K. k. HofbibUothck ^Tien' St. 27. V Gorici, 3, julija 1885. „So«5a" izhaja vsak petek in velja popoSti prejfimana all r ftnrici na (lorn poSJljanft: Vse leto.....f. 4.40 Po! leta.....„ -'.20 tjefcvrtleta . . . . „ l.m Pri ostnauiiik»» tako tudi j>ri ..po* $1 :nicah" se placuje za uavadnu triiitop- novi-sto; ....... 8 kr. fte se tilka l krat 7 »» » u >» 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ Zavefc 6rkP po prostorn. Tedaj XV. Posamezoe itevilke Be dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki nlict hlha „m-h kron", na starem trgu in v nannki ulici fpr v Trstu, via Co* snrnia, 3. D»pisi naj *c- lilagovoljno posiyajp urudnlStvii .,{?nfto" v Gorici na Travnikt) 10,1., narocniua pa opr.ivnj§tvu „So5e*' Via della Croce it, 4. II, Rokopisi so ne vracajo; dopisi naj to. blagovoljno fraukujejo. — Deiajccin in drugim nepremos&nini se narofinin* znifca, ako se oglase pri opravnffttvu. K.atoliska cerkev in narodna zdra^ba. Izvrfno besedo rekli so avstrijski gkofl, ki m bili zbranflpreteklo zimo m Dunaji, o sedaujem stanji avstrijskib narodov, ki je zalibog v mnogik ozirih po-dobno stanju oaih narodov, ki so pozabil-' Boga in njegovo zapoved ter so sprejeli nauke 2idovskega li-beralizma, kateremu je bog deoar, clovek pa razum-na fcivina, ki pomaga liberalcu do posesti iu do slast-nega uLivanja. Poulicni iiberalizeia, kakor ga razu-mejo nekateri bogati obrtniki in njih Casnikarski blap« ci, ve&inom zidi, razjeda pravo in pravico kakor o-genj ter seje razpor med posamezne narode in stanovc, da uaiodi v prepiru med scboj ne zapazijo, kako jih brijejo brezbozni zapeljivci, kako si polnijo /epe % iulji opeharjenih 5judstev. Ni nam uaraen, govoriti o vseb tockah doJgega pastirskega pisma, ki se je razglahilo po vsej Avstriji, awpak izmed mnogih lepib in prekoristnih besed ho-ccrno navesti le to, kar so Skofi rekli o narodaem praSaojt in o narodoih prepirib. „Kot zaloatuo zna-nienje oslabelega verskega euta,* pravijo skofi, n navesti inoratuo tudi drugo zalostivno prisazen — me-nimo inedsebojno razdrazeuost in razkaceuost raznih narodov in debet v nasi ljubi Avstriji — smemo jo tako imenovati, naroduo zdra2bo. Po krScan-&kik uazorib nbo raziictu narodi oa avetu nit; drugega uego r a v u o i> r a v u i u d j e, b ra t j e ene diuziue bo^je. Kdyr ne pripozua te resnice, kdor jo taji, t e tudi ludejantktae avojetn vedeojetn,kdor te-uaj Ijabezon do avojtgn rodu Uko viaoko zeac, da druge narode sovraii ali zanifiuje, prepir in r&zpor med njimi vuema, kdor ne vidi v svojem bliznjeni najprej Kristusovega odrelenca, ampak same narodnega nasprotnika, ne mis 1 i in ne deia vec v duhu katoli§kega kri-stijana, ker stavlja uarodnost nad katolisko vero.tt Tako in enako piiejo avstrijski Skofi o uarod-flcin praSanji, o uarodnth teinjah in prepirib. Ali ui-60 to zlate besede, vredne, da se vdolbejo globoko v mmm iu srce vsakega cloveka? — Kaj so razni narodi, ki sestavljajo mogofiao avstrijsko cesarstvo, med seboj ? B r at j e ao ene druline bolje in ene driavne sknpine, katere moraobjemati vez ljubeani, vez medscbojnega spoStovanja; ravnopravni udje so, katerim po bozji in po dr^avni temeljui postavt tifiejo enake praviee, posebao tudi v je-zikovnem oziru. Kdor te resnice ne prizoava, ee tudi le dejanski se svojim vedeujem, n a s p r o t u j e d u-htt katoli§kega kristijana. Zalibog, da imamo vse polno zasiepljenib bratov v Sirni Avstriji, ki so se udali Hberalizmu in nimajo pojma o kr§au-ski pravici, ki zaaieujejo io sovra^ijo vse, kar ne pripada sjib narodnosti, ki sejejo prepir in razpor med narode, ker imajo dobieek od sploS-nega prepira kot hujskaci ali kot zagovorniki. Sram bi moralo biti takih liberalcev, kleCeplazev na zgore, & trdosrinib sebiduikov na zdoie. Posebuo slovenski narod mora se potozevati po vsi pravici, da med njegovimi sosedi ga noCejo priz-cati povsod kot ravnopravnega uda vesoljne dr^ave, kot brata v ktogu avsirijskih narodov. Ne le to; med njegovimi sosedi mu vecktat celo kratijo praviee, ki so m« zagotovljene v teinepih dr-^avnih postavah. Driavna postava zahteva, naj dajo Slovcnci mladenice v vojake. To dollnost jim je mo-goCe izpolniti, ker komisija pride celo v domaci kraj, da potrdi mladeniia v vojaka, Drtavna postava zab-teva tudi, naj slovenski otroci obiskojejo ljudsko Solo, ter naklada roditeljem dol^uost, naj skrbijo za redno obiskovanje Sole pri svyjsb otrocib. Na KoroSkem je pa jako te2avno to driJavno doliuost izpolniti, ker tani nameatujejo ljudsko Solo zavodi, v katerih je glavni in skoro edini ptedmet drug de^elni jezik, ka* terega d r^avna postava ne naSteva med obveznimi predmeti ljudske Sole. Stem je dobrota ljudske sole ali popolnoma onemogoeena ali skoro unicena. In zakaj se to godi ? 2ato, ker ne-kateri uem§ki liberalei ne piiznavajo Slovencaza bra* ta Biti za ravnopravnega uda v avstrijski friwi, ker aauiiujejo in sovrazijo vse, to diSi po slovenstva. Liberalei' so postavi rep zavili in razupivajo Slovence kot dra21jivce in uemir-iicbe, ako tirjajoto, kar postava zahteva, ako tirjajo siovensko ljudsko Solo, fierite graSko nTages-post8, pa povejte, ali ni res tako, Pa kaj nam je treba dalec segati. V Gorici imamo izgledov dovolj. Liberalua italijanska stranka pri-znava, da v mestu prebiva nad 4000 Stovencev. Libera loom je zuaao, da litzavna postava zahteva Solo za otroke od 6. do 14. leta. Zalo je popolnoma naravno, da goiiSke sloveuske deklice bi morale imeti tako do-lo, ki odgovarja diiavui in de^elni postavi. Drustvo wSloga* prizadeva se, da bi tej potrebi pciSlo v o-kom. Kaj pravi na to liberalua italijanska gospoda v liberalnein ^CoiriemV" Oudite se in struntei vosoli se, da diiava ni dala za to solo denarne podpore, ter priporoca svojim, naj gledajo pazljivo na vsak ko-rak «Blogeu v teiu oziru, ter i/ra2a s tem svojo ze-Ijo, da bi se Sola ne ustanovila. To je liberaluo 1 In zakaj je „Corr.u teinu nasproten? Zato, ker omenje-na Sola bi morala biti slovenska. Sploh je znano na-Celo one gospode, za katero „Corr.K pifie, da v Gorici se no flmejo priznati Slovonci. Sami so jih pri znali prizadnji