ZGODOVINSKI ČASOPIS • 51 • 1997 • 4 (109) • 555-573 555 D u š a n N e ć a k Slovenska propaganda v času nastajanja mirovne pogodbe z Italijo Referat na mednarodni konferenci »Pariška mirovna pogodba, nova jugoslovansko-italijanska meja in priključitev Primorske k Sloveniji« Koper - Nova Gorica, 25.-27. septembra 1997 Vsaka politika se zaveda pomena propagandne dejavnosti za dosego svojih ciljev. Večji in višji kot so cilji, obširnejša, intenzivnejša in vedno skrbneje načrtovana je ta dejavnost. Boj za slovensko-jugoslovansko mejo v času med 1945 in 1954 in še posebej v času priprav ter zasedanja mirovne konference za sklenitev mirovne pogodbe z Italijo v letih 1946 in 1947 - ta čas obravnavam tudi v tem članku - sodi zag otovo med najpomembnejše (če ni celo najpomembnejši) zunanjepolitične in narodnopolitične cilje. Zato tudi ni čudno, da moremo tedanjo propagando v podporo jugoslovanskim zahtevam na mirovni konferenci in priključitvi čimvečjega dela »spornega ozemlja«, označiti za zelo široko in intenzivno. Zajela je vse medije in vse načine sporočanja. Ta propaganda je zasenčila celo propagando ob takšnih dogodkih kot so bile volitve v ustavodajno skupščino ali velika povojna sojenja v Jugoslaviji (npr. Stepincu, Mihajloviču) in v tujini (npr. Niirnberški proces). Gre za zelo obsežno in večplastno historično dogajanje, ki ga ni mogoče zadovoljivo obdelati v enem članku. Njegove razsežnosti so tako politične - s cilji, ki jih je zasledovalo; umetniške - z umetniki, ki so v njej sodelovali, in s kvaliteto njihovih stvaritev; sporočilno-sociolingvistične - z uporabljenim izrazjem, vsebino in stilom; psihološke - s preračunanimi propagandističnimi prijemi pri izbiri snovi in oblik; ideološke - z ostro kritiko fašizma in poudarjanjem demokratičnih vrednot zahodnih demokracij, še posebej pa komunizma in socializma; in najbrž še katere. Za ta namen je zato mogoče izluščiti le nekatere značilnosti te dejavnosti in jo ilustrirati le z nekaterimi primeri. Temeljita in celovita analiza jugoslovansko- slovenske propagande v vsem prelomnem dogajanju ob določitvi slovensko-italijanske zahodne meje 1945-1954 še čaka raziskovalca. V propagandno dejavnost, ki je bila prav toliko spontana, kot je bila načrtovana, so bili vključeni časopisje, radio in film. Podporo pogajalcem na mirovni konferenci in slovensko- jugoslovanskim zahtevam so ljudje izkazovali na javnih manifestacijah s priložnostnimi napisi - običajno na pročeljih hiš in na zidovih v krajih »spornega ozemlja« - in s pisanjem ter pošiljanjem resolucij domačim in tujim politikom ter političnim organizacijam, s transparenti, plakati in letaki. V časopisju jo zaznamo v velikih večvrstičnih in večstolpčnih, bombastičnih naslovih, v karikaturah, ki so jih izdelovali tudi najpomembnejši slovenski umetniki (npr.: Nikolaj Pimat, Maksim Gaspari, Slavko Pengov), z objavljanjem fotografij različnih manifestacij, pozdravnih resolucij in propagandističnih člankov tipa »Naši argumenti«. Seveda so mediji s Primorske, npr. Primorski dnevnik, tudi propagandistično podrobneje sledili političnim dogajanjem na mirovni konferenci. Intenzivnost propagandne dejavnosti je bila odvisna od dogajanja »na terenu«. Tako prvič zaznamo povečano propagandno dejavnost oziroma prvi propagandistični val spomladi 1946, koje v Trst 7. marca prišla medzavezniška razmejitvena komisija v sestavi dr. Mosley (ZDA), Woldock (VB), Geraščenko (SZ) in M. Olram (F). Razmejitvena komisija je zapustila »sporno ozemlje« v začetku aprila 1946. Propagandna dejavnost seje v pričakovanju poročila razmejitvene komisije in odločilnega predloga sveta zunanjih ministrov, ki so zasedali v Parizu, za nekaj mesecev nekoliko 556 D. NEĆAK: SLOVENSKA PROPAGANDA 1946-47 utišala. Spet pa je močno vzvalovila po 2. juliju 1946, ko je bilo znano, da je svet zunanjih ministrov sprejel kompromisni francoski razmejitveni predlog. Propagandna dejavnost se je stopnjevala vse poletje, daleč v jesen, saj so z njo izvajali pritisk na odločitve zasedanja mirovne konference, ki je zasedala od 29. julija do 15. oktobra 1946. Tretji, najšibkejši propagandistični val je sledil v letu 1947, ko je bila 10. februarja podpisana mirovna pogodba z Italijo, 15. septembra pa je začela veljati. Ta zadnji val ni bil več tako usmerjen k zahtevam po spremembi mednarodnih odločitev ali podpori jugoslovanskim zahtevam, temveč je bil usmerjen bolj v »razkrinkavanje« fašistične dejavnosti v krajih, ki so ostali v STO oz. Italiji, in v proslav- ljanje priključitve Primorske k Sloveniji. Eden od pomembnih razlogov za stišanje propagandnega vala v letu 1947 je zagotovo tudi dejstvo, da so se januarja 1947 začela pogajanja za sklenitev Pogodbe o Avstriji. Slovenska propaganda se je zato usmerila od že odločene bitke na zahodni meji, k boju na severni meji, ki je še dajal upanje za uspeh. O javnih manifestacijah slovenskega prebivalstva v osrednji Sloveniji in na »spornem ozemlju«, kot organizirano-spontanem propagandističnem pritisku na mednarodne odločitve, tu ne pišem, saj je ta aspekt propagande obdelala kolegica Nataša Nemec.1 Zagotovo najbolj povedna in impresivna propagandistična dejavnost, mimo tiste časopisne, je bila pošiljanje resolucij z zahtevami po priključitvi »spornega ozemlja« k Jugoslaviji in s podporo jugoslovanskim zahtevam na pogajanjih o meji.2 Resolucije so pošiljali na mnoge različne naslove in od povsod, kjer je obstajal tudi le kanček upanja, da bi lahko bile uspešne. Največje bilo poslanih jugoslovanski delegaciji na pogajanjih in njenemu predsedniku Edvardu Kardelju. Naslovljene pa so bile tudi Trumami, Churchillu, feldmaršalu Alexandra, Molotovu, Svetu zunanjih ministrov, raznim udeležencem mirovne konference, predstavnikom norveške, avstralske, sovjetske, belgijske in beloruske vlade, predstavnikom ukrajinske republike, državam Kanadi, ČSSR, Abesiniji, Belgiji, Braziliji, Avstraliji, Poljski, Indiji, SZ, Franciji, Danski, Kitajski, Novi Zelandiji, Nizozemski in Norveški, pa Mihi Marinku, Alešu Beblerju in Titu, ministrstvu za konstituanto v Beogradu, zavezniški vojaški upravi za Koroško, PNOO za slovensko Primorsko, POOF za Koroško, USAOJ ter mednarodni razmejitveni komisiji. Še bolj pestra je bila paleta pošiljateljev. Pošiljali so jih posamezniki, NOO, mladinske organizacije, pionirji, AFŽ, sindikati, politične