Izhaja t. in 15. dne vsakega mesca, in velji za celo leto 3 gold. SO kr., za pol leta 1 gold. SO kr.
TeČaj VIII. V Ljubljani 1. novembra 1868. List 21
Beseda,
ktero je govoril v štirskem deželnem zboru poslanec gospod pl. Bu ol - Bernburg v 22. seji 3. oktobra t. 1. o šolski
postavi.
(Po „Vaterlandu" prosto poslovenil M. Močnik.')
V vvodu pravi g. poslanec, da ni mislil v tej stvari govoriti, pa prikazale so se pri zborovanji reči, ktere ga na-potujejo, da govori. „Če to obravnavo pregledujem", pravi on, „vidim, da se slavni zbor tukaj na dvoje cepi: ena stran hoče obstoječe obderžati, druga pa s tim, kar se podaja, ni zadovoljna, in se več tirja! — ena stranka hoče šolsko postavo po vladinem predlogu, druga pa ta predlog zametuje, in nasvetuje toliko popravkov, da jo skoraj zaverže. Ko bi se pri sklepu splošne debate prašalo, ali se ima postava po vladinem predlogu z nekterimi malimi premembami sprejeti, bi jaz rekel, da ne, in glasoval bi zoper vladin predlog. Glasoval bi s tako zvano radikalno stranko, dasiravno iz drugačnih vzrokov; zarad tega pa hočem svojim politiškim neprijatlom in prijatlom v zboru in zunaj zbora razjasniti, iz česa da izvira ta zveza, ali, kako da mislim.
Če pregledani bolj na tanko postavo 25. maja t. 1., vidim tukaj dvojno prizadevanje, ktero si je pa ravno navskriž. Vodji liberalne stranke so hotli tukaj pokazati, kako so liberalni ali cerkvi neprijazni, tedaj so hotli vzeti cerkvi ves vpliv do od-goje v ljudski šoli, in to je bilo njim vzor.
*) Ta poslanec je štirskem deželnem zboru edini Nemec, ki glasuje s Slovenci.
Vredn.

Ko so pa liotli postavo izdelati, so se pa vendar spomnili, ker bile so brihtne glave vmes, da to ni tako lahko, katoliškemu ljudstvu v Avstriji katoliško zavest kar na mah iz serca stergati. Hoteli so, pa niso mogli, za to so ostali na pol pota; vtaknili so nektere paragrafe vmes, kteri bi cerkvi nekak pa zelo omejen vpliv varovali. Ob enem so pa razglasili tudi brezversko šolo v načelu, zvesti si, da jih bo njih stranka hvalila; prihranili so si pa tudi prosto pot, po kteri bi znabiti pozneji lahko napredovali.
Tako je prišla na svetlo šolska postava, in vladin predlog, kterega imamo pred sabo , iz te izvira. Nikakor vas nočem o načelu za šole iz kerščanskega stajališča podučevati; hočem le navesti dve točki, in jih bolj obširno izpeljevati.
Po mojih mislih je neoveržljiva resnica, daje ljudska šola najprej naprava za versko in nravno izobraževanje, in potem še le učilnica, in veseli me, da sta tudi dva slavna predgovor-nika v tej stvari z mano nekako enakih misel. Dokazuje pa tudi to zgodovina 14., 15., 16., 17. in deloma tudi 18. stoletja. Ako pregledamo posamesne liste v tej zgodovini, bomo videli, da je bila šola do naj novejših časov cerkvi pridružena; ne govorim tukaj od višjih šol, ker znano je, da so bile gimnazije združene s samostani; govorim le od navadnih farnih ali ljudskih šol, in tukaj govorim ne samo kakor katoličan, in dokazov v to iščem iz zgodovine protestantovske cerkve, in napotujem vas tukaj na ukaz braniborske konzistorije 1. 1573., v kteri se naroča, da ima cerkvenik pod pastorjevim nadzorništvom otroke podučevati. Tako se je ravnalo od stoletja do stoletja, in še le v drugi polovici 18. stoletja se je za nekaj časa to silno prenaredilo.
V pruske šole je veliki školnik Diestervveg opiraje se na Pestalocijeve teorije racionalizem vpeljati hotel; a njemu nasproti se je bojeval slavni mož Volbenk Mencelz določnim vspehom, in če pregledate nove ukaze za protestantovske šole pod ministerstvom II a v m e r j e v e m dne 1., 2., 3. oktobra 1. 1854., najdeli bote, kar je že poprej poslanec, gospod dr. Mavric i j p I. Kaiserfeld izrekel, da je v protestan-tovski cerkvi na Pruskem, ktera je protestantovska velemoč, že od I. 1816. šola v tesni zvezi s cerkvijo.
Kar se drugega tiče, pa prav rad prijenjam, in tega sem prepričan v dnu svojega serca, da se mora dosihmal veljavna
postava na vsaki poti prenarediti v duhu časa, in da naj se katoliški neduhovni vdeležvajo pri šolskem ogledništvu, ker otroke v šolo pošiljajo in se z njihovimi denarji šola vaderžuje. Ravno to vidimo tudi v poslednjih časih na Ogerskem ; v zbirališču v Sopronju in Velikem-Varadinu so izrekli, da imajo katoliški neduhovni pravico in dolžnost spregovoriti pri cerkvi v tem, kar zadeva materijalno korist.