fitetvi 4000 iu vender bi jih zdaj radi zatajili ter jim no privoscijo, ia bi m o ojiit govorilo. Vse njih pdzadevauje mcri na to, da bi sloven-stvo iz Gorice popolnoma istrebili. Z»kaj to? Zavo-1 jo uarodnosti. Ta list je tako s»trasteu proti Slo-vcnctiiu, da v zadnji stcvilki jih zatiicuje % imuuoiu nla moutagua" (gorjau)). Toprav dobro znaci 2idov-ski znaCaj tega hsta, ki zakriva svojid ptotiki'Sanska naceia pod ngovim perjem italijauake naroduosti, katero opisuje v popoiuo poganskem smisiu, preziraje iu zantfevaje vse, kar ni italijansko, kar je Ce tudi le od dalec elovensko. Sicer pa inonimo, da se ne motijo oni, ki trdijo, da italijanska besnost tega lista jo le plabc, a katerim zakriva grehe velike obrtnije, in da naia§6 zato 2ivi, da dela razpor med goriSkima narodoma, ki tako ne moreta dovolj opazovati svojih guiotnih lazinei. Italijane segefio in jih podpira v ujih nedosegljivih namenih, tor jim opisujo Slovence kot njih naaprotniko, dasi priznavajo Slovenei v besedi in dejanji ftalijanom vse praviee, ki jim gredo. Pri tem se nam le to najbolj 6udno zdi, da se je tega lista z obema rokama okleoila tako zvana „vladaa stranka", GoH6anom ni treba praviti, katera gospoda si dajo ta dastni pridovek. All no ve ta atranka, da a takim poetopanjem stavi slavno vlado v 6udeu svit. Ako bi hotel kdo sodifci vlado po „vladni stranki," re6i bi moral, da jej je narodni prepir vSefi, da ga neti in vzdrzujc, da je ona kriva, da nimamo miru. „Yladna etranka" bi morala imeti toliko zdrave pameti, da bi to epozaala in da bi no spravljala po svojem prijateljevanji in koketovanji a 6ez mero ita-b'janikim listom vlade v 6udno stanje pred deielo. Slavni vladi bi priporodali, naj zapove Bvladni stran-ki* drugo postopanjo in naj jej prepove, druftti se z zidovskim liberalizinom ter liriti prepir med goriakima narodoma, ako hoce §e dalje obdriati ono castao ime. Ako bi „vladua atraaka" no hotela razumoti povelja, bo vlada vedela, kaj ji jo storili. Mi ne dvoraino niti en trenotek, da bi vlada ne vedela, kaj ji je pofieti, ali da bi ne znala, kako se ohrani mir med goriakima narodnostima tudi brez wvladne stranke". Slavaa vlada naj skusa popraviti, \m je zakrivila „vladna stranka" tujeev in italijaniaimov, zdra2enih z 2idi in klatlvitezi. Preprifiani smo, da vladi no moro biti vse eno, kdo so kiuca z lopim imetiom vladne stranke, in da so popolnoma ujema z besedami avstiijskih skofov, dane dela v duhu katoliakega (I) kristijana (I), kdor ljubezen ,do svojega rodu tako visoko ieao, da druge narodnosti s o v r a I i, z a n i S u j e ter prepir in razpor med njimi vaema. Se v vecjem nasprotji z besedami avstrijskih Skofov jo pa oni, ki dela vso to, ne iz prevolike iu zato kriviSoe ljubezni do svojega naroda, ampak iz ijubozni do ma-mona ali celo napovelje proatomavtarstva, ki sovrazl Avstrijo, kor je po zgodovini katoliSka, in jej hoce Skodovati z narodno sdralbo« nSIovcnsko bralno in podporno druStvo v Gorici.* I. „SlovonBlco bralno in podporno dm* & t v o v 0 o r i c i" fcklenilo jo poluletno racuno is uzi o-ka, da more uvestt na p .llagi dosedanjih gospodarst-venih sku§enj one pronavfidbe, katere bodo v gmotni in duSevni korist tega prevaiuegu druStva, Ra^nn ka2e po vestnem pieraiSlevanji obilo senftnatlh Btra-nij. Piva, imjzoatnejSa seniSnala ct*an je nereduo vplaCovanje meseftnih dooeakov. Rednost, natanCnost je v driiitvonem ilvljenjl neizogibno potrebna ^asreCon, vspeSea raavoj drufitva. Bedno, natanCno vplaCevanje mese^iin moro odbor NSlovenskega bralnoga in podpornega dru5tvau vpeljatl lo s pornoCjo druStvenikov. Nerednd uplafievanje me-seCniu zakrivilo je znatni zastanok prifietkom druSt-venega leta ter je prisililo odbor, iabrisatl iz druStva rauogo druStvenikov % na:,tatiki treed. Poslcdica izkljuCdQja druStveaikov je gmotni lz-guba izkljucenemu in druStvu samemu. DruStvenlk 1 x-gubi pravico do vie vplacanih raeaefiain, pravico do gmotiie podpore o Lasu bolezni, pravico do zdravuiSke pomoci, do zdravil ter do dusevne hrane, katero podaje druStvo svojim druStvenikom, Jcakor tudi do d.udtvene glavnice, katera znafia po rafiuuu 1410 gu, tedaj okol6 7 gl. za vsakega podpornega dru-stveuika. Drustvu pa se zmanjsa itovilo dru».venikov, se zmanjSajo dohodki in vsled tega oeobhodno potrebna podlsga daljnemu razvoju ter vspeSnemu de-lovanju. Komur je svoja gmotna in duSevna korist pri srei, lehko pravocasno odrajta nizke meseCne doneske, med tem ko je poravnava velikih zastankov gotovo tezja, marsikateremu udu celo nemogoca. Odbor mora po veft-kratnem opominu doti6nega zamudnika izbrisati iz druStva z dolgom vred. Saj bi bila soduijska iztir-jatev zastanih mesecnin v smisiu druStvenih pravi! zarad ubo2nosti doticnih oseb ter zarad neiztirljivih sodajiskih stroSkov drustvu skodljiva, celo pogubljiva. DruStveni odbor more olajsati druStvenikom redno uplaLevanje. V obilni meri je za to poskrbel z imeno-vanjem druStveuih poverjenikov za okraje, v katerih je vsaj pet diuStvenikov. Naloga poverjeuikov je skrbdo rednega uplacevanja in do vsakorsne zveze druStvenikov z od-borom; a njih naloga ni, vsakterega clana posebej, po nadinu davCnih eksekutorjcv, opOminjati na redno vplacevanje. DiuStveniki morajo mariveS sami, po svojem tnagibu redno donagati poverjenikom meseCao doneske, kateri odpoSijejo pravocasno iztirjane svoto drustvenemu denarnifiarju. Zalibog, da so Se zmiraj poverjeniki siijeni zarad koristi zamudoikov in te Ijubozni do druStva opominjati veckrat z&mudnike k red-nemu vpIaCevauju. Poverjenikom uzcokaje torej nepo-trebnega truda mlaCuost druStvenikov do prekorist-nega zavoda, nepremiSljena brezskrbnost za bOdo&-nost, za cas bolezni, za dobo nezmoznosti, Slednjo trditev ofiividuo dokazuje slufiaj, ki se je pripetil prav v teko5em drustveuem letu. Izred-ni podporni ud zastal je Seat mesecev z doneski, katerih vsled hitrega obolenja ni mogel vplafati, mod tem ko bi bil poprej nizki mesecni znesek lahko odrajtal. Tedaj zarad mlacnosti, zarad neodpustljive brez8krbnosti izgubil je doticnik pravico do podpore za nevarui Cas bolezni, za Cas, v katereoi