organizacije - SIAU, delovni kolektivi, mladinske delovne brigade in prebivalci različnih mest ter krajev. Resolucije so prihajale iz vse Slovenije, posebej iz Primorske, pa tudi iz Hrvaške, Istre in iz drugih krajev Jugoslavije. Pisali so jih tako v slovenskem, kot tudi v italijanskem in hrvaškem jeziku.3 Skratka resolucije so pričarale vtis splošnega angažiranja prebivalstva v prizadetih krajih, Sloveniji in na Hrvaškem in po vsej Jugoslaviji. Oblikovno so bile zelo raznolike. Nekatere natipkane, nekatere rokopisne, druge spet kaligrafsko izpisane in barvno okrašene ter lepo opremljene na posebnem papirju. Ni jih bilo malo vezanih, pa v škatlah, tulcih in šatuljah.4 Vodji jugoslovanske delegacije Edvardu Kardelju so jih iz Julijske krajine nosile tudi mladinske štafete.5 (Nekaj najzanimivejših resolucij so udeleženci posveta lahko videli na razstavi.) Stil pisanja je bil emotivno privzdignjen in pompozen. Nekatere so bile dolge le nekaj vrstic, druge po nekaj strani. Resolucija »Mladinskih delovnih brigad na regulaciji Pesnice« iz julija 1946 je lep primer votlega bombastičnega stila, ki je bil značilen za čas, o katerem je govor in katerega cilj ni bila samo podpora jugoslovanskih mejnih zahtev, temveč tudi apologija novega družbenega sistema. V resoluciji (naslovljeni Edvardu Kardelju) so med drugim zapisali: »S svojim dosedanjim delom smo dokazali, da so danes cilji in napori delovne mladine skupni napori 1 Filmski izbor na to temo sem, iz posnetkov Filmskega obzornika in drugih propagandističnih filmskih zapisov, pripravil na videokaseti skupaj s sodelavko Arhiva Slovenije Marto Rau in ga hranim v osebnem arhivu. 2 Resolucije hranijo različne institucije v Sloveniji, med drugimi tudi Goriški muzej, sam pa sem uporabil obsežno zbirko, ki jo hrani Arhiv Republike Slovenije, Referat П., Zbirka resolucij. Zbirka obsega kar 16 fasciklov z nekaj sto resolucijami. 3Ibid. "Ibid. 5 Primorski dnevnik, 25. julij 1946, str. 1. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 51 • 1997 • 4 (109) 557 DA bi цопздМ ndrim bratom famreetn % obvezujemo^ bomo povečali diiciplino Шоо% bitumo-pïDjvdno ddo ÏA SO% fer delovni ćfcfct *A25%. HAI žive HAsL braljc TrimorekeinWa, fdnÄm vjkunni domovin i - TITOVI J U G O S L A V I J I Mladinske delovna brigade 4 л ^ Zadnja stran resolucije mladinskih delovnih brigad na regulaciji Pesnice vseh delovnih množic. S svojim delovnim poletom smo že v prvem tednu dali 37.842 delovnih ur in dosegli velike uspehe, pri katerih pa se ne bomo ustavili, temveč jih hočemo še povečati. Te dni, ko odhaja naša delegacija v Pariz na mirovno konferenco, s polnim zaupanjem gledamo v Vas, ki ste vse svoje življenje posvetili borbi za pravice tlačenega ljudstva proti reakciji. Da bi pomagali našim bratom Primorcem, se obvezujemo, da bomo povečali disciplino na 100 %, kulturno- prosvetno delo za 50 % ter delovni efekt za 25 %. Naj žive naši bratje Primorske in Trsta, združeni v skupni domovini - TITOVI JUGOSLAVIJI.« Med petimi podpisniki resolucije najdemo tudi kasnejšega uspešnega raziskovalca tržaškega vprašanja in avtorja prve slovenske obsežne monografije o tem vprašanju, Janka Jerija.6 6 ARS, Referat II., Zbirka resolucij, fascikel 2. 558 D. NEĆAK: SLOVENSKA PROPAGANDA 1946-47 !UXJL£XJL£LÀ Naslovna stran resolucije članov Zveze mladine za Slovensko Koroško iz Les Med tiste enostavne in le nekajvrstične resolucije pa sodi resolucija, ki sta jo podpisala predsednik in glavni tajnik Kulturnega okrožja Maribor in jo 26. julija 1946 poslala Edvardu Kardelju. V njej je stalo: »Borcu za pravične meje tov. Edvardu Kardelju. Na potu v Pariz naj Vas spremljajo naše želje in zahteve: Priznamo samo pravične meje. Smrt fašizmu - svoboda narodu.«7 Na poseben način so se z jugoslovanskimi zahtevami solidarizirali koroški Slovenci. Slovenska mladina iz avstrijsko-koroških Leš je jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci poslala štiristransko resolucijo, vendar je na njej izpisan le en stavek »Smrt fašizmu - svobodo Koroški!«. Priloženi pa sta originalni risbi-sliki Antona Janežiča in njegove rojstne hiše, saj je bil ta znani slovenski jezikoslovec doma iz Leš.8 7 Ibid. 8 Ibid. ZGODOVINSKI ČASOPIS » 51 » 1997 » 4 (109) 559 .^>Лк-<Ш)^.-м^ .^ила.о^^олГ^.ел.. До. .^^<ц.«лО}Ч.., i?Ì»i..V.0'Ce.- Ки.£нх>к^а. 4?.v.Wr.j !.Ли-о\«.\Хр. : . :dt£ioi)Us^s-.é-: i..; toccale.; ок: I ! : : : ^H«i_LiL. ,:...Cvçv^'t^..^À.:....j5.^\i4^i. : Yi^LÌ-U^-ÌH^^-ЦЈ.:. iU-èZà :$^о.Л\лд. vJtcM-. j^^L^J/ksJr ì^O- ' . J( М О Л Л Л Л Л Ј О . . : . ̂ _J.;.,: ć&^skj.-: )M^trrr,z .. ^Juvu ^M/ikW » Resolucija prebivalcev Štramar Oreha (Stramare Negherà) z dne 24.7.1946 Povsem drugačna je bila resolucija uslužbencev Državnih elektrarn Slovenije, uprave Ljubljana-mesto. Edvardu Kardelju so jo poslali 25. julija 1946. Dolga je sedem gosto tipkanih strani velikega formata in govori o vsem mogočem, predvsem pa o žrtvah, ki so jih njihovi uslužbenci dali v času druge svetovne vojne. Navedeni so vsi padli, interniranci, partizani; natančno je opisana kulturna in športna dejavnost uslužbencev državnih elektrarn ter z računo­ vodsko natančnostjo predstavljena njihova donatorska dejavnost za razne sklade. Vse to naj bi jim dalo pravico, da »sporočimo našo kategorično zahtevo, da Trst in slovensko Primorje morata ostati naša in pripasti Titovi Jugoslaviji, ker tako velevajo etnični, gospodarski, politični in varnostni oziri nove Jugoslavije pod vodstvom našega maršala Tita, za katerim stojimo strnjeno vsi uslužbenci Državnih elektrarn Slovenije uprava Ljubljana-mesto. Prosimo Te, tov. Kardelj, da kot vodja naše mirovne delegacije pred vsem svetom ponovno izpričaš naše zahteve in od teh naših zahtev ne odstopiš niti koraka in ne popustiš niti trohice, ker so te naše zahteve pravične in življenjsko važne. 560 D. NEĆAK: SLOVENSKA PROPAGANDA 1946-47 Trst in Slovensko Primorje terjata po svojih doprinešenih žrtvah in po svoji izraženi volji pravično in edino pravilno rešitev, izraženo v zahtevi, da pripadata samo Jugoslaviji. Trst, Primorsko in Gorico, Terjaj z vso pravico... Smrt fašizmu - svobodo narodu!