Prav določno pa moram zabraniti se očitanju, ki se vedno ponavlja, da duhovščina zabranuje ali ovira ljudsko izobraževanje po nižjih šolah , kakor da bi duhovščina nič drugega ne delala, kakor ljudstvo v nevednosti obderževala. Gospoda moja, to so fraze, in zopet fraze (t- j- govorice, enake strahu, ki je okoli kraja prazen, v sredi pa votel), dokazal pa tega še nihče ni. *)
Gospod poslanec govori potem od neke šolske knjige, ktere je nekdo bral v zboru 9. septembra 1.1.; vsi so se nekterim besedam te knjige smejali, a te knjige ni izdalo škofijstvo, ampak c. k. založništvo za šolske bukve na Dunaju. *)
Dalje gospod B u o I pravi: Gospoda moja ! pustimo teorijo, ker ne verujem, da bi se v tej reči porazumeli; jaz ne upam, da bi vas prepričal, ravno tako pa ne mislim, da bi vi mene. Poglejmo na djansko polje in kaj je tukaj bolj praktičnega, kakor je denar; pri denarju neha dobrikovanje in tudi pri politiki denar velikrat velikrat več razsoja, kakor mislite. Princip ali načelo se zabranuje, človek se pa postavlja pod zastavo opor-tunitete (plašč po vetru zasuče), in pod to zastavo hočem le nekaj omeniti. Potrudil sem se, da sem dobil nekaj političnih dokazov.
Znano vam je, gospoda moja, da je na deželi in tudi po manjših mestih in tergih učitelj mežnar in organist ena oseba in za vsa ta opravila dobiva svojo plačo, in vendar se zgodi, daje plača za učitelja naj manjša, in da je mežnar in orglavec veliko bolje plačan.
*) Ravno te fraze so bile tudi v kranjskem deželnem zboru na versti, in narodni poslanci so imeli naj več s tim opraviti, da so odbijali, zavrače-vali in v nič devali te ugovore. Temu se tudi pripisuje, da naši poslanci niso tako globoko v reč segali, kakor n. p tukaj gospod Buol-liernburg.
Pisatelj.
*) Gospod Buol je menda hotel reči, da, ako je ljudska šola res slaba (?). si je vlada več zakrivila pri ljudski šoli, kakor cerkev, kar je v našem zboru tudi povdarjal g. poslanec S v e t e c.	Pisatelj.
21*
Imam nekako 200 fasijonov v rokah, in od teh priobčujem nektere. Opomnim, da so ti fasijoni od leta 1859., mogoče, da se je kaj spremenilo in da je mežnarija in učiteljstvo odsihmal kaj bolje plačano, ker število ljudi narašča, a razmera teh prihodkov vendar le ostaja. Imam n. p. zglede iz šole v Ligistu. Učitelj ima kakor učitelj 82 gld. 33 kr., ima pa kakor mežnar 338 gold. 35 kr; kakor organist pa ima 76 gold. 40 kr., tedaj vsega skupaj 497 gold. 8 kr., in učitelj ima tedaj le šesti del vseh prihodkov. Veliko nevgodnijše je o Kajnah. Tam ima učitelj 25 gold., mežnar pa 398 gold. 35 kr., in organist 23 gold. 57 kr., vsega skupaj 446 gold. 92 kr., in učitelj ima le osemnajsti del vseh prihodkov. Ravno tako očividna je razmera v Stajncu. Učitelj ima 13 gold. 30 kr., mežnar 207 gold., in organist 50 gold. 52 kr., tedaj nekako dvajseti del vseh prihodkov, kakor učitelj!
Naj bolj očitno je pa to v Brežicah; tukaj dobiva učitelj 5 gold.; mežnar 237 gold.; organist 13 gold.; tedaj učitelj le petdeseti del vseh prihodkov.
Obernimo to v djansko življenje! Mislite to o številkah, kakor hočete, to je enkrat gotovo, ta s temi prihodki, ktere sem našteval, učitelj (kakor tak, če drugega ne opravlja) živeti ne more. Izpeljujem iz tega svoje dokaze. Če v principu izključite ali izpahnete cerkev, da ne bode imela določivnega vpliva do šole, če iztirate svečenike kar na ravnost ali ne na ravnost po ovinkih iz šole ali pa jim kaj malo, in na videz le nekaj vpliva dopuščate v šoli, tako potem lahko razumete, če se bodo ta opravila beržkone izločevale.
To pa ne gre drugače, da soseska doda to, kar je poprej od drugod prihajalo, ali z drugimi besedami, da soseska učitelja živi. *) Obračam se pa sedaj posebej do tistih gospodov poslancev, kteri so bili poslani iz mest, tergov ali vasi, ali jih bodo pri povratku sprejemali s posebnim veseljem, ako v spomin na zbor prinesejo volilcem postavo, po kteri bodo soseske, ki so že sedaj zadosti obložene, še več davkov dajale. Ti
*) Tukaj pa mislim, gre razločevati, kaj je učitelj kot mežnar dobival od cerkve. kaj od farne soseske. — Kar je cerkvenega, ne more se od cerkve ločiti; soseskom pa je vse eno, ali biro dajejo mežnarju ali učitelju; od te bire naj nekaj dobiva mežnar, nekaj pa učitelj ; če pa učitelja hoče imeti fara za mežnarja, je pa vse njegovo, samo pod drugim imenom.	pjg
vzroki bi bili tukaj zastran šolske postave in njenih določeb merodajavne. *)
Nasvetujem tedaj , da bi vladinega predloga ne obravnavali. Ako pa pade moj nasvet, si prihranujem, da bodem pri posvetovanji pri posamesnih paragrafih varoval cerkveni vpliv za kerščansko katoliško šolo".