muni mo-god zasluzek v pre2ivenje sebe in dru^iue; izgubil je pravico do poprejSnjih vplafil. Iz navedeaega slncaja sledi, da ne sme odlaSati hoben Clan z vplaCHom me-se5uin od meseca do meseca, ker nobenemu Cloveku ni znano, kedaj ga obiSce bolezea, kedaj bode po-treboval podporo iz drnStvene blegajnice. Odbor bo moral omejiti radi druStveaikov in radi dru$tva n«-reduo vplacevanje s tern, da poostri doticne tofika dtuStvenih pravil. Do tedaj pa naj druStveui poverjeniki s pomno^enimi modmi vzajemno z druStvenim odborom delajo v korist zelo va^nega zavoda. Nereduo vplacevanje zavira dalje pomnoiite? donasati mesecniae, bi odbor sproti obrestonosno nakladal preostnjo& svote edino !e v korist druSt-vcnikom, kaicrim pripada druStvena glavuica. Pri draStvenikih zastali doncski pa ne donaSajo obresti, oni manyec* pomnoi'6 le trudapolno, brezplacao delo druStvenerou odboru, ter druStve Jm poverjenikom. Ctos, katerega potrati odbor pri obravnavi aktivnih zastankov, lchko bi posvetil pretresovanju drugih, za razvoj podpornega droStva vaznih vprasanj. DruStve-nikil Vase druStvo je v pravem poinenu le hranil-nica, katero zastopajo, oskrbijejo, denarno nodpirajo goriski narodajalri. Niti vinar se po nepotrcbnera ne potrosi, preostanU se obrestljo. Ta hranilnica Vam ne izplaia aarao 4 ali 50/0 obreati od raajhnili upla-til, ampak stotere, da tisocere se ve da le za Las bolezni, za 2as nezmoinosti. Na nogel VaSc gaslo naj bode redno, natancno vplaCevanje me-secnin. Dopisi. Na KraSU, SO. junija. — Kakor so jo govo-rilo in aem xadnjie' omenil, da za praznike dojde na Pliskavako gmajno na tiaoce in tisoce ljudi, tako se je tndi igodilo. Od aoboto na nedeljo po noci bilo je od 4—5 tiso6 ljudi na pasniku, ki pa oiso nic vi-deti, eo tudi so eakali prikazon do 4. uro zajutra. Nonavadno veliko \judi priSlo jo pa v nedeljo po-poldne od vseh strati, prepevajo in molLe\ hodco in votec* ao, tako da jo bilo v noci od nedeljo na pra-anik av. Petra in Pavla od 10—12 tiaod ljudij sku-paj; nekateri jib cenijo celo do 15—20 tiaac", kar pa jo morda preve6. Pa tudi ti so so kakor prejsnji SroTarjcni mirno vrnili nazaj, kor tndi teb ni nobc-on nic* videl ni sliial. Tako bo menda zdaj konec toga potovanja. V ponedoljek popoldne ni bilo vi-deti nobottega cloveka yog, a vender s PKskav^nni in nekaterimi tujci bilo jo tudi to noc kak;h 200 ljudij tamkoj dea noe. Steer pa jo bilo res vac y redu in mirno na graajni. Lo Skoda, da podlaga temu ro-manju se do zdaj ne zdi reantfna. Trosili so so raznoteri izmisljeni cudezi mod svet, kateri so se pa fcasueje vselej kot neresniem skazali. Tako n. pr. so pravili, da nekemu mo2u iz Tr., ker je yso prikarra tajil, se je roka posuSila, a potom kmalu zopet o^dravi'a, ko jo priznal prikazen; potom so jo pa pokazalo, da niol ni bil nic" bolan. Dalje m jo nekdo po poti borgljo yrezal in Sel tja. Tani jo jo pustil, kakor da bi bil ozdravii. Ljudje so pripo-vedovali, da je nekdo berglje tam pustil, ker je ondi ozdravii. Potem so jo zopet zvedelo, da mo2 doma niti palice ne potrebuje. Od daljnih krajey doali ljudje fcodijo prasat g. ugitelja v Pbskavico, ce je res on a kljucem one otroke y solo zaprl, in da so potem izginili pri zaprtih \ratib in oknih iz Sole ? Se ye, da na tern ni nic res, Zdaj se se vedno govori, da se ima Mati bo2ja iz cerkye y Oberslajnu preselifci vPliskavico. Pravijo, da yidijo zarjo od te C8rkve hoditi tja na gmajno Pliflkavako in da cerkovnik ne more ve5 cerkve za-preti. Tudi Mati bozja, da je onim otrokom nze ra-zodela, dase ima Oberflajnaka cerkev tamkej zidatif Ta govoriea se je uie koj od zacetka romanja tu pa tam pa le bolj na skrivnem slisala, a zdaj je splosna. Poddru&iica M. D. v OberSlajnu bila je lansko leto okradena. Habralo so je bilo za popravo vec denara, a poprayilo se Se do sedaj ni ni6, ker se je denac naioiil. Altar M. b. je y zalostnem stanu; in tako je nastala govoriea, da M. b. no§e ye6 biti y Oberslajnu, ampak da gre y Pliskavico. Po no& 30 ljudje, kakor pravijo, res point go-recnosti y molitri in petji; se ye, da tudi porednezev ne manjka. Vsi pa planejo, ko so kje kaka lucica, ©8 tudi naravna, prikaze, hitro kvifiku, pakleknejo in kridijo, da jo M.,b., ce tudi si je za grmom kdo le smodko priigal. Zal! Zopet pri dragem grmu je se-del sivolasi starcek; glava sema beli in sveti; nekdo to zapazi, v nodi no razloci debro, hitro zakriei, da yidi M. b., vsi se mu blizajo, poklekajo okolo grma, dokler da ni natal staxJSek in jim resno rekel: 8Tako neumnih ljudij pa Se nisem nikjer videi«. Zopet dragi pa hofiejo ljudstvo goljufati, ker za grmom lu«i pri-zigajo ali pa si z iveplenkami prate mazejo da se nekaki zarki vzdigujejo. Bog daj, da bi resnica priSla na dan. Sploh pa se zdaj misli, da bo konec ro-manju. Gotovo bi bilo boljse, da bi ti ljudje a tfsto gorednostjo kako drugo potrjenc boijo pot, n. pr Sv Goro obiskovali. e .« ,.°.tr0?' kafceri 5o vedao pravijo in trdijo. da so videh, in da Se zdaj vidijo prikazen M. b., ne go-vonjo yedno enako, tudi ne pri eni in isti prikazni: tudi ne vidijo vsi otroci enako; nekateri (3) otrod navadno da ni6 ne yidijo, ampak, da leslisijo, koM, B. z manjSo deklieo govori. Sploh se ne more izve-deti mo gotovega iz njih (so 4). ... & BWfllHia, 30 junija. — Docakal? smo za-zeljeni dan, katerega se bomo ce davno spommjali. Ko je preyzyilem gospod knezonadSkot sveto opra- J yilo ¡ Log6h opravil in *> tam pomudfl po navede-vmfxvpaw, pap®»p 3&fc*, ta teden obiskal je ogersko razstavo y Bu-dapesti ter se vrnil domov v Beligrad. Tudi ru-munski kralj in kraljica sta dospela na Danaj. Papezev poslanec na dunajskem dvorn, mons. Va-nutelli, zapustil je Danaj ter se ne vrne ved tje, na njega mesto pride mons. Macenni. Volitev jednega poslanca v drzavni zbor v volilnem okraji Hitzing-Brnck na Spodnjem Av-strijskem vr§ila se je v petek, ker je'dosedanji poslanec syoj mandat polo^il. Kandidata sta bila dva, jeden nemSkoKberalec Fischer, drngi anti-semit Wittmann. Zmagal je prvi s 186 glasovi, drugi dobii je 160 glasov. Iz yseh volitev je razvidno, da se jako hitro mnozl na Spodnjem