«9 Resolucija hrvaškega književnika Viktorja Car Emina je zanimiva iz več razlogov. V svojem imenu in v imenu svojih tovarišev književnikov Istre se je s pismom obrnil kar na sovjetskega zunanjega ministra Molotova. Iz resolucije veje nekakšno nezaupanje v jugoslovansko delegacijo, saj je niti ne omenja. Zdi se, da zaupa le Sovjetski zvezi, ko med drugim zapiše: »... Bitka za ovo naše najelementarnije pravo (priključitev k Jugoslaviji op.p.) nije još završena, ali da nije bratskog Sovjetskog saveza, da nije bilo velikog Staljina, da nije bilo Vas, naš mili Druže, bitka bila bi več davno završena, za nas sasvim izgubljena... Vječna Vam hvala Druže Ministre!«10 Če lahko sodimo po pismu, ki ga je »la popolazione Italo Slava« iz Stramare Noghera - Stramar Oreh 24. julija 1946 poslala jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Ljubljano, so bile formulacije italijanskega prebivalstva ali v italijanščini pisane resolucije bolj previdne in posplošene. Tako prebivalci tega kraja v Dolinski občini pošiljajo delegaciji le »najlepše pozdrave in želje za dober potek dela konference« in jo pozivajo, »da ne sprejme in podpiše nobene rešitve, ki ne bi bila v skladu z našim interesom.«11 Leta 1947, ob podpisu mirovne pogodbe in ob njeni uveljavitvi je val resolucij močno splahnel. V arhivu Inštituta za novejšo zgodovino (oz. v Referatu II. Arhiva RS) jih iz tega časa hranijo samo tri,12 vendar to še ni dokaz za trditev, da se je pošiljanje resolucij popolnoma prekinilo. Sočasno časopisje namreč poroča, da Predsedstvo vlade LRS in njen predsednik Miha Marinko dobivata zahvale ob priključitvi in obenem obveze, da bodo priključeni kraji pomagali pri obnovi in izgradnji skupne domovine. Zapisano pa je tudi, da te zahvale prihajajo »iz vseh krajev Primorske,« torej ne več od vsepovsod.13 Resolucije tega časa so tako po stilu kot po opremi manj bogate in se močno razlikujejo od prejšnjih. Po pravilu niso več v šatuljah, tulcih, na posebnih papirjih in lepo okrašene. V rokopisnem pozdravnem pismu prebivalcev Prvačine pri Gorici (Mihi Marinku) iz 7. februarja 1947 je na primer razbrati le veselje, »da se bodo naše Tisočletne želje in sad naših borb izpolnile, da bomo skupno živeli pod eno samo streho in skupno obnavljali našo lepo Domovino, tako kot smo se skupno borili,« in željo o nadaljnji borbi za priključitev tistih, »ki so odrezani od krivične francoske črte, če ravno so se z ramo ob rami borili, in kakor nismo takrat odnehali, tako bomo tudi naprej skupno vse storili, da bo vse slovensko ljudstvo skupaj živelo.«14 Tako kot vse drage pregledane resolucije tega časa, tudi ta ni zaključena s prej obveznim »Smrt fašizmu - svoboda narodu!«, temveč z »Bog živi vse Slovence, pod streho hiše ene!« pred končnim vzklikom »Naj živi Tovariš Maršal Tito!«15 Značilna in v skladu s prej omenjenim pisanjem časopisja je kratka resolucija prebivalcev male vasi Golac v Čičariji, naslovljena Zvezni vladi ljudske republike Slovenije, ki je po zahvali za priključitev izzvenela v ponižno obljubo: »Mi vemo, da je naše znanje slovenščine slabo in da je mnogo, kar še ni urejeno, toda obljubljamo Vam, da bomo vložili vse sile za našo izgradnjo, da Vam ne bomo v breme - marveč v pomoč. Za republiko - za Tita!«16 Časopisje je o dogajanjih v zvezi z razmejitvijo in pogajanji na mirovni konferenci praviloma pisalo informativno. Propagandistično so delovali v prvi vrsti zveneči in večvrstični, tudi celostranski in debelo tiskani naslovi člankov, ki so jih objavljali na najbolj udarnih straneh, » Ibid., fascikel 11. io Ibid., fascikel 13. 1 1 Ibid., fascikel 11, »... i migliori auguri per un buon proseguimento dei lavori dell conferenza ... di non accetare e non firmare nessuna soluzione che non sarebbe nel nostro interesse.« 12 Ibid., škatla 13. 1 3 Ljudska pravica, 24. september 1947, str. 2. M ARS, Referat II., Zbirka resolucij, škatla 13. !5 Ibid. 16 Ibid. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 51 • 1997 • 4 (109) 561 Eden najbolj znanih lepakov iz časa boja za zahodno slovensko mejo je ponavljal tudi znano parolo »Tujega nočemo - svojega ne damo!« ponavadi na prvih. Primorski dnevnik je v času prihoda razmejitvene komisije, ki jo je pozdravil s polstranskim člankom »Pozdravljeni na naših tleh,« napisanim v angleškem, ruskem in francoskem jeziku,17 naslovu šeststolpični članek »S priključitvijo k Jugoslaviji bomo rešeni.«18 Zasedanju zunanjih ministrov v Parizu pa je maja 1946, tudi na prvi strani, sporočil »Naše ljudstvo ne bo odstopilo od svojih zahtev in pravic«19 in »Naj vedo v Parizu: Z nami ne boste nagrajevali Italije, včerajšnjega napadalca in zaveznika hitlerjevske Nemčije.«20 Ob začetku odločilnih pogovorov o razmejitvi in tik pred začetkom zasedanja mirovne konference julija 1946, pa je Primorski dnevnik z naslovom članka preko cele prve strani sporočil Parizu in svetu: »V času, ko odločajo o naši pripadnosti v Parizu - Naša rešitev je Jugoslavija.«21 Od tedaj dalje se naslovniški 1 7 Primorski dnevnik, 8. marec 1946, str. 1. 1 8 Ibid., 13. marec 1946, str. 1. i« Ibid., 21. maj 1946, str. 1. M Ibid., 26. maj 1946, str. 1. 21 Ibid., 2. julij 1946, str. 1. 562 D. NEĆAK: SLOVENSKA PROPAGANDA 1946-47 gdec fašizma? ; i julija 1ÏI3 J. *»cKli i„ilč0 и lelo m;. n-iji pr.vlro, da u i m * slltnt o. Јз J«nl. •i piali ivoliwloljuuniia n is nadaljnje. Mon»- F re I i sićil » JluHolInlja, besedo; « l e Jo je prelo- itm je tfctvt datmlliov *>wsU (газце iel< Г » О У Е Ј Г Т Е T O V A R I Š U K A R O E L a U nrêdlcau hi» Ï 5 , ™ : ' T ' T r •Z , , a • T r S , a ' e o r i c e - F u r i a n i i e - Brd in Kanalske doline. Ni bi po Bidaultovetn . S ? L H Ï 0 2 r e , a J , ' - 0 d S Ï O j e 9 a naravnega zaledja, so ponesle tov. Karde'iu zahtevo vsera primor- skesa l.udsiva. da odločno vztraa. dokler ne bo vsa Julijska krajina s Trstom priključena k Jugoslav!!! •TTF E T » - a - лг*11 ^T.^T-v'"',^!'"'', "-ih""« "^;***1^ J«- itetrti. EccJ. 4«. Dupci je 1"'"I,L JjgsslGvansko oigoslansira na poti v Parli Ccoirzd. 2*. — ACen:ija Tan jus poroia. di je jujo slo­ ped prnJs^n. k predicami Iva MoJi Pi jade. Di mi 1er Vlahov. Vmda Siroii. minister z» zu. P reds «Ini k* na roJn"°ik u «ï™ t« mo. pod admiral S rei ho Mjno- Veclja odpoaiatiitra. mi- vard Kardelj in (lini txlpo. Hrvačem dr. Zlatan Srtmee odposlancev je le » Parizu. R A D K I . J Č A N I V P A R I Z Samo Jugoslavija Druge odločitve ne sprejmemo P o z i v I z K a n a l e K e d o l i n e S».,»... »»>№•!, п,а„. ,*,-,u j-«™«. л-.i, «.*,,•, .. ,, "T,1 Z 2 J?' *'.."'." . ' " V!"'