♦) Učitelji smo pa v teh rečeh te misli, da je poslednji čas, da vlada ali dežela kaj za nas stori. Dokler je človek terden in lahko dela, že živi sebe in svoje, — a pride bolezen in starost; učitelj že sedaj komaj shaja, iz česa si bo pa zderževal pomočnika (Personal-Gehilfen), ke-dar sam ne bode mogel delati? Ko bi pa učitelj dobival plačo za poduče-vanje, bi pa drugo, kar še dobiva pri cerkvi, lahko dobival njegov pomočnik. — V marsičem bi se učiteljem lahko pomagalo, ko bi bila le resnična volja, a vlada, a prav za prav njeni organi, še tega ne store, kar je njih dolžnost, in če le učitelj prosi in prosi, ga pavadijo poterp-1 j e n j a.	Pis.
**) Ravno iz tega stajališča, kakor g. poslanec v štirskem zboru, sem tudi jaz nasvetoval v kranjskem učiteljskem zboru, da naj se učitcljstvo od mežnarije in orglarstva v principu loči. Ako me niso moji tovarši ali ne mara drugi razumeli, nisem jaz vsega kriv; drugače govori poslanec, drugače učiteljček, ki še poleg tega prosi za povišanje plače, in učiteljček še ni nikdar in nikjer določeval, kteremu bo služil, še celo tega ne, kaj in kako bo učil, to mu že drugi povedo, in iz njegovega stajališča, kakor podložen, mora vbogati vsakega, kterega čcznj postavijo, ako noče, pa hajd ! — Sam za se si človek lahko svoje misli, ali v očitnih zborih za to ali uno potegovati se, mu ne pristuje. Reč pa je tukaj taka-le: Ako nastopi deržavno nadzorništvo, tako mora tudi deržava ali dežela učitelja plačevati; cerkev ni dolžna s svojimi doneski podpirati napravo, pri kteri ima malo ali celo nič vpliva, to se pravi z drugimi besedami: Učiteljstvo naj se od mežnarije in orglarstva v principu ločil Ako je kak učitelj tako priprost, da misli, da bo za naprej le on določeval, ali bode mežnaril, ali bode orglavec, ali ne, — kaj morem jaz za to! — Ako pa deržava noče ali ne more plačevati učitelja tako, da bi živil brez cerkvene službe, je pa očividno, komu gre nadzorništvo nad ljudske šole. Naj se stvar suče tako ali tako, vsaj pri nas na Kranjskem in morebiti tudi drugcj bo duhovščina poglavitna množina (faktor) pri šoli, če ne, ljudska šola razpade. — Ako so nekteri učitelji tirjali, da bi se tudi orglarjeva služba ločila od učiteljeve, niso pomislili, kaj se to hoče reči in kaj ima to vse v sebi. — če župnik ne bo zadovoljen z učiteljem, mu prepove zakristijo in kor, starše pa svari pred šolo, za cerkvene prihodke pa lahko dobi mežnarja in organista, kteri bo tudi nekoliko v šoli podu-čeval. — Tako je! V tem zmislu sem se jaz potegoval za ločenje v principu. — To pa, kar sem nasvetoval pri zboru, da bi se povsod napravila „tabula rasa", t. j. da bi se iz novega naredili fasijoni za učitelje, se pa ne more hipoma izveršiti. Tri leta so imeli opraviti rajnki knezoškof, preden so vravnali, da neha bira za duhovne po vnanjih farah, ktere so nekdaj spadale k materi fari. To je bilo toliko ložeji, ker se je z versko zalogo po mogočosti pobotalo; a za učitelje je ostalo to naj več, pri starem, in vsako leto se morejo bojevati ali toževati za par krajcarjev, ki jim jih prav za prav soseske niso dolžne dajati. Ko bi se cerkev in deržava lepo porazumljevala, bi se to in marsikaj drugega vravnalo, in učitelju sein in tje plača zboljšala; po §. 1. šolske postave 35. maja t. 1. pa cerkev za
Odgovor in vprašanje:
Kako bi se v ljudski šoli z drugimi nauki združeno pospeševalo umno, narodno gospodarstvo in obertnijstvo?
Govoril v pervem občnem zboru ljudskih učiteljev na Kranjskem F el. S t e g n a r.
(Konec.)
6.	Učitelj naj pri spisnih vajah i. t. d. tudi učence vadi, da kaj spisujejo o kmetijskih ali obertnijskih rečeh, p.: kako se drevesa cepijo, kako je dobro gnojišče narejeno; kje delajo na Kranjskem slamnike, kje plahte in mezlan in sita, kje kose sekire, pile i. t. d., kje kujejo žeblje; kje kopljejo rudo, kje premog, kje železno, kje sreberno rudo, kako? i. t. d.
7.	Učitelj naj posebno večje učence opominja pri pogovorih in pri spisji na kmetiške opravila v posamesnih mescih, p.: Ktera opravila so ta mesec na polji in travnikih? Kaj je treba pri živini ? kaj na vertu in v vinogradu ? kaj pri čbe-lah? kaj se dela v gojzdu? ktera so hišna opravila? Kedar je doma ali kje v bližnjem kraji sejm, naj učenci popisujejo, kaj je bilo na sejmu vse naprodaj, in po kterem kupu; kaj je bilo naj dražji, kaj naj bolj po ceni, od kod so prišli ti, od kod uni pridelki, kteri rokodelci so izdelovali te, kteri une reči itd.