Avstrijskem antisemitizem (nasprotniki zidovskih na6el), ki zidovsko-liberalno stranko y kratkem razje. Na Ogerskeni so preosno?ali gosposko zbor-nieo, sedaj je imenoral cesar 30 dosmrtnih aia-nov v ta zastop. Vladika Strossmayer odpotoval je y Srbij>, kjer bo birmoval in posknsi orediti cerkrene razmere. Kriza na Angleikem je dognana, mislilo se je, da stari Gladstone se odpove javnim poslom, a lzjavil je, da tega ne stori, temnd da ysopo-zornost y to obrnef da bo liberalna stranka jedina. Ministerska kriza v Itallji tndi ni se po-polnoma resena. Govori se, da Depretis sestavi nov kabinet tako, da obdrM on posle zuna-njihzadev ter da sizbere novega iustianega mi-nistra. Domade in razne vesfl P. n. gg. narodnikom naznanjamo, da z danalnjo §tevilko smo zafieli dmgo potaletje. Hvala onim gospodom, ki so se sarai spomnili in so nam poslaii doti^no narocnino. Kdwr jeie sebno se obracamo do lanskih dol^nikov z nujno pro§njo, naj enkrat poplacajo, kar nam gre. Priporo&ijemo se sedanjim gg. naroSnikom, naj nam zvesti ostanejo ter naj nam pridobijo po modi novih naro6nikov, da se bo narodna zavest in emika po „Soc1a toliko bolje §irila. Presvitli cesar podaril je iz svoje zasebne blagajnice 800 gold, obeinama Livku' in* Id or skein u, da kon6ata in dodelata ob&nsko cesto z Livka y Idersko^- Prav bi bilo, da bi se ta cesta enkrat dovrsila ali pa da bi se most, ki stoji uge ved let, prodal Kamencem. ki ga 2ivo potrebujejo cez 8oSo. Vabilo. BSlovensko bralno in podporao druStvo v Gorici" bo praznovalo vsled odborovoga sklepa z due 25. junija t. 1. god svojib zaS&tnikov sv. Ciiila in Motoda v nedeljo 5, julija t. 1. sfc slovesno hv. maio ob 8. uri zajutru y cerkvi sv. Antona pod Ko-Htaujcvico. DruStveni odbor vabi vso p. n gg. dru§t-venike, da bi se te cerkveno sveSanosti mnogobrojno udelezili. Odbor „Slovenskega bralnega in podpornega dmatva* imonoval je naslednje dmStvene p o v e r j e-n i k o: goapoda Nikolaja Fiegelna, dacarja, za sol-kanski okraj; gospoda Josipa Mervica, posestnika, za Sentpefcerski okraj j gospoda Antona Zavnika, posestnika, za okraj Bilje; gospoda JoMa Baatjait^ica za Gorenjo Vertojbo. Druitveniki naj so obrafiajo na te gospode v vseh dru§tvonih zadevah, ki jim pojdejo radi na roke v vsakem oziru. v ZdravaiSko dmStVO za pokne2eno grolijo gorisko in gradiSko bo imolo v nedoljo 5, t. m. ob 3 urab popoludne obdni zbor v de2«lui paladi v Go-riei, pri katerem pridejo te to6ko na vrato: porocilo predsednikovo; zapisnik zadnjega obdnega zbora; spo-menica o zdravatvenifi razmorah v de&li (porocevaloc dr. Perco)} moiebitni naavoti. Vidi so iz tega, da drultvo delujo in da so zanima za re&, ki spadajo y njegovo podrofy'e, Lo tako naptoj. fll^judski posojilnici" v Gorici pristopi lahko vsakdo, kdor plafia vsaj en opravilni doloi v zneaku 10 gM. iu pristopoino, ki ztiaSa za prvo Uki Moio po 50 kr. Kdor ne more priti oaobno v Go-rico, naj po§lje denar po poafci flGori8ki ljudaki po-sojilmci v Gorici. Via Ascoli, h. St. 1." Dele^u in pristopnini naj dodit 5 kr., da se mu pogfjejo potr-dilni list, katerega mora vsakdo shraoiti kot spri-cevalo pravic, katere ima kdo do drustva, en iztis drustvenih pravil in priatopni list, katerega doticuik podpiSe in vrne poaojilnici. Vsakdo zacno biti drustveuik in zacno uzivati pravico do drustva, ko placa vse znesko in podpiSe p r i s t o p n i 1 i s t, ki se shrani v druStvenom arbi-vu. Kojaki, pot je lalifca, poraod gotovaj ne zamudite lepe prilike! „L'Eco del Lit or aleu prinesel je v svoji 52. sfcevilki od 28. t. 1. izvrsten uvodni clanek o novi o-brtnijski postavi in o uporu zidovskoga casnisfcva proti njej. Clanek nasteva dobrote, ki so zagotovljene do-lavcem po novi postavi, med drugim tudi to, da smejo y nedeljo pocivati, kakor tudi uzroke, Zarad katerib iidovski dunajaki listi in i njimi goriski „Corriere* besnijo proti novi postavi. Prvi uzrok, pravi ome-njem Clanek, je sebi6nost naSih aiovekoljubov (!), ki rajai vidijo, da pol sveta poginja, nego da bi si pri-trgali kako vcselje. Drugi in glavni uzrok pa je ta, ker nova postava daje prav cerkvi, ki je vedno to ucila, tin ker daje delavcu priloznost. da more iti y eerkev. Liberalni listi ao mislili, da so Evropo po-polnoma izneverili Bogu; a zdaj vidijo, da ni tako, in to jib jezi. Ako bi bil zapovedan po6itek v soboto (judovski praznik), bi se gotovo toliko no jezili. Po nCorrierovi* pisavi naj citatelji [sodijo, 6egav list je, in ali ne zagovarja koristij bogataSev na Skodo delaycev. Restavrant Etrropa v Gorici na Travniku v Stabilovi hiSi pad nima sre6e. Vsakega pol leta pride nov fcrcmar, a vsak konea z bankrotom ali krido. Te dni zgubil se je doaedauji krfimar, pobirajofi stopinje prejinjega. Kaj more biti, da kremarje v oni hiSi tako preganJA? HiSa je v sredi mesta, prostori pripravni, zraven se vrt, in vender ne gre. Kaj, ako bi zaceli krematji enkrat paziti na dobro pijaco, posebno vino? morda bi slo? Treba poskuaiti; vender gledd Stovencev bo skuinja prepozno; radi puatimo one proatore nasim goriSkim narodnim prijateijem, kakor tudi kavarno, ko bomo enkrat dragace preskrbljeni: naj oni maatijo svoje ljudi. V Stra&ce napravili go Siroko cesto, ki je nekaj stara razSirjena, nekaj papopolnoma nova. Si-roka cesta zaeenja pred tovarno za plin in se dr2i stare smeri do onega grica, na katerem jo novo gno-jisce. Tam se obrne proti Komu ter se spusla v ovinku za svetom proti Stracicam. Voinja po tej cesti bo krajsa in sloznejSa nego po prejSnji: ali cesta zahtevala je uie svojih zrtev. Bn delavec se jo po-neareell, ker se je zemlja usula nanj, in je nmrl dtugi je pa aevarno poakodovan. AK so bili klicani fodj«pi5i mia wdzojfiiki wtf&rm sm*w srec, nam ni znano. Dobro bi bilo, da bi se pojasnilo, ali sta bila kpva nesrece delavca ali pa kdo drugi. Mil. g. knezonadiSkof prisel je z vizitacije preteklo sredo zvecer v Gorico. Nekatore dopise o potovanji dobili amo §e le danes; zato jih nismo mogli priobciti. Sprejem vlsjega pastirja bil je poy-sod presrcen in sijajen; kaezonadskof napravil je povsod najboljSi utis. Odlikovana sta c. k. dvorni svetovrlec