pričakala Pnw časi si je slekel kožuhovinasti površnik, prav počasi ga je obesil kani mi hotel napenjati živce kot žvečilni gumi. Potem je plosknil in siotrt »Si kaj povedala mami?« me je vprašal z zaupnim glasom. »Ne, nisem. Saj je ni doma.« »Prav, prav, pridna punca. Današnjo zgodbo prepusti meni Jaka doma, noga je v mavcu. Samo do kolena. Čez dva dni bo že prišel ' ali bolje, pripeljal se bo s kolesom, ker mu bo tako laže. Obljubil JL obisk, za jutri.« 1 Razpis za vpis v prvi letnik Gorenjskih srednjih šol V začetku februarja ao se delegati v republiški skupščini izobraževalne skupnosti dogovorili o predvidenem številu učencev, ki jih bodo v šolskem letu 1982/83 lahko vpisale izobraževalne organizacije za izobraževanje po posameznem vzgoj-noizobraževalnem programu ter o razmestitvi izvajanja vzgojnoizo-braževalnih programov v Sloveniji. Da bi bil vpis učencev na Gorenjskem čim bolj uspešen, je Zavod za šolstvo iz Kranja pripravil povzetek republiškega razpisa, ki se nanaša na obseg vpisa in razmestitev vzgojnoizobraževalnih programov v gorenjskih srednjih šolah. Hkrati seznanja tudi z nekaterimi skupnimi aktivnostmi za usmerjanje in izvedbo vpisa. Izobraževalne v organizacije bodo v četrtek r 4. marca, pripravile informativni dan. Učenci, ki letos končujejo osnovnošolsko obveznost, belo namesto pouka obiskali sred rje šole, v katere se nameravajo vpisati. Kandidati bodo v njih dobili informacije dopoldne ob 9. uri, ob 17. uri pa bodo informacije ponovile sa tiste, ki ae ne bi mogli udeležiti informativnega dne že dopoldne, in tiste, ki bi želeli informacije še v drugi soli. Sole, ki navajajo v raspisu tudi predvideno število udeležencev aa vpis v izobraževanje ob delu oziroma is dela, bodo informirale kandidate sa vpis v soboto, 6. marca. Ker je to oblika neposrednega seznanjanja o možnostih izobraževanja oziroma vključevanja učencev v posamezni vzgojnoizobraževalni program. Zavod za šolstvo priporoča, da se ob učencih, razrednikih osmih razredov in ob šolskih svetovalnih delavcih aH poverjenikih za poklicno usmerjanje informativnega dne udeležijo tudi zainteresirani starši. V operativni načrt za usmerjanje vpisa in vpis v prvi letnik srednjih šol za šolsko leto 1982/83 je vključena tudi nova oblika povezovanja osnovnih šol s srednjimi. Cim več učencev letošnjih prvih letnikov naj bi obiskalo učence višjih razredov osnovnih šol ter jim predstavilo vzgojnoizobraževalne programe oziroma jih seznanilo s pogoji izobraževanja v posamezni usmeritvi. Organizacijo prijavljanja učencev in izpolnjevanja prijave za vpis v prvi letnik srednjega izobraževanja Kodo v skladu z navodili in rokovnikom republiškega komiteja /.a vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo ob sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje, z učenci in njihovimi starši v celoti izvedli pedagoški delavci v osnovnih šolah. Vzgojnoizobraževalne organizacije Usmeritev Program Število odd. mladine 1. JESENICE Center srednjih šol Jesenice Zdravstvena šola Jesenice Železarski izobraževalni center Jesenice DE Iskra — SC Kranj DE Gimnazija Kranj 2. KRANJ Gimnazija Kranj Ekonomsko administrativni šolski center Kranj Šolski center za blagovni promet Kranj Izobraževalni center Sava Kranj Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj Mlekarski šolski center Kranj Iskra -r šolski center Kranj Poklicna šola Kranj DE Poklicne gradbene šole I. Kavčiča Ljubljana 3. RADOVLJICA /Šolski center Radovljica — Poklicna gostinska šola Bled DE E AŠC K ran j ŠKOFJA LOKA Šolski center za kovinarsko in avto-mehansko stroko Škofja Loka IE Centra strokovnih šol Ljubljana in Izobraževalnega centra za voznike motornih vozil Ljubljana Jezica Poklicna lesna šola Škofja Loka Gimnazija Boris Ziherl Škofja Loka Center slepih in slabovidnih dr. A. Kržišnika Škofja Loka - VIO družboslovna zdravstvena metalurška kovinsko predelovalna industrija elektrotehniška naravoslovno-matematična naravoslovno-rnate- matična pedagoška računalniška družboslovna ekonomska gumarska tekstilno-tehnološka obutvena kmetijska živilska elektrotehniška kovinsko predelovalna industrija zaključne dejavnosti srednja gostinstvo in turizem ekonomska kovinsko predelo valna industrija cestno prometna lesarska družboslovna družboslovna ITT prometna družboslovno-jezikovna dejavnost (SR) zdravstveno varstvo (SR) pridob. in predel, kov. (SKR) metalurgija (SR) obd. kov. in upr. strojev (SKR) kovinarstvo ih strojništvo (SR) elektroenergetika (SR) naravoslovno-matematična tehnologija (SR) — naravoslovno-matematična tehnologija (SR) — učitelj (SR) — računalništvo (SR) — administrativna dejavnost (SR) — poslovno-finančna dejavnost (SR) — trgovinska dejavnost (SR) — predelovalec polimerov (SKR) — gumar (SR) — pomočnik tekst, mehanika (SKR) — tekstilni mehanik (SR) — pomočnik tekst, kemika (SKR) — tekstilni kemik (SR) — pomočnik tekst, konfek-cionarja (SKRi — tekstilni konfekcionar (SR) — pomočnik tekst, konfek-cionarja (SKR prilagojen) — obutveni tehnolog (SR) — kmetovalec — kmet. gospodinja (SKR) — kmetijec(SR) — živilec(SR) — montaža el. omrežij (SKR) — elektroenergetika (SR) — elektronika (SR) — telekomunikacije (SR) — obratni strojni tehnik (NAD) — obd. kov. in upr. strojev (SKR) — kovinarstvo in strojništvo (SR > — pleskarstvo (SKR) — slikopleskarstvo (SR) — gradbinec II (SR) • kuharstvo (SR) strežba (SR) poslovno-finančna dejavnost (SR) obd. kov. in upr. str. (SKR) kovinarstvo in strojništvo (SR) obratni strojni tehnik (NAD) cestni promet (SR) vožnja motornega vozila (SKRi obdelovanje lesa (SKR) obdelovanje lesa (SKR. prilagojeni) lesarstvo (SR) lesarstvo (SR prilagojeni) družboslovno-jezikovna dejavnost (SR) administrativna dejavnost (SR prilagojeni) telefonist NATC (SKR prilagojeni) 60 60 30 60 30 120 .10 30 60 90 60 90 120 150 30 60 30 90 30 60 30 90 neomejeno 5 1.5* 30 60 60 30 60 90 60 30 150 30 30 30 60 60 60 .30 150 60 I po prijavah 30 M _>40 po prijavah 3+1 11"» po prijavah Ob delu in odd. TOREK. 2 MARCA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 13. STRAN O MERKUR KRANJ PRAKTIČNA DARILA ZA 8. MAREC DAN ŽENA VAM NUDI MERKUR V VELEBLAGOVNICI GLOBUS KRANJ V SUPERMARKETU UNION JESENICE V BLAGOVNICI ŠKOFJA LOKA OB NAKUPU VAM BODO PRODAJALCI RADI SVETOVALI IN VAM PO ŽELJI DARILO TUDI ARANŽIRALI IZKORISTITE MOŽNOST OBDARITVE Z DARJLNIMI BONI KI JIH DOBITE V VSEH PRODAJALNAH MERKUR VUUBLJANI ŠKOFJI LOKI GORENJI VASI V NAKLEM RADOVLJICI LESCAH NA BLEDU IN JESENICAH & 8. meneč <=*zsan — praktična in okrasna darila — po želji darila tudi aranžiramo scena Nudimo vam tudi naše DARILNE BONE, katere lahko zakupite v naših poslovalnicah v Lescah, Radovljici, na Bledu in Jesenicah murha DARILA DAN ZENA veleblagovnica globus Kranj — kozmetika, ure — usnjena galanterija — izdelki iz zlata in srebra — perilo lično aranžiranje za plačilo Iskrene čestitke za dan žena 8. marec Kokra Globus Kranj MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitet Itn in hitro izdelavo \s«'h vrst očal. Se priporočam! Valuta, KRANJ ISKRENE ČESTITKE ZA DAN ŽENA 8. MAREC r IZBRALI SO ZK VAS Še zmeraj iščete darilo za H. ma \rect Priporočamo, da se oglasite \v blagovnici Fužinar na Jeseni-\cah, kjer imajo bogato izbiro najrazličnejših izdelkov, primer niti tudi za darilo. Na sliki so kristalni izdelki iz ekskluzivne kolekcije »Čuk« Iščete primerno torbico za pomlad? Na oddelku usnejne galanterije pri Kokri v GLOBUSU imajo veliko izbiro. Od najcenej šega skaja do kvalitetnega, a seveda dragega usnja. Tudi lepo darilo za H. marec! Cena: od 664,42 do 5.:i84,67din Morda pa bi radi podardt kaj lepega a vendar cenenega. Kot so drobne ogrlice iz umetnih bise rov. verižice in podobno. Na oddelku bižuterije pri Kokri v GLOBUSU fpn spominkih) boste lahko izbirali Tudi bluza bi bila lepo darilo zanjo. Na oddelku ženskega Iterila pri Kokri v GLOBUSU (i pritličju) so jih pravkar dobili i novih vzorcih in modelih. M a teriali pa so čisti bombažt. meša mce. in tanka svita BOGATA IZBIRA NAJRAZLIČNEJŠIH TKANIN Primerno darilo za 8. marec. ,m Informativno prodajni center v hotelu CREINA — tel 25 168 kv TEKSTILINDUS KRANJ OLA8 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 2. MAKA ATROSTALNA ZENICA TOZD JESENICE" JESENICE Odbor za medsebojna razmerja delavcev objavlja na osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih naslednja prosta dela in naloge v delovni enoti Jesenice: 1 VODENJE SKLADIŠČA OGNJEODPORNEGA MATERIALA za opravljanje del in nalog se zahteva srednja strokovna izobrazba gradbene ali metalurške ali ekonomske smeri ter dve leti delovnih izkušenj pri skladiščnem poslovanju 2. VEČ KVALIFICIRANIH GRADBENIH IN INDUSTRIJSKIH ZIDARJEV za opravljanje del in nalog se zahteva poklicna šola gradbene smeri ali poklicna šola za industrijske zidarje, ali uspešno opravljen tečaj in priznana šola za industrijske zidarje, ali uspešno opravljen tečaj in priznana kvalifikacija ter tri leta delovnih izkušenj v stroki 3. VEČ DELAVCEV ZA POMOČ PRI ZIDANJU INDUSTRIJSKIH PEČI za opravljanje del se zahteva najmanj 6 razredov osnovne šole Kot posebni pogoj je poskusno delo, ki traja 3 mesece. V slučaju uspešno opravljenega poskusnega dela bodo kandidati sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Plamene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Vatrostalna Zenica, TOZD Jesenice, Savska cesta 6, Jesenice. Gostinska in trgovska delovna organizacija (ENTRAL Kr.nj — TOZD Delikatesa objavlja proste delovne naloge in opravila za PE Trti« 1. PRODAJALCA (2) 2. KUHARJA Pogoji: Podi) Pod 2) - šola za prodajalce, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece gostinska šola kuharske smeri in 2 leti delovnih izkušenj v gostinstvu ali z delom pridobljena delovna zmožnost, poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: »CENTRAL« Kranj - Maistrov trg 11 - kadrovska služba. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obvečeni o izidu izbirnega postopka v zakonitem roku. ISKRA Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD TOVARNA AVTO MATSKIH TELEFONSKIH CENTRAL KRANJ objavlja prosta dela VEČ ČISTILK za čiščenje proizvodnih in pisarniških prostorov Pogoji: — končana ali nedokončana (»snovna šola. — starost nad \H let Kandidati naj pisne prijave pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA TELEMATIKA KRANJ, Kadrovska služba. Savska loka 4, 64000 Kranj. VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ k rtctFON 2137«. JI37? - POSTN, PREDAL III CESTA STANETA 2AGARJA 30 Komisija za delovna razmerja oglasa prosta dela oziroma naloge VK ALI KV TESARJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati ie naslednje pogoje: — poklicna šola tesarske stroke in izpit za VK delavca, — 2-mesec no poskusno delo ali — poklicna šola tesarske stroki-. — 1 -mesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo prijave s priloženim življenjepisom in dokazili o strokovnosti na naslov najkasneje v 15 dneh po objavi. Proženj brez dokazil o strokovnosti komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v roku 40 dni. Osnovna šola SIMON JENKO p.o. Kranj XXXI. divizije 7a razpisuje naslednja dela in naloge RAČUNOVODJE za nedoločen čas od 15. 4. 82 dalje Pogoj: - višja izobrazba ekonomske smeri ter 2 leti delovnih izkušenj ali — srednja izobrazba ekonomske smeri ter 5 let delovnih izkušenj, _ moralna neoporečnost, _ sposobnost vodenja DELAVCA _ ^ ZA BLAGAJNI8KO-FINANCNA MANIPULATIVNA DELA TER OBRAČUN OD za določen čas od 1. 4. 82 dalje (za cas porodniškega dopusta) Pogoj: _ srednja izobrazba ekonomske smeri ter 2 leti delovnih izkušenj Razpisni rok je 15 dni po objavi. Kandidati naj posredujejo pisne priJ*Yekoz dokazili o strokovnosti komisiji za delovna r*™**?* osnovne sole Simon Jenko, Kranj, Ulica 31. divizije 7 a. mmvmm Komisija za delovna ■HM razmerja po sklepu z Rllml dne 23/2- 1082 objavlja prosta mmSm dela in naloge VEČ ELEKTROMONTERJEV Pogoji za zasedbo: - poklicna elektro šola - delovne izkušnje zaželjene - izpit iz varstva pri delu Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, vse ostalo po pravilniku. Interesenti naj pismene prošnje z dokazili pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: ELMONT Bled, «4260. Komisija za delovna razmerja. . . . O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končani objavi. OBČINSKA POČITNIŠKA 8KUPNOST ŠKOFJA LOKA Mestni trg 3 (v ustanavljanju) objavlja naslednja prosta dela v počitniških domovih v Portorožu in Strunjanu -za sezono 1082 • 2 UPRAVNIKOV 2 KUHARIC 3 SERVIRK 2 KUHINJSKIH POMOČNIC 1 SOBARICE Vsa navedena dela so za določen čas. OD pti sklepu K) počitniške skupnosti Pismene ponudbe zbiramo 15 dni po objavi na naš naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh. DELOVNA SKUPNOST SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS OBČINE ŠKOFJA LOKA Razpisna komisija za razpis vodje delovne skupnosti skupna strokovna služba SIS občine Škofja Loka razpisuje dela in naloge VODJE DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNA STROKOVva SLUŽBA SIS OBČINE ŠKOFJA LOKA za mandatno dobo 4 let Poleg pogojev, ki jih določa družbeni dogovor o u resi kadrovske politike v občini Škofja Loka, morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri — 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj — organizacijske sposobnosti. Razpisna komisija za razpis del in nalog delavcev s posebnimi stili in odgovornostmi razpisuje dela in naloge P*»lnj>v»ri * vodje oddelka za plan in analize za dobo 4 let Poleg pogojev, ki jih določa družbeni dogovor o uresničevanju ske politike v občini Škofja Loka. morajo kandidati izpolni naslednje pogoje: — visoka oziroma višja izobrazba ekonomske smeri oziroma jH"* pridobljene delovne zmožnosti — 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušen j — organizacijske sposobnosti. Pismene prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dni & izpolnjevanju zahtevanih pogojev, naj kandidati pošljejo v 15rf!Lbfi objavi na naslov: Delovna skupnost skupna strokovna služba SIS občine ^W r \f\ Spodnji trg 40. Škofja Loka. • ' Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po imenov is1 pristojnih organih. BLED H T P Bled TOZD Turizem in rekreacija Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen 1 VODJE ŽIČNIC ZATRNIK 2 BLAGAJNIKA NA GOLF IGRIŠČU 3. GOSPODARJA GOLF OPREME na golf