8.	Učitelj naj večje učence spodbada, da naj na paši ali doma zvečer izdelujejo različno kmetijsko orodje in mašine ali v resnični, ali v zmanjšani meri. Take reči naj nosijo v šolo kazat; učitelj naj potem pusti, da jih drugi učenci presojajo, ali so prav in popolnoma, ali na napačno in nepopolnoma na-
šole ne bo kaj rada dajala; odkod bomo tedaj pričakovali pomoči, kakor od vlade in deželnih zborov?—Pobiranje mežnarske bire je po ne-kterih krajih res čudno. Tako si v nekterih krajih učitelj snop pšenice na polji nažanje ali pa iz kozelca vzame; v nekterih krajih gre pa učitelj z gosli biro koledvat. da more zasluženo še enkrat služiti. Ko bi nčitelj sam mogel opravljati mežnarijo, bi mu vsakako nekaj ostalo; nekdanji mežnarji, ki so naj več kakošno rokodelstvo znali, so bolje shajali, kakor sedaj učitelji, ki imajo vendar boljšo plačo. Ako pa učitelj sam noče ali ne more mežnarije opravljati, mu pa kaj malega ali še celo nič ne ostaja iz mež-narskih prihodkov. To vsak lahko razume, ki ve, koliko človek leto in dan velji. Če pa kteri hoče ali more sam opravljati, toliko bolje je zanj; če bo pa mežnarija poboljšek, bo iz prisiljenega služabnika župnik imel radovoljnega delaveca, ki bo pazil, da mu ne uide ta zaslužek. Or-glarstvo pa tako spada k nčiteljstvu, in če bo fajmošter zadovoljen z učiteljem, bo gotovo raji imel izprašanega orglavca, kakor pa tistega, ki zna le nektere vižice na pamet. — Sploh pa sedanji čas tirja, da je učitelj naj pervo učitelj, in da je za to službo plačan tolikanj, da more po svojem stanu spodobno živeti.	Pit.
rejeni; potem pa naj to sam določuje Dasiravno imamo že v slovenščini veliko blaga o umnem gospodarstvu in obertnijstvu, vendar nimamo še prave knjige, ki bi vse te reči (realije) vkup obsegala in učiteljem in učencem v ljudski šoli v tem poduku pot kazala. Dobro bi bilo tedaj, da bi se taka koristna knjiga za ljudsko šolo spisala.
Da bi se pa ta prekoristni poduk v ljudski šoli mogel iz-verševati tako, kakor zahteva njegova imenitna naloga seda-njegačasa, naj bodo pa naše ljudske šole zares ljudske, to je take, od kterih bode imelo ljudstvo zares pravi dobiček in blagor. V ljudskih šolah se mora podučevati vse le v mater-nem, ne pa v tujem jeziku. Od kod izvira napaka, de so naše ljudske šole naj več še vedno na starem mestu, kakor so bile pred več leti! Samo za to, ker se v naših šolah učenci le preveč morajo vbijati s tujim jezikom — in za vse drugo — za življenje potrebne reči — pa ni časa. Dobro je sicer, da se otrok vadi in navadi tujega jezika, toda, kaj pomaga, če ga ne zna toliko, da bi mu to v življenji kaj koristilo!
Ljudje, ki tišče nemščine v naše ljudske šole, menijo, da so ljudske šole samo za to, da se otroci v njih pripravljajo za srednje in višje šole. Koliko jih šola dalje, koliko jih ostaja doma, to nam kažejo številke.
Da bi se pa v kaki šoli vsi učenci morali učiti kak nauk le za to, ker ga potrebujejo le ne k ter i iz med njih, je gotovo krivica, ki se ne more zagovarjati.
Ako hočemo tedaj, da se bodo naši učenci bolje in več v šoli učili, ne mučimo jih s tujim jezikom! Vsak narod ima pravico , da se izobražuje in ne zaostaja za drugimi narodi; i z-obraževati pa se narod more le v svojem jeziku!
Zemljcpisje v ljudski šoli.
(Dalje.)
Iz Beneškega stopi cesta pri Pontablu na koroška tla; ko pride do Trebiža se zedini s tisto, ki pride iz Goriškega čez Predel po rajbelski dolini na Koroško. Ta cesta pelje od Ter-biža naprej do Beljaka, nad Voceljem se združi s kranjsko cesto, ki derži čez Koren. Od Beljaka se nekoliko časa derži podravske ceste, ter jo zapusti pri špitalu in potem gre po
dolih reke Jezere čez Kačberg na Štajersko in Salcburško. Ta cesta veže tedaj vzhodno Bavarsko na ravnost z Goriškim, Beneškim in celo Italijo.
Srednja cesta stopa na Ljubelu v deželo in gre čez Celovec, Št. Vid in Brež po Novo - Terškem sedlu na Štajersko; ta cesta veže tedaj po najkrajši potezi Češko in Avstrijo nad Anižo (čez Linec) z Ljubljano in Terstom.
Najvzhodniša cesta stopa pod jezerskim verhom na deželna tla, derži na Kaplo, Velkovec in od ondukaj na St. Andraž v labodski dolini, prestopa meje na obdanskem sedlu in veže tako na Judenburk in Bruk pod Severnikom ali Seme-ringom naravnost Dunaj z Ljubljano in s Terstom. Pa izgubile so, kakor smo že odmenili, vse te ceste po železnicah, ki so povsod njim paralelno izpeljane nekdajno svojo po svetu znano veljavo.
Glede notranje zveze ali stike so naj važniši kraji, kjer se ceste križajo na gornjem Koroškem: gornji Dravberk. Graj-fenburk, od tod cesta v zilsko dolino, Sachsenburk (cesta v belsko dolino) Špital, (kjer se ločite dravska in cesta na Sol-nograd), Beljak, Terbiž (od koder pelje romarjem na Višarje dobro znana cesta čez Fužine (Weissenl'els) na Kranjsko), druga na Podkloster in dalje na Beljak; nekoliko nad Podklo-strom pelje cesta v Žilo); na notranjem Koroškem so pa: Medvodje (v kerškem okraji) in St. Vid pa Terg in Celovec; na doljnem Koroškem: Velkovec, Pliberk, doljni Dravberk in kraj južno pod St. Lenartom v gornjem Labodnji, od koder derže na vse strani postranske deželne ceste v poprečne dole , združevaje, kolikor se da med sabo tudi drugo k drugi paralelne doline.