. " Naslovna stran Primorskega dnevnika iz Trsta 25.7.1946 propagandistični pritisk stopnjuje: »Od naših pravic ne odstopimo!«,22 »Mi ne odstopimo za nobeno ceno. Hočemo priključitev k Jugoslaviji,«23 »Pred 29. julijem. Zahteve Kardelja - so naše zahteve.«24 Ob podpisu mirovne pogodbe pa taki naslovi izginejo. Zamenjajo jih manjši in »stvarnejši«, pač prilagojeni dejanskemu stanju stvari: »Meje STO in gospodarske določbe,«25 »Stalni statut Svobodnega ozemlja,«26 »Pravilnik proste luke,«27 »Konstruktivno sodelovanje SIAU pri vsem življenju STO-ja.«28 Samo še ob proslavah ob priključitvi Primorske k Jugoslaviji v dragi polovici septembra 1947, ki so se dogajale onstran meje, si je Primorski dnevnik spet dal duška: »Le vkup, le vkup kamnarji zdaj, na delo vsi zidarji zdaj!« in »Nikoli več hlapci, temveč za vedno gospodarji na svoji lastni zemlji,« so zapisali v celostranskih naslovih.29 Časopisje v osrednji Sloveniji je bilo manj evforično, vsaj če sodimo po naslovih člankov. Ti so tu vsebinsko manj bombastični, uporabljene črke po pravilu manjše, čeprav tudi tu nemalokrat segajo preko cele strani. Že januarja 1946 najdemo na prvi strani Ljudske pravice močno emotiven naslov, ki povzema pisma Primorcev Edvardu Kardelju: »Za življenje v Titovi 22 Ibid., 9. jul i j 1946, str. 1. 23 Ibid., 25 . juli j 1946, str. 1. 2" Ibid., 26. juli j 1946, str. 1. 25 Ibid., 16. februar 1947, str. 1. 26 Ibid., 18. februar 1947, str. 1. 27 Ibid., 19. februar 1947, str. 1. 28 Ibid, 1. apri l 1947, str. 1. 2 9 Ibid., 21. september 1947, str. 1 in 23. september 1947, str. 1. ZGODOVINSKI ČASOPIS » 51 » 1997 • 4 (109) 563 @Шзт Ш ГРШШЖМ G X A S I I . 0 KOBXtJNISTlCNlä P A B Ï T J Ï S l O Ï E S U ^ НДЈ ŽIVI LJUDSTVO JULIJSKE KRAJINE, NJEGOVA SVOBODA.IN NJEGOVA ZDRUŽITEV Z JUGOSLAVIJO! Lei- VII. Ljubljana, nelek, 26. julija 19« fi ?/7 DELEGACIJA FLRJ ZA MIROVNO KONFERENCO NA POTI SKOZI LJUBLJANO % Џчштт i® prsnic nalili вш©«!©^ шшшт€ pravično s i i » vsega'. il©veštva« je izjavil tov.. Kardelj na sprejemu delegacij slovenskega ljudstva Siotisoči so delegaciji na poti po Sloveniji in v Ljubljani izražali, svoje zaupanje ter obljubljali, da bodo vztrajali: v borbi do končne izpolnitve naših pravičnih zahtev Ljubljana, 25. julija- Danes 'ob- 10.15 uri je prispela s posebnim vlakom v Ljubljano jugo­ slovanska delegaciji za mirovno kon­ ferenco v Parizu. Delegacijo so pri­ čakali na železniški postaji v Ljub­ ljani člani vlade Ljudske republike Slovenije na- čelu s -predsednikom Mihom Marinkom. elani predsedstva SNOS-a, zastopniki Jugoslovanske armade, člani Izvršnega odbora Osvo­ bodilne Ironic Slo.vcnijc-in Central­ nega komiteta Komunistične partije Slovenije.in- predstavniki, množičnih organizacij, kultu^ih' '•'•. ustanov- in mestnega, ljudskega/odbora! 2. delegacijo'se-je pripeljal pod­ predsednik • vlade ' LUS dr. Mar]u Brccclj, ki je delegacijo sprejel in po Towris ICardisH govori vil Ì icah. 2 glavnega ko!od™rïsft-fil»«i-d gacije odili, viharno pozdravljeni od iz Li.yb!|an® Tovariši in tovarišicel V imenu delegacije, ki odhaja v Paru, sc var* n.jtopleje zahvaljuje» za vaše p o l i r a « in » želje, ' kalcrämi spremi dclcSacijo na njeni poli. Vemo vsi, da čnslva, ki Ü» danes Izražale, vse naše ljudslvo i . V.i narodi Jugoslavije. Ni vam potrebno pos b - zagotavljali, da bo naša delegacija izvršila vse in ukrcmla vse, kar v njenib silah, da bi -pravične zahteve našega ljudstva bile izpolnic Vlad. naše republike;- jugoslovanska vlada, s tovarišem Tilom a . c ' j« .'ludi doslej vse storila, k „ je bilo -mogoče, d« bi s, le naše zahl izpolnile. Toda vsi morale' bedeli, da se težko prebija pravica in res • malej« naroda skozi labirint laži in krivic,.labirinl, ki s„ ga » prelekl abradili luji' osvajalci 1er njihova nasilja. Pred dejstvom lenavdušenc " ljudstva same Julijske Krajiae in vseh naših narodov bi se morala zgon vest človeštva. Ne vemo, kako bodo pripravljeni sprejemati zah zavezniške Jugoslavije vsi niš, zavezniki, toda naša delegacija bo os zvesta tistim načelom, ki so 'nas Vedila skozi vsa lela osvobodilne vo Zves|a bo'ostala sïbieKu" ljudstvoma njegovim Euslvoa. m branila bo in' svobodo našega ljudstva. Noj Živi ljudstvo Julijske Krajine, njefj df. Naslovna stran ljubljanske Ljudske pravice 26.7.1946 Jugoslaviji smo žrtvovali svoje najboljše sinove.«30 Toda načrtnejša propaganda seje začela nekaj kasneje s prihodom medzavezniške razmejitvene komisije. Ljudska pravica jo je na prvi strani »sprejela« 8. marca s celostranskim naslovom: »Želimo, da ugotovite samo dejstva.«31 Kasneje pa je propagandistično bolj kot njeno delo poudarjala oviranje manifestiranja Slovencev, Hrvatov in demokratičnih Italijanov pred njo, za priključitev k Jugoslaviji, s strani »fašističnih elementov.« Celostranski naslov »Fašisti ovirajo tržaškemu ljudstvu svobodno izražanje volje«32 je eden primerov takega pisanja. Ko so v Parizu sprejeli francosko razmejitveno črto, je tudi Ljudska pravica protestirala v večvrstičnim in celostranskim naslovom »Po krivičnih sklepih v Parizu - Zahtevamo od naših zaveznikov, da ne delajo sklepov brez nas, kajti nobenih takih sklepov ne bomo priznali.«33 Tudi, ko se je jugoslovanska delegacija odpravljala v Pariz, jo je Ljudska pravica pospremila s pompoznimi naslovi, ki so izhajali iz državnega in zavezniškega statusa jugoslovanske delegacije: »Ne branimo le pravic naših narodov, temveč pravično stvar vsega človeštva,« so za celostranski naslov izbrali citat iz govora Edvarda Kardelja, ki je 25. julija 1946 30 Ljudska pravica, 25 . j a n u a r 1946, str. 1. 31 Ibid., 8. marec 1946, str. 1. 32 Ibid., 10. m a r e c 1946, str. 1. 33 Ibid., 7. juli j 1946, str. 1. 564 D. NEĆAK: SLOVENSKA PROPAGANDA 1946-47 govoril v Ljubljani na poti delegacije v Pariz.34 V času zasedanja mirovne konference ni več zelo poudarjenih propagandističnih naslovov člankov. Največkrat so naslovi povzeti iz govorov slovenskih predstavnikov na zasedanju mirovne konference in izražajo širše, načelne in ne samo na jugoslovanske zahteve omejene probleme urejanja povojnega sveta. Beblerjev govor na seji politično-teritorialne komisije na mirovni konferenci, v katerem je zavračal francosko razmejitveno črto, so povzeli v celostranskem naslovu: »Nemogoče je, da bi zapustili ozemlje, ki je bilo že dodeljeno Jugoslaviji, in prepustili tamkajšnje Hrvate in Slovence negotovi usodi.