igrišču Pogoji: pod 1. pod 2. srednja strokovna izobrazba tehniške smeri o? šola kovinske ali elektro stroke z izpitom za \K a 3 leta delovnih izkušenj, od tega najmanj eno Uji nicah, ustrezen strokovni izpit srednja strokovna izobrazba, aktivno znanje nemškega in angleškega jezika — sposobnost za delo z gosti. — 2 leti delovnih izkušenj pod 3. - PK delavec. — pogovorno obvladanje nemškega in angleškega »e/ii, — 2 leti delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprej«^' misija za delovna razmerja TOZD Turizem in rekr^acilt Cesta svobode 13, v 15 dneh po objavi. Kandidati obveščeni o izbiri v 20 dneh po končani objavi. ČGP DELO, TOZD PRODAJA LJUBLJANA Podružnica Kranj, Koroška 16 IŠČE PRIMERNE PROSTORE ZA SVOJO DEJAVNO^ Potrebujemo: od SOdo 80 kv. m prostorov za skladišče ca. 100 kv. m prostorov za pisarne ter prostor za garažiranje vozil Najprimernejša lokacija prostorov bi bila izven mesta Krania \V okolici, do 5 km izven mesta. Prostori so lahko ločeni, čeprav #tj^ no. da bi bila skladišča in pisarne na isti lokaciji. Prostori mori)*) možnost priključka na telefonsko omrežje. Ponudbe pošljite na naslov: ČGP DELO. podružnica Krtij-H roška 16 ali pa se osebno oglasite. OSTROJ LJUBLJANA LJUBLJANA 0 A A G A «1 podjetje za proizvodnjo kmetijske mehanizacije in opreme n. sol.o. Ljubljana, Draga 41 po sklepu komisije za delovna razmerja delavcev ofcj^ prosta dela oziroma naloge ZA POČITNIŠKI DOM NA BLEDI' PRIPRAVA IN KUHANJE TOPLIH IN HLAI OBROKOV IN OSTALA KUHINJ8KA DELA — KV kuharica — en delavec-ka Pogoji: — poklicna gostinska sola in 1 leti delovnih izkušeni Delo se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom, ki j> vsW s Pravilnikom o delovnih razmerjih delavcev. V domu nudimo samskega bivanja. Kandidati naj v 15, dneh po objavi pošljejo vloge izpolnjevanju pogojev na naslov DO Agrostroj Draga 41. i t •«. »4 • i«: TOREK, 2. MARCA 1982 OBVESTILA, OGLASI !N OBJAVE Kavčič Marija Modni salon Kranj, Tomšičeva 15 Izdelujemo vsa ženska oblačila po meri hitro in solidno Odprto od 9. do 14.30, v petek od 14. do 18. ure v soboto zaprto KRILA IZDELAMO V ENEM TEDNU. Cenjenim strankam čestitamo za praznik žena — H. marec 15. STRAN O r MERKUR VARCUJTE KUPUJTE S AKCIJSKA MALI telefon OGLASI 27-960 C. JLA 1« uprava (■•sproti porodnišnice) uprava komerciala 2o-4o3 IPROPAMIH . Prodam FI20L. CeJnar, Zg. Bitnje 44, 24oka 1736 Prodam KROMPIR saskia. Jama 32, Wt 1737 laMno prodam 135-litrski HLADIL-jUforcfije. Gorenc Drago, Ul. Tončka Urfmana 6, Planina - Kranj 1738 Ujadno prodam SEDEŽNO GARNI qJK0. Kopališka 3, Škofja Loka, telefon tal-444 od 9. do 12. ure ali po 19. uri 1739 Prodam KUHINJSKO MiZO. 117x78 ^sanatrov in 4 STOLE. Šorlijeva 29, Waaj« 16 1740 frodan NAPUSC. Sp. Brnik 32, Wfc 1741 Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do >«kf Poaavec 16, Podnart 1742 Prodam več PRAŠIČEV, primernih za frtatfah od 20 do 60 kg. Stanonik, Log MsALoka 1743 Apna, maja in junija bom prodajal feaeaaca stare JARCKE, rjave in gra-Sse Sprejemam naročila. Stanonik, 4>,8kofiaLoka 1744 Armtam FUNTE in KAMP-PRIKOLI ^Daaoaeoe. Golnik 19 1746 P«et» prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 %ria). Varjačič, Ul. Mladinskih bri-*7,Kimnj 1746 .Prodam 15 VREČ APNdPBp. Brnik 53, 1747 .Prodam eno leto starega plemenskega ^A Zupan Milan. Kovor 28. Tržič 1748 .rut*) stresne PLOSCTCE in suhe ^■siBUTARE. Pintar, Tomaž 9, Selca 1749 .PRODAM sest tednov stare NEMŠKE PVCAftJE. Bajt Brane, Zminec 9, Škofja l^L. 1762 Prodam 1 leto starega BIKCA si-Siuka. Zg. Besnica 8 1763 ^Prodam pbnako PEĆ zoppas, raztegljiv SAVCii OMARICO za šolske potreb-5* Informacije po tel. 23-491, Golob VaKuratova 13, Kranj 1765 Prodam JEDILNI KOT. Zglasite se ?».arl Kranj. Gubčeva 4, stanovanje * t* 2*445 1766 Jjsdso prodam dve novi stresni OKNI "m «6xil2. Hribar Jože. Vidmarjema, Kranj 1765 KUPIM Prodam MOTOR za zastavo 101, letnik 1975, 63.000 km komplet z vplinjačem in alternatorjem, ter še ostale dele. Leskov-šek, Frankovo naselje 41, Škofja Loka 1755 Prodam AMI 8 break, 1972, v nevoznem stanju, karamboliran srednji levi del, registriran. Ogled pri: Plesnik Hafnerjeva 5, Kranj — Stražišče 1764 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, vozno in registrirano do oktobra 1982. M ubi, Britof 70 1 766 STANOVANJA ALPETOUR TOZD GOSTINSTVO Kranj išče za svoje delavce v Kranju ali okolici v najem manjše družinsko STANOVANJE in GARSONJERO. V poštev Pride tudi soba s souporabo sanitarij, onudbe pošljite na naslov: TOZD GOSTINSTVO, Kranj, Koroška c. 5 1727 Kupim GARSONJERO ali manjše STANOVANJE v Škofji Loki, Kranju in okolici. Telefon 061-612-079 v večernih urah 1756 POSESTI Polovico starejše HIŠE v bližini Kranja poceni prodam. Tel. 064-42-285 vsak dan do 16. ure, sobota do 12. ure 1665 POPUSTOM! PRODAJA VARILNIH APARATOV VAREX TIP 135/135 IZJEMNA CENA: 8.404,90 TIP 160/180 IZJEMNA CENA: 10.597,50 OMEJENE KOLIČINE NUDI MERKUR KRANJ V PRODAJALNAH ZAPOSLITVE Delavko ali delavca, sprejmem takoj v redno ali honorano zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku. 1757 KOVINOSTRUGARJA ali NK delavca zaposlim. Ropret Ivan, Hotemaže 47, Preddvor 1758 Sprejmem kakršnokoli manjše (žensko) delo na domu, lahko tudi strojepisje. Naslov v oglasnem oddelku. 