Franc baron Rechbaeh in mestni 2upan di% Jojef Mau-» yovicH~o4~fi^a~llaIylw^e^"T3fimBortfc b tem, da sta imenovana oficitja reda italijanske krone. Ob tej priliki odlikovani so bili tudi nokitrs&aski gospod-je, ki so sodelovali Jari pri ribiski konferenci v Gorici, Tombola, ki je bila kakor po navadi dan sv, Petra v Gorici, prines a je #staga dohodka 041 gl. 38 kr, v korist iakaj§njemu zavodu za zapuScene olroke. Skupni dobodk' zoalali so 1520 gl., stroski pa 584 gl. 62 kr, 0, k. okrajno glavarstvo v Gorici izdalo je po naredbi visokega c. k. ministerstva okrol'iico, v kateri odsvetuje rompoje na Velehrad ter nalaga, naj se oglasi pri ok^ajnem glavarstvu, kdor bi raisiii potovati tje. Iz it. Ferjana, i. junija 1885. — VIH. iz-kaz radodarnih doneskov za druiweno zastavo. Gosp. Karol Prin&c' v Gorici 1 gl.; Janez Vogrie" z Lalte 1 gl.; JoMMulic" 1 gl.; Boltijan Tereie' 1 gl.; Tcr-eie Anton 1 gl.*, skupej 5 gl.; a prejinjimi izkazi sku-pej 95 gl, 60 kr. Dekleta so dalje darovala za trak: Antonija Dornik I gl.; Maiija DoirT'k 1 gl.; Jo&eia MikuluS, hi&ina pri g baronu Tacco-u, 1 gl.; skupej 8 gl.; 8 prejlnjirm izkazi skupej 31 gl. Presrfina hvala vsem darovateljem in darovalkam, pa tudi prelepa prosuja vsem, ki bi mogli v tej zadevi So kaj podariti. V Biljani bo pilhodnjo nedeljo 5. t. m. velika slavnost, „Slovenski jez* da blagoslot It novo sliko sv. Cirila in Metoda za biljansko zupnijsko cerkev. Pred-poludno vr6il» se bo cerkvena slavnost; popoludno bo pa slavnost na beseda z izbranim sporedom. Kakor smo poizvedeli, napravljajo se tudi rojaki iz Gorico, da se udele&jo te redke svecanosti. Nadojamo se, da udelezitev bo od vseh stranij obilna. TrMko podpomo in bralao droStvo na- pravt, kakor smo 2e zadnjie omenili na vrtu gostilne Fozunove pri Sv. Andteji slavnostuo besedo v pro-slavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda z jako obsirnim in raznovrstnim programont o 5. uri popoludne prihodnjo nedeljo. nEdinost" bila je preteklo soboto zase2ena radi nekega dopisa h okolice trzalke o „Skalasiha na Proseku in njih zastavi, ki jiin je bila odvzeta. Zadnja Sfcevilka piineaia je prilogo, da ae narocniki, kolikor je mogoce, odskodujejo. Avstrijski Lkofi, ki so bili preteklo zimo na Dimaji zbrani, izdali so skupni pastirski list, ki opi-suje sedanje verske razmere v nasem cesaratvu. Iz-med premnogib lepih naukov, ki se v njem nahajajo, povzela je nSodaa danes aamo nekaj o narodni zdraz-bi; a nadejamo se, da nam bo mogoce, Se veSkrat baviti se z lepimi m dejanskimi nauki, ki se v pismu nahajajo ne le za zasebno, ampak tudi za javno ziv-ljenje. Ko pesajo svetne moci in ni pomo6i od nobe-ne strani, nastopi cerkev svoje blagodejno delovanje, po katerem prenavlja cloveski rod. Tako je bilo zmi-roin; tako bo tudi zdaj. aGorriere" meni, da „Socaa si nasprotuje v tem, kax je pisala prej in kar je pisala v zadnji fite-vflki o grofu Coronmn. 0 sebi pa trdi, da je odloSen, da ne bo zagovarjal nobenega svojih poalancev, ampak da pocaka, da jih bo sodil po ojih dejanji in po njih vedenji v dr&vnem zboru. Ubolcek je pozabil, da svojih poslancev nima, in da vsled tega ne more jih kot takih m grajati ni hvaliti. Da je „Unionett eprejela Coronina v svojo listo, to vender ne spri6uje, da bi bil Coronini kandidafc aCorrierovea stranke. Go-spodje si niso upali pustaviti drugega kandidata, zato so po8tavili Coronina, o katerem je celo »Corr." laui pisal, da ma ne ugaja, pa da drug nameato njega m mogod, ko je slo za mestni zastop. Enako so ee iz- i razili ^Corrierovi" prissasi letos, ko so bile volitve za drzavni zbor, in „Corr.* m nikoli oporekal tem nazorom. Kako more torej zdaj govoriti o svojih poslancih, ako ne Lfceje morda kneza Hohenloha, „80Y-xa2dika Slovencev," med svoje? Po svoji narodni politiki bi morda ta gospod ugajal ^Corrieiu.* Kar piie nCovc* o poslancih, 6es da ho6e po-<5akati, kako bo njih delo in njih vedenje v novi zbornici, je jako zaljivo, kolikor zadeva grofa Coronina. Ali misli BCon-.,1* d,v gcof Coronini je zidov-ski barantaS, ki menjuje svoja nacela in svoje delovanje po koristi ali po vetru, ki prihaja od katere strani i» Ali ne priznava grofu Coronimi toliko samo-fitalnoati, prepricanja in aianovitnoati, da ostane pri nacelih, katera je do zdaj zagovarjal in po katerih se kati novih dejanj in potem se le soditi o Coroni-nu? Na§ dezelui glavar, ki je ob enem dr2avni po-slanec, iina tako pi'eteklost za scboj, da so more brez pogoja in brez strahu, da bi se mot-iK, sklepati, kako se bo v posameznih slucajih po danih okoliScinah tudi naprej vedel. Na tej podlagi izrekla je nSodatf vzo zdaj svoje mnenje o Coroninovein bodo^em vedenji, in „Corr.a ni niti skuSal, da bi to „Soc>ao" mnenje dokazal kot neutemeljeno ali neveijetao. „So5a" je pokazala s tem, da spostuje Coronina kot xaacajnega moza, ki se drzi 8TOJLh_na5el,_ker_le...o_takem.-se-di-u2e napiej soditi, kako se bo vedel v danih okoli-S^inah; ^Comere" je pa grofa z a I i 1, ker si ne upa izredi sodbe o njegovem prihoJnjom delovanji, dasi je grof ur2e zdavna politikar, ter izca^a tako posred-no kot mogoce, da bi se Coroaini zaiiaptflj dcugafio vedel nogo do sedaj, da bi torej v svojom bodoSem delovanji lahko zn-iajil ali vsaj no tako kropko ko do zdaj izrazil nacola, po katerih bc je do zdaj vedel. Takega miSIjonja o grofu Coroninu je „Coir.a zmo-2en ? Med tern ko se „Corr.a tako zaljivo vede proti dr^avnemu poslancu, ki bo zastopal gori§ke mesta in trgo, i§do v „So6i" nanprotjn v onib bescdoh, ki za-devajo grofa Coronina. Pred volitvarai, pravi glaeilo godskili tujcov, bila je nSoea" navduSena za grofti. ter je priporo^ala svojim piislaSem, naj glasujejo Bku-pno kot en moL zanj, da italijani ue bodo mogli dosefii mot'da spo^ctega namena, da bi natnesto Coronina posfavili kot kandidata Vicontioija, ki je bil propal v kmefikih ob^'iah. Ko je bila „8oca8^tako brez rozloga, nadaljuje nCorr.tt, razzalila Italijane, katere jo imenovala zmozno take nopoitenosti, pripi-sovala je po volitvi Bebi in svojim vso zaslugo, da jo bil Coronini izvoljen. — Kar zadeva zVljenje ita-lijanskoga