«35 Srž Kardeljevega govora pa so zajeli v grafično nekaj skromnejšem naslovu: »Medtem ko se kolonialni narodi prebujajo, nastaja v srcu Evrope nova kolonija - Trst.«36 Podpis mirovne pogodbe je Ljudska pravica zabeležila sicer na prvi strani, a grafično pravzaprav nepoudarjeno, le z objavo »Deklaracije vlade FLRJ ob podpisu mirovne pogodbe z Italijo,« pod istim naslovom.37 Pač pa je veličastneje pozdravila priključitev Primorske k Jugoslaviji. Že 15. septembra 1947 je s trikolonskim naslovom na prvi strani sporočila: »Ljudstvo Primorske in Istre se radostno pripravlja na priključitev k FLR Jugoslaviji.«38 Le dan nato pa bije v oči celostranski naslov »Ob priključitvi slovenskega Primorja in Istre k FLRJ - Velika perspektiva osvobojenega ljudstva Julijske krajine.«39 17. septembra je propaganda dosegla kulminacijo z objavo slik Tita, Kardelja in Bevka ter debelim naslovom: »Krivičnih rapalskih mejnikov, cone A in B ni več - Jugoslovanska armada vkorakala v kraje, priključene k FLR Jugoslaviji.«40 Le še množično zborovanje na Lijaku 21. septembra, s katerim so na Slovenskem proslavili priključitev Slovenskega Primorja k Jugoslaviji, so pri Ljudski pravici označili s podobnim naslovom, vendar manj pompozno: »Naj živi praznik priključitve Slovenskega Primorja k FLR Jugoslaviji.«41 Za razliko od Primorskega dnevnika in glasila KPS Ljudske pravice je bilo glasilo OF Slovenije Slovenski poročevalec propagandistično bolj umirjeno. Prihod mednarodne komisije je označilo le z objavo vesti na prvi strani: »Prihod mednarodne komisije v Trst«.42 Bolj kot drugo slovensko časopisje se je Slovenski poročevalec osredotočil na poročanje, bistveno manj je objavljal fotografsko in grafično gradivo, karikatur skoraj ni bilo. Intonacija člankov in njihovih naslovov je razumljivo zelo podobna tisti iz Ljudske pravice. Tudi v njem so ob prihodu komisije poudarki na fašističnem nasilju, ki da vlada na »spornem ozemlju«. Tako so npr. marca 1946 na prvi strani objavili članek z dvovrstičnim naslovom »200.000 Tržačanov manifestira za Jugoslavijo - Mogočen odgovor antifašističnih množic na izzivanje fašističnih reakcionarjev.«43 Morda pa je ena od značilnosti pisanja tega časnika, da je razmeroma veliko poročal o odmevih reševanja »Tržaškega vprašanja« v tujini. Tako je 13. junija na prvi strani povzel članek Franceta Bevka, ki ga je ta objavil v Franciji, z naslovom: »Primorsko ljudstvo noče več pod Italijo, ki mu je kratila celo najosnovnejše človečanske pravice.«44 Kasneje pa je objavil tudi predlog beloruske delegacije za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo ali poročal o odgovorih Tita ameriškim novinarjem na to temo.45 Od julija 1946 pa zaznamo tudi pri Slovenskem poročevalcu povečano in poudarjeno propagandistično dejavnost. Odločitev za francosko črto je Poročevalec pospremil z uvodnikom in člankom z udarnima naslovoma: »Težka krivica« in »Primorsko ljudstvo bo nadaljevalo borbo za svoje pravice do izpolnitve svojih zahtev - Tudi odslej ima ljudstvo Slovenskega Primorja 3 4 Ibid., 26. julij 1946, str. 1. 3 5 Ibid., 19. september 1946, str. 1. 3 6 Ibid., 10. oktober 1946, str. 1. 3 7 Ibid., 11. februar 1947, str. 1. 3 8 Ibid., 15. februar 1947, str. 1. 3 9 Ibid., 16. september 1947, str. 1. 4 0 Ibid., 17. september 1947, str. 1. 4 1 Ibid., 21. september 1947, str. 1. 4 2 Slovenski poročevalec, 8. marec 1946, str. 1. 4 3 Ibid., 28. marec 1946, str. 1. 4 4 Ibid., 13. junij 1946, str. 1. 4 5 Ibid., 6. september 1946, str. 1 in 17. oktober 1946, str. 1. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 51 • 1997 »4(109) 565 Zahtevamo od zaveznikov, naj ne sklepajo brez nas, kor takih sklepov ne bomo priznal, ^ d p r o O s e u n i k a .vezne vlade tov. Edvarda Kardelja, Sela iugoslovan^üelegad e - « - v n ^ o = e P u n , J. Jul a. (Tanjug) Podpredsednik jugoslovanske vlade a iei ugoslovanske delega e E d i a r d Kardelj je snoei odpo- a ai * sp e m s w eck etarja delegacije dr Jožeta Villana u Pa Beograd. io 0 6 9 % vzhodno od Crancoske ï r le iliiirai.ega T r s l a Takemu In e.jjar prebivalstvo v DBro*ai većini jasno Ureja svojo oijo da » i U l j u c J O E « ! » « , » I I Л1ер. daje.o Italiji Kanalska lolmo s Tibizem v ka len pred svetovno vojno sploh ni bilo lia i n n o v Na drugi »tram odvajijo ti sklepi Trti od Jugoslavije m ,'u priključujejo ezemlje ki je po vetrn, naacljmn z Jugoslovan , k m wvijern I r p j o od Jugosliv. jc del Istre k. jo b.l osvobojen . tolikimi žrtvam, s n u r g a islrskcci Ijidstva m s žrtvam, Jugo .lovanske armade. Ustvarjajo med Trstom ш Hal.jo « « k kondor „rka j kilometrom m povsem slovenskem « e m l j u kjer z.v, komaj % Ital. janov i a p . r a se s c e n s k e m u nii-od« Ljudski republ ki lovcn.j. popolnoma doslop do morja in s.cer na pet do « - m kilo .etrov od morja Eignr obala je naseljena i * slotetja slovenskun »vi jem. 10 **e slov-nskega naroda ostane Jugoslavije rapadno od t n n c o s k f t r le medlem ko Italijanov ostane u v e n meja Halij in v p r c d l i g i n t h mejah internatu. sklepu pravijo na*i zahodni laveimki .pravična rešitev« -Jasno je da vsega leg-, n » . narodi nt morejo sprejet, i» k « ( P ß n no morejo »prejel, ne bo tega »prpjr.» m l . naša vlada nikom objašnjavali •» poJaja.li na io orgumen l-кцо n . ko.Herenc. v Londonu t» r a dveh konferencah v P . r .zu Storili smo vse kar je bilo v naših močeh Prav isto je storilo ludi ljudstvo Julijske krajine ш P o vsej J u g o s l ^ i j . k. je iicsielokral L o u r a n i o svojo voljo Na iMo-t sprejel, и bili vendarle iklepi ki so v nasprotju z najclcmenlarnejso pravičnostjo in ki „h Jugoslavija glede na svojo vlogo v posltdnjl vojn. ni « s l u lem troju kako* v s! drugi nan zavezniki i JO 000 ïrlcv je dala _uy»ta.Mja v vojni prati ta ï j t i f t i i Italiji in ia to i- ihtcvano od naiih z iveznkov naj ne de lajo iklrpov brez nas kajii nobeuih takih sklepov ne bomo — -nali Sc manj pa jib bo priznalo naïe Ijuditvo v Julljiki kra ki je kljubovalo tujemu п г ч ! »ku skozi mnoga »lolctja in Ljubljani 6 julija Ob p ihodu г P a r n a v L"jubljano jo po°al podpredsednic .