1760 V LJUBLJANI ŠKOFJI LOKI GORENJI VASI KRANJU V NAKLEM RADOVLJICI LESCAH PIVKI NA BLEDU IN JESENICAH ^obvestila; VPISUJEMO v tečaj iz CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za voznike B-kategorije. MLADINSKI SERVIS KRANJ 1672 LASTNIKE psov, ki želijo imeti ŠO-LANEGA PSA obveščamo, da se prične letošnji tečaj 9.3.1982, ob 16. uri na VEŽBALIŠCU v VIRŠKU. KINOLOŠKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA 17.35 OSTALO Osebi, ki mi odstopi telefonsko številko na Planini "V Kranju, nudim lepo nagrado in tudi povrnem plačani prispevek. Ponudbe osebno ah pismeno na naslov Nemanič, Gubčeva 2, Kranj 1761 Predavanje o novih cestnoprometnih predpisih Kranj - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Kranj pripravlja v nedeljo 7. marca ob 9. uri v dvorani kina Center osrednje predavanje o novih cestno prometnih predpisih. Razgovor bosta vodila prometna strokovnjaka Republiškega sekretariata za notranje zadeve Vinko Može in Drago Trobec v niem pa bodo sodelovali tudi predstavniki Senata za prekrške m Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Delavski svet INDUSTRIJSKEGA KOMBINATA KRANJ razpisuje prosta dela in naloge 1. VODENJE TEHNIČNIH SLUŽB Zahtevani pogoji: - visoka ali višja strokovna izobrazba čevljarske ali organizacijske smeri, S let oziroma 7 let delovnih izkušenj, sposobnost koordiniranja in komuniciranja, detaljno poznavanje čevljarske tehnologije iii znanje enega svetovnega jezika Kandidat mora biti družbenopolitično ali moralno etično neoporečen in imeti mora pravilen odnos do samoupravljanja. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika, Kranj v roku 15 dni po objavi razpisa in sicer v zaprti kuverti »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. T 18, kratka os. Benedik Jože, ^ naselje 42 1620 (fa*im lipove PLOHE. 30 ali 60 mm. v oglasnem oddelku. 1750 umm od 500 do 700 kg težkega VOLA, r>jmafa vožnje. Potočnik Jože. Stara Sfca 82. Sovodenj 1751 VOZILA kttMC0 1307, garažirano. -prevoženih "•490 km. prodam. Informacije od 7. do ^ ure po tel. 26-361 - int. 25. Sušteršič 1634 fc>l2 DAC1A. letnik 1975, prodam ali Saasisni *• poloneza. Informacije po *^SSW31 1635 rJlud—i FIAT 125. Vučič. Gorenjskega Sa* I. Kranj 1752 .►redam dirkalno rogov o KOLO super PRIKOLICO za o»ebni avto. Wakv Rudi. Ročevnica 44. Tržič 1753 1'aodno prodam V7ARTBURG. neregi-%na m v voznem stanju. Informacije Vl«|.S0476 1754 ZAHVALA Ob smrti drage tete MARIJE DOLINAR se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala velja Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki, zdravnici Zamanovi, g. kaplanu in p. kapucinu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, tovarni Šešir, sosedom in vsem, ki ste jo spremili na zadnji zemeljski poti ŽALUJOČI DRUŽINI BOŽNAR IN DOLINAR Puital, Škofja Loka, 23. februarja 1982 2. marca je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat. stric in tast FRANC KOKALJ Tiho si odšel od nas, v naših srcih ostaja bolečina in praznina v našem domu. OHRANILI TE BOMO V LEPEM SPOMINU! VSI NJEGOVI Gorice, 2. marca 1982 ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame. babice, prababice in tašče JERICE VIDIC Pogacnikove mame is Podblice * wkii*no zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč. Nadalje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pmatehem in znancem ter kolektivu Vezenine Bled za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Prav tako se zahvaljujemo organizacijam ZB in KS Podblica za podarjeno cvetje, praporščakom ter tov. Beštru za prmlovilni govor pri odprtem grobu Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje ter g. župniku in pevcem za lep obred. ŠE ENKRAT VSEM IN VSAKEMU LEPA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Podblica, 24. februarja 1*82 • Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama MIHAELA MARKIC Z Bistrice št. 15. pri Tržiču Pogreb drage pokojnice bo danes, 2. marca 1982. oh Hi. uri na pokopališču v Tržiču. ŽALUJOČI VSI NJENI Usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice Načrtna in stalna naloga Vojaške srednje šole in akademije vabijo k vpisu — Da bi se zanj odločilo čimveč slovenskih mladincev, je potrebna poglobljena aktivnost na vseh ravneh Ljubljana — Zaradi ustrezne zastopanosti narodov