Drava nosi plave po 80 — 100 centov težke, na kterih se poglavitno železni izdelki (v ceni 280000 gl.) izvažujeje iz dežele. Po verbskem jezeru plavajo parniki.
J. Koliko je pa železnih cesta na Koroškem?
O. Dosihmal je le ena, ki veže Štajersko s Koroškim in derži od Maribora v Celovec in Beljak; ravno kar delajo drugo cesto, ki pelje iz Celovca čez Št. Vid na Unzmarkt (Štajersko); delala se bo tudi v kratkem cesta, ki bo po savski dolini peljala na Terbiž, od koder se bo pa dalje v Beljak izpeljala; od tod bode pa po dravski dolini peljala na Tirolsko. Potem bo vvoz in izvoz v deželo na vse kraje mnogo zlajšan.
Telegrafiška poteza je v deželi 24 milj dolga, ter stika Beljak in Celovec z Dunajem, z Ogri pa s Terstom.
Ljudskih šol je bilo 1861. leta 333 in sicer 299 katoliških pa 34 protestantiških, tako da je prišla 1 šola na 8 naselbin. Glavnih šol je bilo med njimi 10; za dečke 5 katoliških in za deklice tudi 5. Po nemško se je učilo v 249 šolali; po slovensko v 28, v obeh jezikih, v 56. Podučevalo je vseh skupaj 459 oseb (med njimi 107 katehetov, 313 učiteljev in učiteljic pa 39 učiteljskih pomočnikov). Med učitelji je bilo 38 protestantov. Otrok za šolo vgodnih je bilo 32217, v šolo jih je pa le hodilo 24484 ali 70# otrok za šolo. Nedeljskih šol je bilo 300, v ktere je hodilo 5174 dečkov in 4189 deklet. Viša realka je v Celovcu, in tudi visi gimnazij benediktinski. V Celovcu je tudi zasebni zavod za gluho - neme obojega spola; tii ste tudi oskerbnišnici s 4 učitelji pa s 312 gojenci.
Za povzdigo slovenskega jezika in slovenskega slovstva
dela
a.	društvo sv. Mohorja v Celovcu, ktero je imelo 1868. leta 10174 letnih in 284 duš dosmertnih udov in izdaja podučne, pobožne in zabavne knjige ;
b.	čitalnica v Celovcu.
Uprava.
Deželna uprava je taka, kakoršna sicer v deželah cislaj-tanskih. V Celovcu stanuje lastni deželni poglavar, v sodnij-skem oziru spada Koroško pod višo deželno sodnijo v Gradcu.
V deželni zbor voli Koroško 37 poslancev, in v deržavni zbor jih pošilja 5.
Čistih dohodkov je dežela dala 1860. leta 2,554.895 gold., torej po 7 gold. na glavo; čistih stroškov za deželno upravo paje bilo 1,218.633; ostaja toraj čistih 1,336.262 gold., ktero je dalo Koroško za osrednjo deržavno upravo.
Deželno imč, po latinsko Carantanum, se nahaja pervič v VIII. stoletji.
Stari in mladi Slovenec.
/n preta.
O. lnterdiclum, in zaprétiti je increpare, praecipere, repeliere.
S. Pretiti ali protiti mi je navadno, zapretiti in zapreta pa rabim premalokdaj. Za pretiti nam. zažugati, užugati (cf. subjugare.)
Zasovu.
O. Vectis, iz zasuti obruore, ali prav za prav zasun^ti obturare.
<8. Z a s o v nam. zarinek ali zapab pri durih in vratih fcf. zasunka repagulum habd.).
Zastava.
O. Kakor v novoslovenščini.
»Si. Pa tudi nam. zasada insidiae; zastav in zastav-n i k je obses. Sicer se rabi zastav in zastava, kakor zalog pa zaloga (zastav in zalog obses et pignus).
Zastgjm.
O. Tutela, opitulatio; zast%piti - ati - ovali protegere, opi-tulari; zasl^piteli tutor, zast^piniku propugnator, zast%pinica patrona.
<8. Menil sem, daje z as t o p, zastopati, zastopnik celo nova oblika po nemški (vertreten, obstruere, vrata zasto-piti), in bodla me je, kadar sem jo čital v novejših knjigah in časnikih; ali sedaj vidim, da je z as to p - i ti - n os t itd. v smislu „verstehen" nemškuta (zastopi se z nogo ne pa z umom!), v inih pomenih pa, kadar se govori o „varhih, pomočnikih, braniteljih, besednikih, zavetnikih" itd., znana je bila že Vam, toraj če dobro služiti i meni.
Zahvaliti.
S. Zdelo se mi je , da je ponarejena po nemški „sich bedanken" se zahvaliti, in da je še mlada nam. hvaliti laudare, gratias agere; ali že Vi ste imeli zahvaliti in z ah valjati gratias agere, toda brez — s§.
Začglo.
O. I začgtistvo na pr. sv. Marije conceptio.
Si. Menda se razloči od novosl. spočetje. Tudi bi ne bilo napak, ako bi za načelnik, načelo, načelno — pisali časi začelno, začelo, začelnik dux.
Zitječari.
O. Zajgčarl piši canis leporuni venator— pes, ki zajce lovi.
Ker pišete Vi samo zajgci, vidim da je najbolje tedaj zajec, ne pa zajic, zavec, zec, kterili oblik celo nimate.
Zvati.
O. Clamare, vocare — vpiti, klicati, kakor novosl.
<S>. Pa vendar preredko, na pr. zvati na obed, zvatelj, zvataj qui invitat, ad coenam invitans (cf. zovica, zovčin Murko).