**a* v h d e m Ш }USoslovanske deleeacije na m i r w o i konle- •'«ce Edvard Kardelj oovinir jem naslednjo izjavo Kenferent» Ilirih miniM.m v P a n z u je sp,«jc1a «Urne. k, •Üh n a r b d i ' J i i s o s l a v i i e n č nvrejo spccjrli N- morejo Jih sprejeli *«-,. V-., V. sklepi ponovno, kakor M a 11П v W v u l l r s u il*k ki je neìlclokrat prelivalo kri za • u svo Pred nemi je m roviia kon!»icn ta Î1 d ludi no lej konferenci ponovno predložila sv proteste proti sedanjim sklepom sveto tetve da se pravičen mir ne dela s preglasovanji Usoda nfscga l judstvi j * predviera slvar ljudstva v Julijski krajini Zaln s odo а s k k i Eliuka dri a katei naìi Jugoslavijn bo i pristanka i ( Kraigher, prodsedrde* Kontrola. * « И > ™ * £ ? Г ,(,r » lndu-lrlto Fraae Wsltoleh, minister za delo Tomo Brejc. „,rvU«r « I J ^ Ä ^ Ä e dr. Marijan AMU. Ш**« » ^ Î A r rt!o dr. Anto» KiMloik. f ^ " « - 1 Î Ï A r . ^ ' O F Ш Ä £ Ä S ^ Ч ^ Г к Ј ^ - ^ ^ ^ ^ IV." « » « . ^oeralmajor BoUu, filljegovlć ta druci -^^ д v c T p u ^ А ^ - •'""ЧГТЧ--," s S , « ™ ; i ert i &. «^lj«v.đu prtdsUvlJi № o t*'*-'*!** 1* 5 f, Л di-e-ni (jtinii-W pò pr«!l4SU BKJÏUJU pnpîdel IUÜJ1. r " * n P - 1 ™ ^ огп«(п**а o ^ m l ] . okroS Tr iU. kl aal «piai pod mediurodoo upnvo. M . . . m.rt mFdDirods'm озеч^Цет TrttA 1л mwl Jujcslivljo M torti i» *V*U Ukolc- Od No^srsda e i obîL litre po rek, Mimi lo dïJje po K Ô Î S k . ™ Ì ™ « « i io«l Seruro i„ o r t l u r« . . kjer u ^ o . u L I robkra-ke pAnof UVo da colare Nabreiioa v medoarodoem ot*mlju. %. J. , , _ . : . - l n <.-. !...,k- paa ob oiórju aç iakl]u£j. ko to «p-jiu m»}a ^ Der-t Prrdîa veroo rf Di- Naslovna stran Slovenskega poročevalca, Ljubljana 7.7.1946 zaupanje v bodočnost, ker ve, da bo morala zmagati pravice prej ali slej.«46 Nekaj kasneje pa so Kardeljevo izjavo povzeli v celostranskem bodrilnem naslovu na prvi strani: »Borili se bomo dalje za svoje pravice«47 ter povišali pritisk z objavo Kardeljevega govora v skupščini FLRJ, ki so ga zajeli v večvrstičnem, celostranskem in mastno tiskanem naslovu ter ga lahko interpretiramo tudi kot prikrito kritiko SZ: »Zahtevamo samo, naj bodo vsi zavezniki dosledni v tem, kar so proglašali med vojno kot svoj vojni cilj, ki je bil uničenje fašizma in napadalnosti, zgraditev čvrstega miru ter priznanje svobode in demokratičnih pravic narodom.«48 Sredi pogajanj na mirovni konferenci je Slovenski poročevalec posvetil veliko pozornost odgovoru Edvarda Kardelja italijanskemu delegatu na konferenci De Gasperiju. Sredi avgusta je časnik celostransko in večvrstično v naslovu povzel Kardeljev odgovor: »Jugoslavija, ki je toliko pretrpela zaradi napada italijanskih napadalcev, ima posebno pravico zahtevati od svojih zaveznikov, naj jo ščitijo pred obnavljanjem «Ibid . , 5. julij 1946, str. 1. «Ibid. , 7. julij 1946, str. 1. «Ibid. , 19. julij 1946, str. 1. 566 D. NEĆAK: SLOVENSKA PROPAGANDA 1946-47 Dobra (high-life) vzgoja . . . »Gospoda - Poveretto se dere kot obseden!« R t o b a N i k o ] a ] a P l r i m t a »»Potolažite ga s francosko linijo !«« Karikatura Nikolaja Pirnata, objavljena v Ljudski pravici 22.5.1946 napadalnosti in nacionalnega zatiranja s strani Italije.«« Slovenski poročevalec je s poudarjenim propagandističkim nabojem nastopil še ob koncu zasedanja mirovne konference in ob vrnitvi jugoslovanske delegacije v domovino. Cez celo prvo Stranje zapisal: »Mi se ne bomo pomirili s tem, da bi žrtvovali življenjske interese naših narodov za imperialistične interese kogarkoli - slovensko ljudstvo izreka naši delegaciji na mirovni konferenci zahvalo in priznanje «*> Л, v P o l e S P r e d f t a v l J e n i h č l a i * o v in njihovih naslovov najdemo v časopisju tudi množico člankov podkrepljenih z grafikoni, risbami in zemljevidi, s katerimi so javnost obveščali o slovensko-jugoslovanskih argumentih. Samo kot en tak primer navajam serijo člankov, ki jih je v obhki podlistka februarja 1946 objavljal Slovenski poročevalec s podnaslovom v sovjetski propagandisticm maniri: »Od Triglava do Jadrana je zahteval plebiscit krvi primorskega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji: 46.800 mrtvih, 7.000 invalidov, 95.460 deportiranih, 19.357 požganih domov, 16.837 delno porušenih domov.«51 Značilnost časopisnega propagandističnega prijema leta 1946 so karikature. Zapisal sem že da so jih ustvarjali tudi najvidnejši slovenski umetniki, kot so Pirnat, Gaspari in Pengov. Slovensko časopisje pa jih je prevzemalo tudi iz humorističnih listov, kot so bili Jet Kerempuh in Pavlina Na grobo bi jih lahko razdelili vsaj v dve skupini, od katerih prva, večja, biča neizvedeno defašizacijo Ä 5 ^ v T m W i t a l i J a n S k i h O W a S t i Ì n t 0 Z a d e V n° b r e z b ™ s t zavezniških okupacijskih ob asti. V drugo manjšo skupino, pa sodijo karikature, ki poskušajo razgaliti nesmrselnost, laznost in knvičnost zlasti francoske in britanske argumentacije (gospodafske, etnične, geografske) pn razmejevanju. 4 9 Ibid., 14. avgust 1946, str. 1. 5 0 Ibid., 20. oktober 1946, str. 1. 5 1 Ibid., 26. februar 1946, str. 3. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 51 • 1997 • 4 (109) 567 CROSTO PO Karikatura iz Slovenskega poročevalca 11.9,1946 Karikature Nikolaja Pirnata so vsebinsko segale v prvo skupino. Take so njegove risbe z naslovi: »Dobra (high-life) vzgoja,«52 »Juhuhu v Afriki,«53 »'Munchenčani' med seboj«54 in z zadržki »Eha - na desno!«.55 V to skupino sodijo še karikature: »Argumenti«, ki je bila prevzeta od Kerempuha,56 ter »'Strokovnjaška ugotovitev,«57 »Na pravi sledi« iz Ježa,5S »Gigantski podvig...«,59 »Prinašala civilizacije«60 in tista brez naslova, ki jo je Ljudska pravica objavila 28. marca 1946. V drugo skupino uvrščam karikature: »Nekje v Italiji,« ki jo je Ljudska pravica prevzela od Ježa,61 »Aretirane antifašiste v Trstu nameravajo razmestiti po zaporih v notranjosti Italije,«62 »Ave Gasperi«,63 »Scorzine podružnice,«64 »Še nekdo, ki skrbi zanje«65 in karikaturo »Taka je resnica... 5 2 Ljudska pravica, 22. maj 1946, str. 2. 53 Ibid., 17. maj 1946, str. 1. «Ibid. , 16. maj 1946, str. 1. 5 5 Ibid., 4. junij 1947, str. 2. 5 6 Slovenski poročevalec, 11. september 1946, str. 3. 5 7 Ibid., 22. maj 1946, str. 2. 5 8 Ljudska pravica, 31. marec 1946, str. 4. 55 Ibid., 18. maj 1946, str. 2. <*> Ibid., 4. april 1946, str. 3. 6 1 Ibid., 29. januar 1946, str. 5. « Ibid., 8. maj 1946, str. 2. 63 Ibid., 29. j a n u a r 1946, str. 5. 6 4 Ibid., 23. januar 1946, str. 5. 6 5 Ibid., 16. januar 1946, str. 7. 