in narodnosti Jugoslavije med starešinskim kadrom naših oboroženih sil si prizadevamo pridobiti za vojaške poklice dovolj slovenskih mladincev glede na število prebivalstva v naši republiki. To je pomembna, vendar težavna naloga, saj vojaški poklic kot delo v obrambnih pripravah družbe in predvsem kot dejavnost aktivnega starešine armade kljub svoji veljavi še vedno ne privlači željenega števila slovenske mladine. Odziv na razpise srednješolskih, višješolskih in visokošolskih ustanov bo kmalu povsem razjasnil namere naše mladine za nadaljevanje izobraževanja v prihodnjem šolskem letu. Razpis za vpis v vojaške srednje šole je izšel pred drugimi; prvotno je ^ bil v veljavi do konca februarja, sedaj pa bo predvidoma podaljšan do konca aprila. To pa zato, ker je še dovolj možnosti za vpis predvsem v srednjo šolo kopenske vojske v Sarajevu, kjer se šolajo nižji oficirji za potrebe pehote, kopenske artilerije, oklepnih enot, inženirstva, zvez, protiletalske obrambe in atomsko-biološko-ke-mične obrambe ter intendantskih služb, pa v mornariško tehniško srednjo vojaško šolo v Splitu, ki izobražuje mornariške nižje oficirje za strojno, elektroniško in elektri-karsko smer. Razpis za vpis v vojaške akademije bo v veljavi do 20. aprila. Glede na rezultate ankete o interesu za izobraževanje v vojaških šolah je treba na vseh ravneh spodbuditi poglobljeno aktivnost za usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice, je bila osnovna ugotovitev med četrtkovim posvetom članov republiškega koordinacijskega odbora m predsednikov občinskih odborov pri Socialistični zvezi za ta vprašanja. Udeleženci posveta so se med drugim dogovorili, da bodo po občinah takoj analizirali trenutne razmere na tem področju in v koordinacijskih odborih za usmerjanje mladih v vojaške poklice pripravili program kratkoročne dejavnosti. V njo naj bi se vključile osnovne organizacije Zveze socialistične mladine po šolah, zavoda za šolstvo in zaposlovanje, upravni organi za ljudsko obrambo, poveljstva enot armade in drugi. S posveti predavateljev obrambe in mentorjev za poklicno usmerjanje, obiski mladih \ vojašnicah, izdajo informativno propagandnega gradiva, predvsem pa seznanjanjem staršev z možnostmi izobraževanja otrok v vojaških šolah bo namreč moč tudi po izidu razpisov šol vplivati na poklicne namere mladih. Za to bo prav tako treba izkoristiti informativne dneve v srednji vojaški šoli Franc Rozman-Stane, domu JLA in fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Na posvetu so govorili tudi o bodočem usmerjanju mladih v vojaške in obrambne poklice, ki mora postati načrtna in stalna naloga celotne naše družbene skupnosti. Potrebna bo, so menili, večja zavzetost in odgovornost pri uresničevanju že dogovorjenih obvez, zlasti pa odprava nekaterih ugotovljenih pomanjkljivosti pri tem delu. Pridobivanje mladih v vojaške šole seveda ne bo uspešno, dokler ne bo kadrovanje kvalitetno; zato bo treba bolj kot doslej spremljati delo mladih tudi med študijem v vojaških šolah in po vstopu v vojaško službo. S. Saje GLASOVA ANKETA Bogatejše lovsko znanje Kranj — Minuli teden je konferenca mladih iz krajevnih skupnosti občinske konference ZSMS v Kranju podelila tri nagrade najboljšim mladinskim organizacijam v krajevnih skupnostih. Zaslužili so si jih mladi iz Stražišča, kranjske krajevne skupnosti Vodovodni stolp in s Podblice. Vse tri osnovne mladinske organizacije so uspele k delu pritegniti veliko mladih, razviti bogato družabno, kulturno, idejnopolitično, športno dejavnost, glede politične vloge pa dohiteti druge družbenopolitične dejavnike v njihovi krajevni skupnosti. O delu stražiške mladine, ki si je z delom lanskega leta prislužila naslov ene najboljših organizacij v občini, je njena predsednica Anita Veter-nik povedala: »V krajevni skupnosti nas je prek SM mladih, k družabnim prireditvam jih uspemo dokaj množično pritegniti, a delavnih nas je le kakih dvajset. Najbolj •mo razvili klubsko dejavnost, sal s te uspemo pridobiti največ mladine. Tako smo v klubu pri- Sravili številna poljudna preganja, delali smo na kulturnem področju, tudi pohodna četa je zaživela, bolj klavrno pa je nase idejno delo. Z delom smo Ukazali, da smo resni in zavzeti, sate smo navezali dobre stike z drugimi organizacijami v kra- Anita Veternik, predsednica mla dine vStražiiču jevni skupnosti, s kulturnim društvom na primer, pa seveda s socialistično zvezo in komunisti. Veliko smo delali v pripravah na volitve. Nati uspehi so nas v očeh krajanov precej povzdignili, zato ni nobenih težav, kadar potrebujemo prostore drusbene- 5a doma, čeprav prirejamo mla-inski ples.