naroda, katerega ne piiznavamo, mo tamo re5i, da ni izviralo iz nSo6o,M ampak iztned Ita-lijanov. Med Italijani naSli so so mo$je, ki so no le kot mogofie, ampak kot verjetno trdih, da pri-staSi Vicentinijevi bodo v zadnjemtrenofcku kandidovalj toga gospoda kjoikoli, boili si v mestih in ttgih bodi si v velikom poaoatvn, da bi slednjie zmagal. Ako je kaj ^aljivoga na oni vosti, naj se wOomero" okne na svoje pristaie, ki so to pi'vi in dolodno trdili, ne pa na flSoco". — To je popolnoma resnidno, da je B8o6aa pred volitvijo Slovene© nauduSevala, naj so udelelijo nmogoateviltio volitvo in naj voiijo onogla-eno grofa Coronina. Nasledek temu jo bil, da se je udele&ilo volitvo v trgih in moetih ve6 Slovencpv nego Italijanov, kakor smo o svojem &mu s stevilkami do-kazali, in da je torej grof Coronini z ozirom na vo-lileo bolj slovenski nego italijauski poslanec. nSoca" je torej po pravici sebi in svojim pristaSem pripiso-vala zaslugo pri tej volitvi. Eadi tega pa ne zahte-vaino od grofa Coronina, naj bi bil nasprotnik Ita-lijauom, ampak pricakujemo od njega, da bo delal za ravnopravnost obema narodoma, in smo trdno pre-pridani, da to tudi v resnici stori, ker njegova nacela v narodnem oziru so praviiSna. S tega stalisSa imela je BSoca" prav, da je bila za grofa navduSena in da je pripisovala Slovencem zaslugo po izvrfieni volitvi. flCorr.a tega ni mogel storiti, ker je z grofom Corouinom v popoinem nasprotji giede" narodne rav-nopravnosti goriskih Slovencev. V" tem oziru dr2i se „Corr.a onih na6el, katera uCi talmud (lidovaka verska knjiga) nasproti gojim (nejudovskim ljudstvom). Z dosedanjo pisavo je pa v uajvecjem nasprotji po mislih BCorrierovih* to, kar je „So<5a* zadnjic' pisala, ko je rekla: BV goriskih mestih in trgih jzma-gal je grot' Coronini, s katerim ni zadovoijna nobena stranka. To ga je tudi vzdrzalo na njegovem inestu, ker drugace bi bil padel. (Ta stavek je BCorr.a take prevel, da ne izra^a pi votnega pomena.) V narodnem oziru ima pravi6ne nazore in se v tem loci od ua-itetih poslancev. (Ta stavek je „Corr.K presko&l) V drzavnem zboru ne bo pripadal nobeni stranki; zato ga izberejo predsednika vladni reservi ali srednji etranlsi (Ta izraz je „Corr.a opustil.), ki se bo imenovala po njem Coroninijev klub. Cudno zares; brez stranke, ki bi ae ujemala z njegovimi naCeli, in vender nadelnik stranke, kateri da celo svoje irne. (Zadnji stavek je sCorr." izpustil.) — Prasarao „Cor-riera-: kaka nedoslednost je med to in med prejsnjo pisavo? morda v tem, da je Coronini zmagal? gotovo ne, ker to je logicna posledica prejsajih priporoeil. Morda v tem, ker pravi MSo6a,a da z grofom Coro-ninom ni nobena Btraiika zadovoijna ? Kedaj pa jo aSocaa trdila, da je BCorr.J ali da jo flUuione^ s Coroninom zadovoijna ? Kedaj je „SocV' Coronina pripotocala z ozirom na to, da volilni odeek „Kato-iiskega druStva* je zanj? ali da stranka, ki ima glavo v Trstu, ga bo podpirala? Ali ni pSo6att glede vseh teh sirank, ce tudi ne v isti Sievilki, vender jasno in nedvoumno povedala, kako sodijo in nameravajo glede Coronina H Kje je torej nedoslednost P Mi je ne vidimo in „Corr.tf nam jo ne more dokazati*; pa6 pa more spoznati Ysakdo, ki ho6e videti, da piejsnja in poslednja „So6inatt pisava se prav dobro ujemati. Ah je pricakoval »Corra, da bi Slovene! na svojo reko r meotih in trgih postavili drugega kandidata? da bi potem ^Corrierovci" brez nas volili po svoji voljiP Tako kratkovidni Se nismo. Coronini je bil vedno za naie narodne pravioe; zato smo si steli v cast in dolznost je^iiklU Wep t^mMT^^^ $*j fMm> m i» te» ^ k*s?m,U****&***, fiovraznica Slovencev, ga zelezuje in isSe poti, kako bi ga izpodrinila v korist nekega Mefista in njegove-ga varvanca visokega polcoljenja. Ali je morda „Corr." naSel nedoslednost v tem, ker je „Soca" rekla, da Coronini ne bo pripadal nobeni stranki ? Kateri stranki je pripadal Coronini do zdaj ? desnici ? levici ? Liechtensteinovcem ? Ali je bil njegov klub v pravem pomenu stranka, katero je ve-zala enotna vez v vseh pvaaanjih, kakor druge stranke y drzavnem zboru? Nobona stranka ni imela tako raznolienik udov, kakersni so bili ndje Coroninovega kluba in kakersni bodo; vzeraimo le |Coronina pa nsovrar2nika Slovencev", ki mu pristopi, v narodnom oziru; kaka velikanska razlika! Ako odvz&memo pri-zadevanje, da bi vlada v Laau novarnosti no propadla, skoi-o ne dobimo vezi, ki bi bila objemala one razno tno/,e, ki so se imonovali po Coroniau. Ujomali ae nine popolnoma z nikomor; raofaej&i so bill v zanj* kanji drugih teJSenj nego v trjenjl svojih; imonovali so se stranka, a kar stwnko dels, notranja vez ona-kih naSel in enakth to^onj, nahajalo se jo pri njih v jako mali mori, tako da 00 bili stranka bolj po ime-nu nogo po bistvu. Politikovanje „von Fall zu Fall" ugajalo jim jo daljo daan, dokler se niso proti koncu pi'ejgnjeg-i zasedanja razvili kot yladna rosorva, — Da je stranka pri vaom svojom ropotanji, ki se je ve&sih pokazalo, vladna in da bo Be bolj nego jo bila, je cisto naravno, kajti nekaj teh strankarjev pi bilo dales od dunajske vlado, drugi (n. pr. primoraki racen Coronina) bili so pa pristaai doma6ili vlad, ki morajo v slu5aji sile, 6e tudi hodijo morda proj in poslej v doloSenih mejah svojo poti, pi'iti oaroanjf vladi z worn svojim moatvom na pomofi. To laatnnt omonjeno stranke potrdila je vlada nana pri zadnjili volitvah v drzavni zbor, ko je na to dolala, da bi Coroninov klub, ki bo bo imouoval tudi srodnja stranka, dobil nokoliko novih gla^ov. h tega namona oni pritiaok na moravsko voliko posoetniko; fa toga namona no-siinana agitacija vladnih organov v volopoaestvu go-rialcom. AH misli nCornoie1*, da bi to bilo godllo m kneza Hohenloha vso to, kar se jo zanj godilo, oko bi ne bil knoa 0 pn.vom ^asu opisan na Ounaji kot pristal bodofio wrodnjo strankeP Na Kgoro ae knez opisujo kot podpora osrednjo vlado, 0 v rosnioi je najprej hvalo^on onomu, ki ga je dial volit, in potem pohlovno pripravljon za vao, kar mu ta poroce in u-ka^e. Tako 00 stvari z vladno reservo. — Vlada jo res hvalo viedua, da skrbi m ivoj obstoj