568 D. NEČAK: SLOVENSKA PROPAGANDA 1946-47 'Ljudska l>mvica<,'9. avgusta 1916 Stran 3 KULTURNA USTVARJALNOST PRIMORSKIH ZNANSTVENIKOV, PISATELJEV, GLASBENIKOV IN UMETNIKOV - DOKAZ KRIVIČNEGA SKLEPA ČETVORICE 1 ZNANSTVENIKI Z PISATELI1 v У » Ï ^ i , ^АОтА. .• K O B A R I D ( -à'4R<:ivI" K R N ^ TOLMIN - H U D V J U Z N ^ SVLUCIJ V^PODMELEC / -^AKOJGSp ^ CERWNCg - », \ R S N O TRCM-UNT B O D R E ž J * ^ i « А Г . t ^ > ^ ^ D T R E Đ U S V * i c E J < r m , c K A < ? O R A Ш Ш KAlNAX. -ОЈчкО «" W V O J S K O g <ÏRÇAR_ 5 GLASBENIKI 4r UMETNIKI Š M A R T N O , , ' M I R E N ^ , \ KOBDILJ g g @ . ÇORyANSkC S1AP* Y I P A V A . _ STUDENO \UkVHWJErf WOjNiAJ ^RAZDRTO, <>и>Ђ.Џ/^ / # N A p R E Z I > » $ t j | J • "• " S * <- &>$*. ^ Ä s A o a z Ä K P E N A B o V g _ голорч ^ Л а ^ Н ' v "•> SEŽANA. /" p V i U KOÏER_->U , , , ^ 4 , jv < * » , .PREM- .. O p T R \ O \ 0 i / / ' i L B I j r R . f C A . ^ ~ . \ 'T „ >rJ. t зЛ' T^Jlf J 1 • Л^ L Julijska Itrajina ic dala s lovenskemu narodu veliko' število umetnikov in znanstvenikov na vseh poljih kulturnega udejstvovanja. Ta, pod tujcem trpeča dežela, nam je dala 160 kulturnih delavcev, pesnikov, pisateljev, umetnikov. Zemljevid z rojstnimi kraji primorskih kulturnih ustvarjalcev, Ljudska pravica 9.8.1946 ZGODOVINSKI ČASOPIS • 51 . 1997 • 4 (109) 569 Članek in zemljevid o slovenski poselitvi Primorske, Ljudska pravica 23.3.1946 Zapadna narodnostna meja Julijske Krajine je ostala trinajst stoletij v bistvu nespremenjena Vc3 planinski svet prcdalpsko-dinar- skega sistema, knterom» pr ipada Juli jska Kra j ina, jo od naselitvo Slovencev do da- iios ostal narodnostno slovanski. Kjer so Slovenci prodrl i v F u r l a n s k o ravnino, so se v teku stoletij romaniz i ra l i . Le neka­ tera i m e n a s lovenskega izvora danes fur­ lanskih vasi (Gorizzo, Goričizza, Belgra­ do, Scila, Medoa, Sclabonica, Lonca, Scla- vons itd.) pričajo o nekdanj ih slovenskih nasel j ih. Vso ozemlju severnega dela Jul i jsko Kraj ino 'vzhodno od narodnost­ no meje jo popolnoma slovensko z edino izjemo Gorice, ki jo narodnostno mešana. Vsa ostala naselja vzhodno od narodnost­ ne mejo' so bila od nasel i tvo Slovencev pa do d a n e s izključno slovenska. • Mosto Gorica, v okviru današnjih ob- Cinskih meja, jo imelo po avstri jskem l judskem štetju i z . l e t a 1914 44.353 prebi­ valcev, od k a t e r i h jo bilo 21.S-15 ali 4 9 % Slovencev. Glcdo na zlorabo pojma >občovalni jezik« ( u r a d n o jo bilo ugotov­ ljenih 2500 p r i m e r o v ) pa jo imela Gorica dojansko tedaj s lovensko vočino. Razen tega jo obdajajo krog in krug slovensko vasi. Od nasel i tvo SIovcuccv so jo stoletja o h r a n i l a narodnostno ' t rdoživa in nedo­ t a k n j e n a Slovenska Benečija, skrajni za­ p a d n i del s t rn jenega s lovenska ozemlja, lozoï ob r ekah Nadiza (Natisone), Te r (Tor re ) in Rezija ( l ïcs ia) . Slovenska Be- nečija, ki jo žo od leta 18GG pod Italijo, j e tudi v tej dobi, kljub temu, da so^ jo oropal i vseh n a r o d n i h pravic, zlasti šol­ stva, o h r a u i l a svoj . narodnostni značaj. Leta 1911 jo bilo po i ta l i janskem ljud­ s k e m Štetju naštet ih 52,050 prebivalcev, in od teh 36.178 ali 0 9 % Slovencev in 15.S72 F u r l a u o v . Poreklo italijanskega prebivalstva Julijske Krajine je v ogromni večini slovensko Trst jo po krvi pretežno slovensko I ja in vel ikega de la Sredozemlja in ker e s ti). To jo nesporno dejstvo, o k a t e r e m ' so bili doseljenci gospodarsko ŠibkcJSi od vi ja jo mnogi etnografski | s t a r e g a mestnega, probi valsi va, " " " " " obširno ra/pr; nU.-iInlii: n i n i gi et gr ÜIIL'L'IÜO l 'auro, if s i s tarog eut ali generac i jah ilnlijaniz 570 D. NEĆAK: SLOVENSKA PROPAGANDA 1946-47 ^ШШ$^ШШШ^шМџЏ^^Ш^&^ШЏшШШт^ЏМ^^^Ш1^^¥^^^^^^^шШ^^шШ^ liiiiiiiÊ 111ШР111111в •УУУУУУУУ//'/£:-УУ:4УУ*;.УАУУУУУУ:У^ '•''•-'• '•'••:•:::-:•:•:•••.•:уУууУУУу.:•.-.•.: УУУУУУУУУУУУУУУ^уууууууУуХ%§л Kot po vsej Julijski Krajini, se tudi na Opčinah ljudstvo pripravlja za sprejem medzavezniške komisije. Na zid so napisali število žrtev, ki jih je ta vas doprinesla v borbi za osvoboditev in združitev z Jugoslavijo. Zidni napis na Opčinah, Ljudska pravica 1.3.1946 taka njihova propaganda,« ki jo je ustvaril Slavko Pengov za Pavliho, Ljudska pravica pa prevzela.66 Posebej pa velja opozoriti na likovno stvaritev Maksima Gasparija, ki je brez pomisleka ne moremo uvrstiti med karikature. Imela pa je brez dvoma močan propagandistični učinek. Februarja 1946 je namreč Slovenski poročevalec objavil njegovo podobo Prešerna z naslovom »Največ sveta otrokom sliši Slave,« ki jasno pove, od kod do kod živimo Slovenci.67 V podoben kontekst kot karikature je mogoče uvrstiti tudi grafikone, s katerimi je slovenska propaganda v časopisju utemeljevala razmejitvene zahteve. Še posebej poleti 1946, v času zasedanja mirovne konference. Ljudska pravica je na primer na četrtini časopisne strani objavila zemljevid »spornega ozemlja« z naslovom »Kulturna ustvarjalnost primorskih znanstvenikov, pisateljev, glasbenikov in umetnikov - dokaz krivičnega sklepa četverice« in v njem označila rojstne kraje 160 umetnikov in znanstvenikov na vseh poljih kulturnega ustvarjanja, ki so bili doma 6 6 Ibid., 23. marec 1946, str. 2. 6 7 Slovenski poročevalec, 2. februar 1946, str. 3. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 51 • 1997 » 4 (109) 571 Tako so napisali barkovijanski ribiči na zid v portiču Kontovelj in s tem izrazili s-vojo zahtevo po priključitvi k FLRJ. Napis v kontoveljskem pristanu, Ljudska pravica 1.3.1946 v Julijski krajini.68 Z zemljevidom požganih vasi na spornem ozemlju je dokazovala pravičnost naših mejnih zahtev.69 Enak pomen so imeli zemljevid, ki je prikazoval, kako sta Trst in Jugoslavija ekonomsko nerazdružljiva celota, grafikon železniškega prometa Trsta leta 1913, kije dokazoval isto,70 ter historična karta z vrisanimi področji slovenske naselitve na tem prostoru v 7. in 8. stoletju.71 Čas in prostor mi ne dopuščata natančnejše analize propagandne dejavnosti. Tematika in gradivo sta tako obsežna, da zadoščata za celovito obdelavo v obsegu magistrskega ali celo doktorskega dela. Zato bom poskušal le še na kratko opozoriti na propagandno dejavnost, ki se je kazala »na terenu« in je do javnosti prihajala predvsem preko objavljenih fotografij. Največ fotografij je preplavilo časopisje v pomladi 1946, ko je na »spornem ozemlju« zbirala podatke medzavezniška razmejitvena komisija oz. tik pred njenim prihodom. Največkrat so prikazovale kraje, v katere je komisija prihajala in so jo le-ti pričakali slovesno okrašeni, običajno s slavoloki. Stene hiš so bile polne napisov, deloma še iz časa takoj po koncu vojne, deloma pa so jih napisali takrat. Na slavoloke so pritrdili transparente, slike politikov, slovenske, jugoslovanske in garibaldinske zastave.72 Naj za to priložnost navedem le nekaj najpogostejših napisov in 6 8 Ljudska pravica, 9. avgust 1946, str. 3. » Ibid., 25. julij 1946, str. 3. 