Zvezdiniku.
O. Astrologus, zvezdinica astrologia.
S. Lepše kakor zvezdar ali zvezdogled-ec, zvezdozorec ali - borec ali-sloveč!
Zverii.
O. Časi moškega časi ženskega spola, ima tudi lastno sklanjo.
S. Posebej zaznamnja zverstvo feritas, z ver ost in zverinstvo beluarum natura, zverica in zverinica femina, de feris; zverina caro ferina, zverno beluarum, zverski beluinus; z ve rit i s e n. pr. jariti se i zverili irasci et furere.
Zemlja.
O. Kakor nsl., in le malokdaj se bere zemja, in menda samo enkrat zemi f., kakor česk.
Ali ravno ta oblika mi je všeč, da rabim lahko ze-minu, zemisku — zemno, zemsko nam. zemeljsko, ze-meljno. Zemlistvo na pr. telese, natura terrestris. Dasi pišejo ini Slovani zemlja tudi za deželo, deržavo, pokrajino, meni vendar ni po volji p. Sv. Ciril in Metod prideta v zemljo slovensko nam. v deželo, ker zemlja je zlasti terra, terra con-tinens. Kako da je zemljaninu Vam bil qui eiusdem est civitatis, in celo condiscipulus ?
Zima.
O. Hiems, frigus, in ziminosti frigus.
Kar sicer zovejo „zimica", je po Vaše tudi zim lini ca febris nsl. merzlica.
Zisící.
O. Crepidarum venditor.
8. Vi pišete: vocabulum obscurum. Poznam hišo, kjer se pravi: pri Ziscu, in kjer so res bili čevljarji.
Zlo.
O. Sej vendar sploh znano sedanjim Slovencem: malum, iniquitas.
/S. Pisari naj se nam. hudo, hudobija itd. mnogotero po stsl. zloba in zlobi; zlobiti in zlobiti se na koga irasci, aegre ferre; zlob saevus, zloba sla bila, zlobost-ota - stvo, zlobnik, zloč f. miseria, zlostvije dolus, z led f. malum, zlédinü noxius p. jadno i z 1 e d n o.
O. Zlorodinü, nasprot dobrorodinü, zloslavínü ignobilis, zlovodinti, zloseéínü difficilis rectu, ad secandum; zločistii-stivü malus, impius, nasprot blagocístü-stivü itd.
S. Iz zel-zli je serb. žlica (Temina prava) hudobna ženska, moški zlič; stari zlec t. j. zlodej.
Znaku.
O. Signum; familiaris p. svojg znaky.
>8. Znamnje ali znamenje, znamenstvo, znanje in znanstvo, je tudi novosl.; paziti mi je na razloček med zna meni vü significan*, pa z n a m e n i t ü insignis, conspicuus.
Zraku.
O. Zrakü ima mnogo pomenov: visus, oculus, forma, facies, species, idea, contemplatio.
S. Iz korenike zr-zrk je nsl. zrak aér habd. hung. zrklo pupilla meg. zrkalo rib. croat. zraka f. radius itd. Zrklo ali z e r k I o, kar zenica nam. zrenica. — Z e r k a I o mi je doslej bilo tudi speculmn, Vi imate pa le z r c a I o. — Zračiti je spectare, in zračna ptica (de acjuila) acute cernens, ne po novosl. razlagati. — Zritelj spectator, zrcalnik speculator; zriteljno theoretice, nasprot deteljno practice.
Zíibü.
Radix, pravite, zgb dilacerare, olim zí¡,brü cf. nsl. zuberine gingiva; zgbsti dilacerare, frigere, congelari; mar tudi zgbn%ti, zgbati germinare iz perve korenike? Zgblica fringilla, nsl. zeba (Fink).
Književnos t.
Tudi vsem ljudskim učiteljem prav koristna knjiga je prišla na svetlo, ki se
imenuje
„Nauk o telovadbi".
Prvi del te knjige, kterega je še izdal bil med tem raz-puščeni „Južni Sokol", začel se je prodajati. Prevzelo je te knjige, ktere je skoraj poldrugo leto pokrival uradnijski prah, z drugo zapuščino „Južnega Sokola" vred novo društvo sokolovo, in misli nadaljevati delo, brž ko se bode kaj dosti razprodalo omenjenega prvega zvezka. Ta obsega (na l3/4 pole velike osmerke): „Proste vaje (Freiübungen) z nek-terimi rednimi vajami (Ordnungsübungen)". Po kratkem vvodu so najprej razložene „posebne vaje" (z glavo, s trupom, z rokama, z nogama), in potem so popisane „nektere izmed prostih vaj" v sledeči versti: A) vaje z rokama, B) z nogama; C) v napadu; Č) s trupom; D) v opertej leži; E) z medsebno (vzajemno) podporo ali vaje, pri kterih se združi po več telovadcev, po dva ali trije; sem spada tudi borba (Ringen); F) vaje v hoji; H) v tekanji; I) v poskoku (Hüpfen); J) v skakanji. Sestavil je bil gradivo najprej izurjeni prvosokol g. Viktor Koloreto, in sicer nemški, ker telovadske terminologije v slovenskem ni bilo ; poslovenil je nemški spis g. Franjo Levstik, kterega sta v tem podpirala gg. Luka S v e t e c in prof. Vavrü. Koliko težave je prizadevala ta prestava, tega se bode preveril vsak, kdor to knjigo pazljivo prečita; razvidno pa je najbolj iz tega, da je trebalo vseletnega čiščenja in premišljevanja, predno je bil rokopis za tisek prirejen. Pa kakor je bila težavna in ostra naloga, vendar je izvrstno rešena in v resnici se sme ponašati s tem delom slovenska literatura. Gotovo pa bode tudi dobro došlo vsem prijateljem telovadja in najbolj ustrezalo učiteljem ljudskih šol. Za praktično rabo priporoča se knjižica še posebno zarad tega, ker ima pridjanih 50 prav ličnih podob v kamnotisku, s kterimi so nektere vaje zarad boljšega in lažega razumljenja razjasnjene. Vnanja oblika je prav lepa in okusna, cena pa po vsem tem gotovo prav nizka. En iztis velja 40 kr. Dobiva se knjiga v Ljubljani pri g. Ed. Hohnu, bukvarju na starem trgu in pri čitalničinem strežaji Tomažiču. Kdor si hoče naročiti kaj
več iztisov skupaj, obrne se tudi laliko naravnost na odbor sokolov. Želeti je, da bi se ta knjiga razširila kar največ mogoče med ljudstvom in posebno med ukažejno mladino. Bo-jaci! sezite po njej!