« VODOVODNI STOLP: TUDI IDEJNO USTVARJALNI Sekretar osnovne organizacije Vodovodni stolp Tomaž Sader našteva vrsto aktivnosti, s katerimi se skoraj 60 mladih (od 2000) redno ukvarja v lastnih prostorih vrtca Janina. Poleg družabnih srečanj, plesov, športa, kulturnih večerov je med mladimi v tej krajevni skupnosti razvita tudi idejnopolitična dejavnost, običajno šibka točka mladinskih organizacij. »V skladu s aktualnim politič-im dogajanjem v svetu smo priredili tri okrogle mise, o Afganistanu, stanju na Poljskem in vojni med Iranom in Irakom, kmalu pa bomo govorili tudi o sporni knjigi Vladimira Dedije-ra. Za tovrstne teme med na so mladino ni težko zkmditi zanimanja, pa tudi nosilca tematskih večerov nam ni težko najti. Neki Tomaž Sader, sekretar mladine pri Vodovodnem stolpu naš mladinec, sicer študent zgodovine, to opravi z velikim veseljem. Tudi sicer na področju idej no pol itič nega dela ni nobenih težav, nekaj mladincev nas je opravilo tudi politično solo, tako da je akcijsko in politično jedro mladine oblikovano. Seveda pa vseh z resnimi oblikami ni moč pritegniti, to potem opravi ples vsakega petka in kakšen zabavni koncert.« PODBLICA: ODMAKNJENI OD SREDIŠČA Kljub precejšnji odmaknjenosti mladih iz Podblice od Kranja in kljub vsakodnevnim »popotovanjem« od doma v šolo ali tovarno, kar pušča malo prostega časa, ie tamkajšnja mladina delavna. Morda prav zato, ker ostanek prostega časa ne dopušča možnosti za zabavo ali pa zato, ker so tamkajšnji ljudje že od mladih nog vajeni vsakršnega dela. »Povezani lahko marsikaj" naredimo,« pravi predsednik mladine v Podblici Filip Bertoncelj, »Naša aktivnost pa se bržkone malce razlikuje od dejavnosti mladih v mestu. Bolj se poglabljamo v komunalno ureditev vasi, imeli smo že nekaj lokalnih delovnih akcij. Ker imamo čas za mladinsko organizacijo le ob koncu tedna, smo naša prizadevanja usmerili v redke akcije, na pri- Poleg tega. da mi>raj<> hiti naia smučiiča dobro urejena, nam je verjetno tudi prav. da so gostinski oh jekti na smučiičih dobro založeni s hrano m pijačo, zato imajo, žični čar ji nemalo dela tudi s previtzom tov**ra. hrane m živeža na visokogorska smučišča. — Fnfu: /) Kuralt mer prireditve ob krajevnem prazniku, skupno s krajevnimi društvi pa nastopamo ob običajnih slovesnostih. Najbolj aktivna je kulturna komisija, slabosti pa se kažejo pri zagotavljanju podmladka iz šol. vendar bo naša prihodnja naloga usmerjena na tista področja, ki smo jih zdaj označili kot težavna.« D. Zlebir Krvavec — Lovci Gojitvenega zavoda Kozorog iz Kamnika so v soboto na Krvavcu zaključili tečaj iz veščin gorskega reševanja in gibanja v gorah v ostrejših in zahtevnejših razmerah. Tečaj je ponovno pokazal, kako dobrodošlo je lovcem tudi tovrstno znanje, prav tako pa je bila akcija potrditev uspešnega sodelovanja lovcev, gorskih reševalcev, vojakov in miličnikov. letošnji tečaj na Krvavcu je bil v bistvu nadaljevalni, saj je bil uvodni lani. Na sedanjem srečanju na Krvavcu so se tudi dogovorili, da bodo s takimi oblikami usposabljanja nadaljevali. Za mnenje o tečaju smo vprašali tri poklicne lovce, delavce Gojitvenega zavoda Kozorog iz Kamnika. plena in jih zdrave pripeljati * dolino. Predvsem pa se mi pomembno, da smo pri tem sabljanju našli skupen jezik * kranjskimi gorskimi refevtk* delavci milice in uprave i» tfi" tranje zadeve ter graničarji * katerimi se na terenu po*«** srečujemo. S takšnim nacS* usposabljanja bomo še ntd* ljevali.« Filip Bertoncelj, predsednik mla dine na Podblici Franc POLAJNAR, doma iz Kokre, lovec: »Ze lani sem bil na gorskoreševalnem tečaju. Takšna oblika usposabljanja se mi zdi v redu, saj se naučimo marsikaj koristnega. Vadili smo na primer uporabo cepina, hojo v navezi in uporabo najrazličnejših drugih varovalnih in reševalnih pripomočkov. Sam sem se že znašel v kritičnem položaju. V grapo sem lezel za gamsom, pa sem se komaj izvlekel. Sedaj, ito nekaj več vem o reševanju, bi se lažje. Če bo le mogoče, se bom takšnih izobraževalnih oblik še udeleževal.« Milan KEMPERL, direktor Gojitvenega zavoda Kozorog Kamnik: »Naše vsakdanje delo v loviščih terja tudi tovrstno znanje, saj je gibanje po terenu zahtevno. Lovec ni le odgovoren za svojo varnost, ampak tudi za varnost ljudi, ki jih mora spremljati. To so predvsem gostje -lovci, ki jim morajo naši lovci varno kazati pot, jih pripeljati do Jože MALI, doma U pr^ takšno izobraževanje za lua^l koristno, saj so reševalne j in znanje koristne za naš* & \ Prav je, da smo se odV*1 takšnim izobraževanjem £ * daljevati. Po drugi strani p» i tudi pomoč ( lovcev pn tir reševalnih akcijah koristna &\ znanje bo treba stalno p*^ in ga dopolnjevati. Pravdo H je tudi dobro sodelovati T** nimi organi, tako s pi*dau<< JLA kot notranjih zadev M tečaju smo se učili hoditi v* vezi. ravnati s cepinom, in reševati izpod plazu « _ jw Kako si bo opomogel kamniški bolnik- Za sanacijo Velike planine, ki se