in da si snuje raznih podpor; mod temi reeerva ni na zadnjem mostu. Znuno je, da po drzavni postdvi morajo imeti razni donarni zavodi svoje reuorvne ssaloge ali fonde. Zakaj? Zato, da m pomagajo ti zavodi z roservo, ako jih zadene kaka nesre6a na peomoienji. Vladno pre-mo^enjo'na glasovih v drzavnem zboru je desnica; ako bi na desnici kaka stranftca dobila poSast, da bi ne mogla glasovati po zelji vlade, nastali bi nepri-jetni prizori, ki nobeni vladt niso vbq5. Ako pa ima vlada za tak slucaj v n5pai'Ovci* 20 do 24 glasov, tedaj je vse drugace. Uze misel, da vladni ffiparo-vec" ni prazon, brani, da na desnici no mora priti do tega, da bi se stran&co lo6ile od velike odlo5e-valno stranke in a tem od vlade, ki potrebuje pod-pore. Ali je grofu Coroninu v ne&aat, da ae priStova tej vladni stranki in da jej daje svojo imef ftik&kor ne; ujema se se sedanjo vlado z ozirom na program ravnopravnosti, ki ga je razvila, a ne ujema se z ono pocasnostjo in opreznostjo pri izvrgovanji programa, ki vdasih vso pokvari ali pusti nefevrieno. Grof Coronini jo izprepricanjaza aedanjo vlado, kolikor je, mod tem ko drugi so iz politike in raznih razlogov. V tem preaega grof Coronini svoje tova-rise za visokost glavo in Se ved. Grof Coronini ve, da, ako pade aedanja vlada, teiko dobimo boUio, zato jej pomaga; drugi pa vejo, da veS se more dobiti od sedanje vlade, ce tudi se i njo ne ujomajo, ko od bodode, ki ni gotova; zato podpirajo sedrnjo in pri-pravljajo pot prihodnji po svojih moSeh. Torej je res, da Coronini oima stranke, ki bi se I njim ^ujemala, in jo vender nacelnik stranke (na zunaj). Tovae je tudi „Soci" 6udno zdelo, in zato jo pisala: Cudno zares; ali „Corrierev je to izpustil, morda ker mu ni ugajalo. Ako „Corriere" svojim beseiam dostavjja, naj „ poslanec goriskega meata" vzame porocllo „Corrie-rovott na znanje, da bo mogel primerjati, na kateri strani njegovih vclilcev je resnostiastanovit-n 0 s t, moramo izraziti svoje zaiSudonje nad tc BCor-riorovo" drzno^tjo. List ne pravi, naj Coronini sodi, kje so njegovi pristaSi, politiiSno udani voiiloi, ampak, kje je resnost in stanoviinost. Sebe seveda Itejo med volilce Coroninove; ali tega ne pruvi, da so s Coroninom ujema, ampak le, da si pridrai pravico, izre6i svojo sodbo o Coronina pri drugi priliki. Za zdaj ostane, bar je bil, proti Coroniau mrzel, a resen in stanoviten v zagovarjanji tujcov iu njih koristi, bo-jevit v preganjanji 4000 Slovencev ia govi§k«ga meBta* „Corrierea niti z besedico ne zagovarja Coroninove politike, ampak samo trdi, da je resen in stanoviten, dosleden proti Coroninu, in prav tako dosleden aa nemiko-zldov6ko-italijansko zvozo v anani namen. Na zdravje, vrli .Comoro*; pogiuna Ti no manjka, a mi bi ga rajfii imenovali dxzaost io $e jkflj, J>ft *» fam } naj h0 pi tem. r. 7 lepih knjig dobi vsakdo, ki pristopi BHe-vatski Matiei*. Narofiniua znaSa na leto 3 gl. A a Tolnunnkom je poverjenik „Hr. M.« g. Ivan Krajuik, ucitelj v Podmolci. Kdor zeli pnstopiti drast-va, naj se oglasi najdalje v ? dneh pri doticnemip> veijeniku ter naj ob enem dopoSlje narofauno 3 g^. — Spoznavajmo bratski nam narod in jezik hrvateii. To bodi gaslo zlasti slovenskemu razumnistvu. Noveknjige. — Spisi KriStofa & m i d a, poaloTeajeni mladini y zabavo in poduk, izhajajo v Rudolfovem v zalogi g. J. Krajca, Do zdaj je Ho aa aviflo 6 iveakov v mali osmerki in sice •: Ltodevit Hrastar. Golobcek. — H. Jozafat, kt.i-Jjevic Indij«. — III. Pndni Janeiek in hudobm h-lm. — IV. Kanarfek. Kresnica. Kapelica v gnalu. — T. SUvcek. Neina deklica.— VI. Ferdinand, cu-dapnlno iivljenjo raladega Spanjskega grofjea.~- IV sumexni xverici stancjo mehko vczam od 20 do -U kr„ trdo Teiani od 30 do 60 krM lifino v platno vo-«ani 60 do 80 kr. — V tail zalogi ianaja „N aro *U na biblioteka*, katere je itflo do zdaj 18 atu>-ptfot po 15 kr. V 1. 2. in 3. anopWi so nahajaj.i „Obelice* I., II. in III. bukvico; v 4. WV gorsktm takotii", povest, apisa! Koder; v 5. in 6. .Cbelice* IV. in V. bukvice; v 7. ,Krvna osveta*, poveat, pov. Fr. Mirovekor, v 8. in 9. ,Nesrecmcau, poveat pc .1. J. P.; t 10. .KoliWina in atepe", poal. Fr, Cegnai ; v tl. ,Za krahora", poveat, poal. P.Miklavec; v : . in 18. „Spiai Andrejdkovega Jozeta" namrefi: Crfc • i b HrQeoja na kmetih. — Matevi Klander. Spirit h ft -iltiarifl. Zgodovina mqtniSkega polza. Gregelj K«-iejaina; t 13., 14., 15. in 16. sBabica", poslcvetn: Fa eegnar; v 17. J>Seirilia% poezije v prozi, prm^i A. HudoTornik. — ,&aljivi Slovenec". Zbir i nujboljSih kratko&ianic ii vseh stanov. Nabral Aut i.» P ozovnik, uBitelj. Pod tem naalovom prisla " j p: 4d kratkim v Ljubljana na svitlo knjiga v mali ;', o'^esajota 192 atranij, Natianila in zalozila sta jo .. v. Klein may r in Fed. Bamberg v Ljublja.*. Cena jej je mehko vezani 60 kr. Gospod pisatelj g -tovo ni imel malo truda pri zbiranji kxatkocasnic u ameSnie, predno je vao nabral, jih opilil ter pote-n pfhnerno razvratil za vsak 8fean poaebc. — „Lj u d-»kaknjiinicatt, ki izhaja ? Maribom v zaloz.i J. Loon a, lepo nupredujo; izael je 10. snopic, v kttttrem so kon6ane sKratko povefti*. 11. anopifi ob-¦ega povest 8Divna8, katero je iz 5e§6me posloreui! A. Saltier. ,Ljudske knjizicott prideta vaak mescc dm po Stiri tiakane pole obsegajo^asuopicana svitlo. Knjiznica atane za cetrt leta 48 kr., za pol leta 90 kr., za vae leto 1 gl. 70 kr. Poedini snopim dobivajo se a poStnino vred po 8 kr., brez postnine po 6 kr. — Antona Martina Slomaeka nZbrani spiai" se lepo nadaljujejo. C. g. Miha Ler.Jo v-Sek, skpnik ¡ Makolah, priredil je Jetrto knjigo, ki obaega razno blago, razdeljeno v tri poglavja: Sola in odgoja. Narodna politika in panarodno goapodaratvo. Bazaa poducna tvarina. Tiskarna druzbe av. Mohora v Celovel izdala je tndi to cetrto knjigo, ki iteje 428 stranij, y lepi opra^i. Kdor le more, naj ai knjigo oskrbi, ne bo ma zal. — V zalogi J. R. M i 11 c a v Ljubljani izala je lepa poveat „Oce naa", za krscan-•ako ljodatvo, v dragem preglednnem naiisa. Knjigo bil je prevel iz nemicine Fr. Malavasic, Id je oil slovenskemu ljudstvu z njo mocno ustregel. Trdo