„Sporočilo ljudske šole v Dolini in v Boljuncu konec leta 1868", kaže: a) kratek letopis k domaČi zgodovini, v kterem je marsiktera zanemiva drobtinica; b) prednike in učitelje, med kterimi je tudi učiteljica, ki je učila dekleta šivati, plesti in vse nauke v pervem razredu vsakdanje šole v Dolini; c) pregled posamesnih naukov in ur in število učencev in učenk v dolinski in boljunski šoli, kterili je bilo v Dolini 206, v Boljuncu pa 135, in ki so se zraven navadnih šolskih naukov učili tudi sadjereje, zemljepisja, peti in telovaditi; d) dnevnik dolinske in boljunske šole. Vidi se iz tega sporočila, da učitelji ondaž-njih šol skerbe za pravo domačo omiko pri šolski mladini.
Iz Hajdine pri Ptuju. Hvala, komur hvala gre!
Naš sedanji višji šolski ogleda, veleslavni gospod Ignaci Orožen, gotovo vso pohvalo zaslužijo zategadelj, ker šole, ki so doslej bile le provizure — in takih ni inalo — so začeli s stalnimi učitelji nadomestovati. Čemu tudi začasno učiteljstvo ? Moj Bog! ako že res ni toliko sposobnih učiteljev na Slovenskem, da bi vredni bili stanovitno učileljstvo na farnih šolah prevzeti, takrat pač naše šole po vsi pravici grajo zaslužijo. — Ako se pa od cerkve, od duhovnih gospodov učiteljem vrata k stanovitni službi zapirajo, ali smemo tedaj učiteljem zameriti, ako zahtevajo, da naj se šola od cerkve loči, in se učitelji namesti duhovnim gospodom, šolskim odborom uklanjajo. „Roka roko omiva, obedve pa lice". Več skoraj o tej reči ni treba omeniti, sej vsak sam ve, da takrat, ko se struna preveč napenja, rada poči. In kdo je tega kriv ? Torej ne nastavljamo zaprek nobenemu stanu, narmanj pa našemu domačemu učiteljskemu.
Ali bi menda s provizurami tako dolgo čakali, da bi nam tujci in prostoverci katedre zasedeli!
Iz Maribora. „Marburger Zeitung" pripoveduje, da v Šmartnu pri Wurmbergu živi v pokoju učitelj, g. Mihael Kaiser, 71 let star, ki dobiva na dan dva solda pokojnine, in to le v mesecih, ki imajo po 30 dni, 31 dan v mesecu se mu ne šteje. Hrano ta srečni učitelj dobiva pri svojih šolskih srenjah, po kterih hodi od hiše do hiše; stanovanje pa mu daje srenjski župan. — Tudi se iz Maribora piše „Danici", da so tam z novim šolskim letom dobili tudi novega direktorja za glavno šolo in realko, ki je pa terd Nemec. Gospod je sicer mož vsega spoštovanja vreden in ne more nič zato, da je Nemec; to pa je očitno, da bode nemški ravnatelj težko shajal pri šoli, ki
'e
J. S.
ima toliko slovenskih otrok, se težeje pa kot učenik pripravnikov, ki so slovenskim narodnim šolam namenjeni.
Cerkvena vlada je službo razpisala z določno pogodbo, da mora ravnatelj drugemu deželnemu jeziku popolnoma kos biti. Sicer se mu je v dekretu objavilo upanje, da bode za leto dni slovenskega se naučil. „Dopis" pravi dalje, da je to postavljenje perva ilustracija k fj. 1., da verliovno vodstvo in nadzorništvo čez vse šolstvo in odga-jenje pripada deržavi, in s cerkvenim vplivom bi utegnila romati iz naših šol tudi pravica slovenskega jezika in morebiti še kaj druzega.
Iz teržaške okolice. Deželni poslanci in vsi župani iz okolice so c. k. namestništvu podali prošnjo, v kteri milo tožijo, da jim je neka stranka mestnega svetovalstva odstavila brez vsega vzroka naj boljše učitelje, ter imenovala na njihova mesta druge, o kterih gre glas, da domačega jezika skoro nič ali celo malo znajo, da tedaj niso sposobni učiti v šolah tega kraja; dalje pravijo, da k tiin sumljivim in nespodobnim učiteljem ne pošljejo nobenega otroka v šolo, ter prosijo , da naj jih c. k. namestništvo varuje in ne poterdi sklepa mestnega svetovalstva, ampak naj v tej zadevi ostaja začasno vse, kakor je bilo poprej, dokler se same okolice o tej stvari določno ne izreko.