že leta utaplja v igubah, je že skrajni čas — »Bolnika« je moč ozdraviti le z dolgoročnim razvojnim projektom Kamnik - Zadnja leta se RTC Velika planina pišejo slabi časi. In-tegralova temeljna organizacija Gostinstvo in žičnice nazaduje, število obiskovalcev Velike planine je vse manjše, gostinski objekti in žičnice pa so v sila slabem stanju. V gospodarjenju temeljne organizacije se že leta kaže izguba, tako da so se v Kamniku že kar navadili vsako leto poravnavati nesrečno gospodarsko stanje RTC Velika planina. V vseh letih se v Veliko planino ni nič vlagalo. To je ustvarilo žalostno dediščino, ki se zdaj maščuje in terja, da se začne Velika planina razvijati tako rekoč od začetka. Dotrajane žičnice (od nihalke do sedežnice na Gradišče in vse tri vlečnice Tihe doline) in zanemarjena gostišča bodo namreč zahtevali prevelika sredstva, da bi jih le zasilno po-krpali. OBNOVA, NE KRPANJE Ko so pred poldrugim letom v Kamniku ustanovili samoupravno interesno skupnost RTC Velike planine, so imeli sprva v mislih sanacijo Temeljne organizacije Gostinstvo in žičnice. Vendar pa so pri izdelavi sanacijskega programa nastali pomisleki, ali je na ta način sploh moč ublažiti posledice udarcev, ki jih je Veliki planini dolga leta zadajalo slabo gospodarjenje. Zato so se sana-torji odločili za celovit razvojni načrt Velike planine, ki naj bi v večji meri izkoristil naravne danosti tega izjemnega rekreacijskega središča in jih prilagodil vse večji zahtevnosti današnjega smučarja. Vendar temeljna organizacija Gostinstvo in žičnice tega načrta ne hi zmogla, zato so se združili vsi izvajalci in uporabniki Velike planine, da bi skupno dorekli program, način združevanja sredstev in utrli |>ot razumnejšemu gospodarjenju Žičnice zaradi dotrajanosti že nekaj časa niso varne, pa so jih že začeli obnavljati. Prvi cilj je varen prevoz na Veliko planino, zato so se ta mesec lotili obnove varnostnega sistema na gondolski žičnici. Tudi za staro vlečnico od Zelenega roba do . Šimnovca je bil že skrajni čas za obnovo. Vlečnica Purman je skoraj neizkoriščena, saj je napeljana na smučišču, ki kaj hitro ostane brez snega. Zato jo nameravajo prestaviti na zahodni del Kontnega vrha in od tam urediti smučišča do Šimnovca. Nove in obnovljene naprave bodo sprejele še enkrat več smučarjev, zato ne bo odveč misliti tudi na gostišča, saj tudi kar vpijejo po obnovi. Hotel Simnovec je spričo skromne ponudbe komaj še vreden svojega imena. Sanatorji razmišljajo o njegovi razširitvi in o gradnji .novega objekta (samopostrežbe). Gostišče na Zelenem robu je odročno, zato hi veljalo razmisliti o prestavitvi na primernejšo mesto. Kratkoročen je tudi projekt elektrifikacije Velike planine, ki naj hi najprej zajel 120 koč v počitniškem naselju, potem bi zrasel transformator na Zelenem robu. uredili pa naj hi tudi pogon za Furmana. NEIZKORIŠČEN VZHODNI DEL Velika planina se je razvila le na zahodnem delu. ki gleda na kamniško stran in ga zdaj povezujejo žičnice. Samoupravna interesna skupnost pa je Veliko planino opredelila kot širši prostor. Vanj je zajeto široko območje na vzhodu med dolinami Luč. Črne in Kamniške planine, ki je kljub idealni osojni legi in precejšnji višinski razliki docela neizkoriščeno. Razvojni aprogram je v prvo fazo izgradnje vzhodnega dela Velike planine vključil ureditev ceste, ki bo povezala rekreacijsko središče z. dolino. Prva faza je že zgrajena, snom ladi pa bodo speljali še dvi važne do vodnice do olani« ti pridobila dva nova centra A*1 na bo planina Kiaovec kiK stoji železnica raki dom f a treben adaptacije. Vodovi' jetje in visokonapetostna 7 ki je tjakaj že speljana, sta v sti, ki bosta spodbudili ra.Jd ostalih dveh bližnjih planin # Gojške planine. Tam j« \m * nekaj počitniških domov Zjfjk le životarijo. Na 1350 rnet,^ Policah pa je idealna len Lr* 600 metri višinske razlike RaV£ bo treba še o vlečnici k »»lir delu Velike planine. Za tri četrtine naložb planino imajo zasluge ne interesne skupnosti V sistem so v dveh letih 4 milijone in pol. \\ ra, narjev pa je šlo za varnoS in cesto od Crne do Velik* g Samoupravna interesna s* razvojna izhodišča ie pot* kajšnjimi sredstvi, žalna, moč trditi za SOZD Interni va temeljna organizacija Si in žičnice ne premore niti « za enostavno reprodukcijo) še niso odločili, ali bodo nosile* razvoja ali ne. POZABLJENA KADROVSKA SANACIJA' Velikopotezni načrti oRTf'U planini, da hi se v bodo** V enačil s sodobnimi smučana./1^ dišči. pa so nični brez načrt«« fJ drovski sanaciji. Zaradi ikjrjf zaslužkov delavci odhajajo m ' plačana delovna mesta TVV ostajajo, se zatekajo v yr/ Slabo gospodarsko stanje »vfO tudi na pasivnost in delovn© no. Zaradi vsega tega so bia^r šča slabo vzdrževana, gostara^ stoljubna in gostje z delavci rr fj zadovoljni. ^