ve-zana atane knjiga 60 kr., po poati pod kriinim za-yjtkom 5 kr. ve6. | toil Ml fel Iz 4rnge roke - dolier - oataneen* f$ M Via Ponte Iaonzo h. st. 15,1, nadstropje, ^J b'd nasproti Hmelakovemu skladiscu. r«d kr^>i»:^v^>>>>i^»y^r^T^ St. 340, 'i Iff snail 1G. SPITERI & C. if! IB 1M a nTiTn^.TTM \m ISfABR.BZlIS. ^ Glavna zaloga: v Trsta, Via Laz- ±'4 m zaretto voechio, st. 9. m itd Kdor zahtcva, podljejo se ma uzor- m m ci Tina na pokuftnjo. Ml Y tem okraji se s tem razpisujejo sledect slozbe: 1. u&telja - voditelja ecorazrednic na bt Tidskigori in na Kamnem; 2. poducitelja v Kobaridn in v B6?ci. Do lodki navedenih sluzeb so poleg de^. Sols, po-:tav 10. marca 1870. in 4. marca 1879. HT. plaft. vrste. Prosnje s posta\nimi spriCevali spos&bnosti. kakor tudi se sprit-ovalum c. k\ okrajnega zdrav-nika (za unanja) je vloziti do 10. avgnsta t. 1. scm 1c po predstavljcnih oblastnijah. C. K. OKRAJNI SOLSKI SVET V TOMiNU, 22. jnnija 1885. V GORICI obtlita in mno^ovr^lna zaloga na (lebelo in na tlrolmo. Najvcci izbor bluga za raznoSccke (havzi- rarje), kraraarje, fircvljarjc in krojaLe, potem molkov, svetih podob itd. disav, mil itd. Posetmost: VRTNA SEMENA najodlicnej.Hih piemen. PRODAJALNICA: Gorica, via Raatelto §t. 7 nasproti c, k. loterijui kolekturi. BS Zelodene liolezni "52 hitro in gotovo ozdravi jeruzalemsM balzam edino in nepresegljivo zeiodcao zdravilo. Izbruti v raznih 2cIodcnili boicznih zdravilo, katoro bi T reaniei odgovarjalo namonu, ni Jukka stvar dandancs, ko se prodajajo vsakovrstna tnka zdravila. Vecji del onih Jcapljic, izlickov itd itd., ki so oznanjajo in priporocajo obcinstvu z visoko letc&ini bescdami, ni druzega ko prevare, pogosto so Skodljiva. Samo jenzzalemski balzam, uze davna znan po svoji pnprosti sestavi in po ozivljajoci evoji mofii na zelodine zivce, si je pridobil prednost pred vsemi dru* gimi do zdaj znanimi pomocki, kar potrjojo lijcgova razprodaja, ki vedno rasto. Ta balzam, bogat krepcajoce moci kineakega ra-barbara, korenike, ki je apioh znana po svojem p r o-bavnem uspehu, daje gotovo sredstvo proti zolodcnim slabostim, izvirajocim iz ueredaega probavljr.nja. Zato se priporofia, ko jesti ne di3i, proti neprijetai sapi, gnjusu, riganju, _ zabaeanju, hemorojdalnim tezavum ; pomaga iudi proti zlatenici, glistam in boleznim v drobu. Steklenica 9 podukom BO kr. Glavna zaloga v lekarni G. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri G. B. Kovis t KORMINU pri A. Franzoiii, v TOLMIKU pri C Palisca. Gotov pomocek. Vsadko dobi placilo bitro nazaj, ako bi ostal moj ROBORANTIUM (pomocek, da brada raste,) brez uapeba. Ima tudi gotov uspeh pro- | tiplosi, izpadanju las, luski-nastiglavi inosivljcnju la8. Uspeh jo gotov po nekaterem drgnenji. IDeiujehifcro. Izvirne stcklenico razpoai-ja po 1 gl. 50 kr^ steklenico za posku-snjo po 1 gl. I. (i r o I i c h v Brnn. Za* loge: v Gorici: Cristofoletti, lekar: v Trstu: Pavel Itocca, Iekur v mestni palaci; v Ljubljani: Ed. Mabr; v w^m,^mmmmB^ u a d r u: N. Androrich. Boborantin^i rabi ae pogosto z uspohom tudi proii slabosti spomina in bolesti v g t a v i, kar Be lahko dokaze ah spricevali in zabvalami. NB. Y imenovanih zalogah dobi se tudi ustna karpa§ka voda Grolichova, gotora pomoc zoper vsakorSno bolenje zob, neobbodno potrebna, da se ohrani ujih lepota, izvrsmo sredaivo, da se ohranijo in ii-stijo zobje, usta in lesna, aesfavljena iz zdravilnib koronik ntoratakih Karpat; prave ateklenice po 60 kr. ktepm} m Pi^fm Ffidsik; H, SAMO v drogeriji Antona Mazzoli BPri Craem orlua (AU'acquila neia) v Gosposki ntici in v podiuznici v uliei Mcstnega vita v Gorici nahaja se zaloga tako ^lovcCega, noprcknsljivega in ^agotavljenega Portlanrtskcgft ccmenta h Kufsteina in bldravliiu^ga jajpna-izTrebovelj (ki drzi tudi v vodi). Na zahtcvo diij-jo so poaku^-uje 0 najboljSem usprhu obch vr.Nt. Iilii^i) so oddiyii po jako nizkih ceuah, tako tin hj ui Imti ifkinovanjii. Iinunovnna drogorija ima doi)ro pnvdubljuti'* zalogO drog (diSav), oljnatih zmlt'tih kakor tuii Mihih barv, vsaiiovrstnih Copkov, lir.rvai skill |it>trttbS i n, uaravnih zdravil, kcmiCnih priprnv, mmeralnil. v,»da, deftlnfekcljske vodc (proti oku^cnju) po 5 kr. liter, najjnoCiirjSi'jjja pr.ilm proti mrfieaom, Ka-l.or tudi zvcpla Iz Romanje za zwplanjc; tit, 1 ajboljSe vrste, kolikor ,ie do zduj znnno.) l;, POTNlfiE IN BLAttO iisj^tf spravlja v Ameriko najbolje in najceneje ^Iraold Heif, na Dumji, I. Kolowratring h. §t. 9 _________(NajatarejSa firma to vrate.) (J Najvecja krojacnica v Gorici. {$ j»l vsakovrstnega stikna ter gotove oblcke In 5 MARTINU POVERAJ-I J m na Travulku jr polegkosarne. 2L Naroibe se bitro in elegantuo izvrSujejo yl po najnovejSem ktoji. 6udovite kapljice sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo jo prava dobrodejna pomoft in ni treba mno-gih be^cdi, da so dokazo njihova cudodta moC. Co se 1c rabijo nckoliko dni, olajgajo in prozenejo prav kmaiu najtrdovratniSo ze-lodcne bolesfi. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojdo, proti boleznim na jetrth in na vranici, proti erevesnim boleznim in profci gliHtam, pri zenskih moaecnih nadloznostih, zoper beli tok, bojast, zoper bitje srea ter cistijo pokvarjeno ki-L. Ono ne pregzDJajo samo omonjonib bolezui, ampak nus obvamjejo tudi pred vsako boleznijo. I'rodajejo so v vseh glavnih lekaruieah na svetu; za rarofibe in poSU'atvo pa edino r lokarnici Criatofoletti v Gorici, v Trssiu v It-karni 0. Zanetti in Q, B. Rovis in v lekarni Alia Madonna t Korminu. Ena f.teklcnica stuno 30 novcev. Mnogo prihrani, kdor kupi obleko v mimm mmi mmm ki je najve5ja v Gorici, v katrri se dobi vsak 5as na veliko izbii'O narcjena obleka po naslednjih ceoah: ?opolsi imi&iz abkh n gcspids oi 8 do 30 gl. » » im n 6 n 15 » , n otrcke n 3 » 10 » Parana pdidssske scksje » goapoda » 8 »-30 » "-f-J-tJ saisi n * » 5 » 15 » Vrhu trga bogata zaloga vsakpvrstne robe iz raznih tovaren po narofiila vsled mere, ki ae iz-vr§i tofno in hitro. Novo dnsli doioiaui najnovejsega kroja od 8 do 50 gl. za gospe\ Saki za gospe od 4 do 15 gld. — %i&? • 9Wm}mfc* totem* ? %wm