Iz Ljubljane. Kavno kar smo dobili načert postave za ljudske šole (Volksschulgesetz), kakor je n a s v e t o v a n, pa še ne izgotovljen pri si. ministerstvu poduka. Ako ta načert obvelja, je upati, da bodo za ljudske učitelje in sploh za šolstvo prišli boljši časi. Učitelje v pripravniških šolah plačuje der-žava, druge pa srenja, kteri pomore dežela; če pa shajati ne morejo, pomore deržava. Za izobraževanje učiteljev skerbi d e r ž a v a sama; namen ljudske šole ostaja bistveno, kakor je bil do sedaj: verska in n ravna odgoja, ter potrebne vednosti za vsakdanje življenje. Šole so: začetnice (Elementarschulen) in mestne šole (Bürgerschulen). V vsaki ljudski šoli se podučuje tudi v n a r a v os 1 o v j i, zemljepisji in zgodovini; v mestni šoli pa je še več naukov. Višje mestne šole imajo po sest razredov. V nedeljski šoli se podučuje po zimi po 6 ur, po letu pa 4 ure. Pripravniška šola za učitelje traja štiri leta, za učiteljice pa dve leti. Pripravnik dobi spričalo zrelosti, in je po d učitelj ali začasni učitelj; čez dve leti prestane skušnjo, in je učitelj. Deželna postava določuje, koliko in kako dobiva učitelj plačo, vendar velja načelo: učitelj in podučitelj dobivata toliko plače, da shajata brez postranskih prislužkov, in da učitelj more živili tudi družino. Ktcra postranska opravila sme učitelj opravljati, določuje deželna postava. Učitelja more posvariti srenj s ki šolski svet, pokara ga in še celo nekaj plače priterga okrajni šolski svet; iz službe ga pa pahne deželni šolski svet. Za terdno postavljenega učitelja, če se dobro obnaša, poterdi čez tri leta deželni šolski svet. Ce učitelj uči na teden več kakor 30 ur na teden, se mu mora za to posebej plačevati. Vsi za terdno postavljeni učitelji in podučitelji v mestnih in višjih dekliških šolah, tako tudi njih vdove in sirote, dobivajo pokojnino (penzijo) kakor deržavni vradniki. Leta, ki jih je kdo služil kot začetni učitelj in podučitelj, so mu šteta. Uči-
teljske službe oddaja tisti, ki jih vzderžuje, poterjuje pa jih deželni šolski svet. Začasne učitelje postavlja okrajni šolski svet. V kterem jeziku naj se v šoli podučuje, določuje po nasvetu tistega, ki šolo vzderžuje, deželni šolski svet. Take spremembe pa se le dovoljujejo vsakih pet let. Učilnih ur na teden je v začetnici naj manj 18, in naj več 34; v mestnih in višjih dekliških šolah pa je učilnih ur naj manj 33, in naj več 38. — Kedar kaj več zvemo od te za nas prav važne postave, bodemo tudi več o njej govorili.
—	Slavno predsedništvo tukajšnje narodne čitalnice je te dni pošiljalo po mestu to le vljudno vabilo: „Zima se bliža; ubogi otroci bodo zopet potrkali na vrata miloserčne čitalnice naše. Kakor tedaj že tri leta, se zopet letos ponuja blagim gospem in gospodiči-nam lepa prilika dobrotnicam biti z delom svojih rok. Da se pa to početje uredi in se voli odbor, ki vodi vsa ta opravila, vljudno prosimo častite gospe in gospodičine, da naj pridejo v četertek, 39. okt. popoldne v čitalničino dvorano v pogovor". Bog daj temu prelepemu početju naj boljši vspeh! Zapuščeni otročiči že stegajo ročice po milih darovih!
—	V c. k. založbi šolskih knjig na Dunaju je ravno kar prišla na svetlo nova šolska knjiga z naslovom: „Perva nemška slovnica", po kteri se bodejo naši učenci zanaprej učili nemškega jezika. Prihodnjič bodemo kaj več govorili o tej novi slovnici. — Tudi je dodelan nov, čisto slovenski „Abecednik", kterega bodemo prihodnje šolsko leto dobili v šole.
X ljubljanski škofiji. Postavljeni in prestavljeni so g. g.: Franc Zajec, iz Poljan v Planino v černomeljskem okraji; — Jakob T a v z e s, iz Čermošnic v Poljane; — Jakob Koželj, iz Polhovega gradca v Cermošnice; — Franc Papler iz Rateč na Gorenskem v Polhov gradeč; — Avgust Adamič, iz Šentjurja pri Kranji v Rateče; — Janez Pezdič iz Velesovega v Sen tj ur; — Jožef Korban, po-terj. pripravnik, v Velesovo; — Franc Lunder, iz Srednje vasi na Berdo (Egg); — Jožef Vončina iz Poloma v Srednjo vas; — Janez Kernc, poterj. pripravnik v Polom; — Jožef Lavrič, poterj. pripravnik, v Ribnico za II. podučitelja; — Simon P u n č a h, poterj. pripravnik, v O bloke za začasnega učitelja. — G. Jožef Kravs, dekliški učitelj v Novem mestu, se je službi odpovedal.
Listnica. Vse g. g. dopisnike, ki nam pošiljajo dopise brez imena, prosimo, naj nam povejo svoje pravo ime, ker sicer ne moremo natisko-vati njih spisov. Kdor noče očitno pokazati pravega imena, to lahko stori, a vredništvo mora poznati svoje dopisnike. — Vprašavcem, ki skerbe, kaj je sedaj z določki pervega učiteljskega zbora, povemo, da smo vsa voščila in prošnje kranjskih učiteljev dali v vlogah si. c. k. vladi in si. deželnemu odboru. S tim smo spolnili svojo dolžnost — vresničuje pa naj jih sreča naša!
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnlk.
Tiskar in založnik : Jož. Rudolf Milic.