7 0 Ibid., 23. julij 1946, str. 3 in Slovenski poročevalec, 28. julij 1946, str. 3. 7 1 Ljudska pravica, 23. marec 1946, str. 2. 572 D. NEĆAK: SLOVENSKA PROPAGANDA 1946-̂ 7 transparentov. Ta oblika propagande je gotovo še najbolj neposredno in izvirno nagovarjala tiste, ki jim je bila namenjena. Na hiši na Opčinah je bilo napisano: »Tu je Jugoslavija - Dovolj nam je zatiranja, hočemo ljudsko oblast«,73 kontoveljski ribiči pa so na zidu pristana na veliko med dvema rdečima zvezdama, napisali: »Tu smo slovenski ribiči.«74 Na Vipavskem so postavili velike slavoloke v obliki Triglava, jih okrasili z zvezdami, napisi OF in transparenti »Izven Federativne ljudske republike Jugoslavije za nas ni obstoja!«75 Podobno je bilo na Goriškem. V Renčah so postavili slavolok v obliki Triglava z zvezdo na najvišjem roglu, požgane hiše so opremili z napisi »To je delo okupatorja,« pa tudi s slikami Tita in Kardelja ter napisom »Hočemo Jugoslavijo.«76 V Sičolah/Sicciole so prebivalci pred vhodom v vas postavili veliko tablo, na katero so v italijanskem jeziku napisali vse svoje žrtve.77 V Opatjem selu so storili enako v slovenskem jeziku.78 V Kopru pa so v času prihoda komisije zapisali »Pozdravljena medzavezniška komisija - Mi hočemo Jugoslavijo« in »Tito ne mudi se dolgo, Istra Te čaka!«79 Izola je medzavezniško komisijo sprejela z velikim slavolokom, okrašenim z zavezniškimi zastavami,80 pri vhodu v Miren pa je na slavoloku pisalo le »Jugoslavija.«81 Naštevanje podobnih primerov bi lahko nadaljevali v nedogled. Najbrž pa se ne bom dosti zmotil, če ob koncu zapišem, da sta bili v slovenski propagandi v času boja za zahodno mejo najpogosteje uporabljena beseda in napis tista s Sabotinskega pobočja in tisti s hiše nekje na Vipavskem: »Tito« ter »Tujega nočemo - svojega ne damo.«82 Ta parola se je najbolj zapisala v historični spomin in zato sem si jo tudi izbral za moto svojega članka, ki ga ponazarja objavljeni plakat. Ne vem pa, kako bo v zgodovinskem spominu z vsebino dveh takratnih propagandnih letakov: »Hrabra Jugoslovanska Armada je izpolnila stoletne želje slovenske matere. Naši otroci bodo vzgojeni v svobodnem duhu Združene Slovenije in nove Titove Jugoslavije« in »Tito, con te noi marceremo verso il migliore avvenire.«83 Z u s a m m e n f a s s u n g Die slowenische Propaganda zur Zeit der Entstehung des Friedensvertrags mit Italien Dušan Nećak Der Beitrag umfaßt den Zeitraum 1946-1947, inhaltlich erörtert er alle Propagandaformen auf slowenischer Seite zur Zeit der Entstehung des Friedensvertrags mit Italien. In erster Linie handelt es sich um eine kurze Inhaltsanalyse der sogenannten »Unterstützungsresolutionen« (»resolucije podpore«) für die Forderungen Jugoslawiens bei den Friedensverhandlungen. Diese wurden von Einzelpersonen und verschiedenen politischen, kulturellen, sportlichen und anderen Organisationen an zahlreiche Adressen im In- und Ausland verschickt. Der Beitrag setzt sich auch mit dem Propagandaaspekt der Berichterstattung der zentralen slowenischen und küstenländischen Zeitungen auseinander, stellt die in den Zeitungen veröffent­ lichen Karikaturen und Bilder zu dem hier behandelten Themenkreis dar und umreißt die Problematik der Graffiti an Hauswänden im »umstrittenen« Gebiet, der Bildsymbolik verschiedener Manifestationen zur '2 Ibid., 3. april 1946, str. 3. 7 3 Ibid., 1. marec 1946, str. 1. 7 4 Ibid. 7 5 Ibid., 5. marec 1946, str. 3. '6 Ibid. 7 7 Ibid., 22. marec 1946, str. 3. 7 8 Primorski dnevnik, 15. marec 1946, str. 1. 7» Ibid. 8 0 Ibid., 16. marec 1946, str. 3. 8" Ibid., 29. marec 1946, str. 1. 82 Ibid., 26. februar 1946, str. 3. 8 3 ARS, Referat II., Zbirka plakatov, mapa G. ZGODOVINSKI ČASOPIS • 51 • 1997 • 4 (109) 573 Unterstützung der jugoslawischen Forderungen »in situ« sowie der Plakate, Flugblätter und anderen graphischen Materials. Der Autor versucht einerseits den Inhalt, die Intensität und den Erfolg der Propaganda zu definieren, andererseits aber auf Vielfalt, künstlerischen Wert und zeitliche Determiniertheit hinzuweisen. Er stellt fest, daß es sich dabei in der Regel um leeren bombastischen Inhalt handelt, der sowohl mit der Grenzziehungsfrage verbunden ist, als auch der Promotion der neuen Gesellschaftsordnung dient. Die Propaganda war am intensivsten bei der Ankunft der Grenzkommission im »umstrittenen« Gebiet (1946). Sie kulminierte in den Protesten gegen die Beschlüsse der Friedenskonferenz (erste Hälfte des Jahres 1947) und klang in der Zeit der Anwendung der Beschlüsse der Friedenskonferenz (zweite Hälfte des Jahres 1947) aus. Überwog in den beiden ersten Perioden inhaltlich die Thematik historischer, ökonomischer, kultureller und politischer Beweisführung und Argumentation bezüglich der jugoslawischen Forderungen, so verlagerte sich der Schwerpunkt der Propaganda in der letzten Periode auf den erfolgreichen Anschluß des Küstenlandes an Slowenien und auf die Hervorhebung der ungerechten Beschlüsse der Friedenskonferenz sowie der Existenz des Faschismus im Nachkriegsitalien. Goriški letnik - zbornik Goriškega muzeja Goriški muzej v Novi Gorici od leta 1974 izdaja svojo letno publikacijo z naslovom »Goriški letnik«. Zbornik objavlja znanstvene in poljudno-znanstvene prispevke predvsem s področja arheologije, etnologije, zgodovine, zgodovine umetnosti in literarne zgodovine. Prispevki so vezani predvsem na prostor severne Primorske ter sosednje Furlanije. Tako sodelujejo v zborniku tudi tuji pisci z obmejnih področij in »Goriški letnik« ustvarja znanstveni dialog ob naši zahodni meji. K temu pripomorejo tudi objave ocen in poročil o različnih knjigah ter periodičnih publikacijah, ki obravna­ vajo severno Primorsko in deželo Furlanijo-Julijsko krajino. »Goriški letnik« lahko naročite pri Goriškem muzeju, Grajska 1, SI-5001 Nova Gorica.