Podlistek. Mojster Mihael. Poslovenil F. F. CDalje.) II, Deset let pozneje, drugi sveti velikoniočni dan leta 1772. je bilo. Raz zvonika staročastitljive cerkve Sv. Petra v Solnogradu so vabili zvonovi k popoldanski službi božji. To je tista znamenita cerkev zgodovinskih. spomaenikov tako bogatega mesta ob Salici, v kateri se nahaja v desni postranski ladiji gTob sv. Ruperta, tega navdušenega apostola krščanstva in ustanovitelja sedanjega Solnograda, kateri veliki svetnik je ustanovil tudi leta 582. samostan istega imena. Proti temu kraju miru je korakal tistega lepega popoldneva mož, katerega mračno obličje je, dasiravno ja nosil novo obleko, jasno kazalo, da velikonočno veselje ni našlo pota v njegovo srce. Kakor mu njegova nedeljska obleka navidez ni bila po volji in bi raje tičal v svoji zamazani delavni suknji, >>ko mu še tudi marsikaj drugega, kakor je kazal, i4 bilo po volji. In ni sijala udanost te njegovega lica, kakor je to bilo pri drngih obiskovalcih tega svdtega me- s(a; njegove ustnico niso molile pobožne molitve, razkave roke se niso hotele skleniti, ko jo obstal pred preprostim grobom, ki je bil paifi cilj njegovega pota; on se je marvcfi jezil nad usodo, da se je taka jaeusmiljeno igrala ž njim. Zakaj jo morala ravno njegpva žena, njegova pridna Katra ali prav Kataritia, ki je poljala tako dobro njegovo gospodarstvo, ki je prenašala tako portrpežljfvio njegove sitnosti, ki ]e njegovega sinčka iako skrbno vzgojila, in vedno vse tako dobro opravila, pod zemljo v najboljših letili? Pri teh bridkiK mislih' je segel mojster VendeHn s svojo razkavo roko v razkuštrane lase, kajti naS kolar je bil, ki je stal ob grobu svoje žene, ki jo je izgubil pred letom in dnevom. In z Izguno zveste tovarišice ga je hotela zapustiti tudi sreča za vedno. Kajti komaj jeb ila pokopana žena pri Sv. Petru, ko je začel njegov zaslužek vedno bolj in bolj pojemati. Vendelin se je preselil že prej v mesto Solnlpgrad, ln to najbrž ni bilo dobro; zunaj je bil ob cesti edini kolar, dočim jih je bilo tukaj ve6 njegovega rokodelstva in se jo tako zaslužek delil. Tudi je manjkalo v hiši miru in. zadovoljnosti, ki je z materjo Katurino izginilai iz hiše. Kratkomalo, manjkala je pobožna, pridna gospodinja in slišalo se je skoraj samo kreganje mojstra Vendelina, tako da se je moral Ksaver, ki je na žalost očetovo kazal malo veselja do kolarstva, s svojimi gosli ali kako knjigo skriti v najzadnji kot na podstrešju, dokler se ni očetova jeza polegla. Ce pa ga je dobil mojster Vendelin pri knjigi ali z gosli y rokah, potem je gromelo kakor nevihta v gorovju, Potem je zmerjal fanta lenuha in iničvredneža in ma je dal poskusiti pogosto ne pre^ Več nežno svojo roko; pri takih prilikah se je tudi jezil Vendelin nad ranjko materjo, ki je kazala pogosto Ksavru svoje veselje, če je napredaval v goslan]u In ufienju. Tudi sedaj pri grobu dobre žene Katre se jo hudovafl nad njo, da je mladiča podpirala v njegoviK neumnostih, in je sedaj kriva, da tudi Iz nje&a noče postati pošton kolar. Toda ko je začel dajati svoji nevolji v«dno glasnejje duška, je občutil roko na svoji rami. Glej ga do, Vendelii\ vdarilo mu je ob jednem na uho, si tudi danes prišel k večernicam, da sližiš muziciranje ? Da, to jq nekaj, kar se ne sliši vsalč dan! Nagovorjeni je neprijazno odbil roko ter dejalt med tem ko se je mrmraje obrnil v strauj: Ti si — Evstah, in čeravno je bil Evstab JCe^ ber^ nekoč njegov najboljši sonCenec, ga vendar ni mogel več trpeti, odkar je izkopal njegovi ženici* pridni Katri, grob, in na njeno preprosto rakev na^ metal prsti, da je ne vidi nikdar več — nikdar večl, kakor je zaklical Vendelin zopet bolestno, kajti on je ^padal k tistim, ki nimajo nikakega upainja na oni svet, in od tod je izvirala tudi njegova nevolja, njegova nikdar izčrpana jeza, njegova vedno večja n&* zadovoljnost in obupl Toda Evstih, ki je imel dobro, pobožno srce, je dejal: Katarina, Tvoja dobra žena, je gotovo v. nobesih, katero si je ob tvoji strani, ti sitnež, do dobra zaslužila, in ona bo prosila Boga, da se poboljšaš, da ne boš s svojim dečkom ravnal preveč trdo in nepravično. Tedaj je vzkipel Vendelin. Kaj — Ksavra? NiCvreden dečko me vedno dražL Evstah' je zmajal s svojo sivo glavo. Temu ni tako, Vendelin, je dejal, pametna glavica tvojega sinčka, njegovo dobro, čisto srce je v celi šoli znano. Evstah Leberl je teil namreC njegov krstni boter, zato ga jo po pravici zagovarjal, ga imel jako rad m obžaloval, da ga ni bilo danes ob očetovi stranl. Jako rad bi gel Ksaver zraven na materia grob, toda o€e jo bil ravno zopet zelo tiud na njega ter ga zaklenil v sobo. To Se Ksavru ne bi bilo prehudo, Ce mu ne bi 0S9 zaldenpl (udi knjig in goslij, na katerih je visel dečko z vsem srconu In to jo bilo ravno, kar je pripravilo ofieta ffi^ sto Iz sebe, da njegov edinec Ksaver nl hotel ppoo**  stati kolar, temveč da je tičal neprenehoma za knji-  gami ter goslal po vež ur zaporedoma. Da je bil njegov sin prvi v šoli in da ga je uStelj Kvalil na vse pretege in mu je celo obljubil, , aa bo smel v kratkem v oerkvi igrati, to je seveda dopadlo Vendelinu na tihem, toda vendar mu ni bilo po volji. da Ksaver ni imel več veselja za očetov posel in vedno govoril o študiranju, za katero mu je manjkalo tudi potrebnega denarja. V svoji nevolji ni sprva niti opazil, kako se je prostor pred cerkvijo in tudi pokopališče vedno bolj napolnjevalp. Marsikateri je hotel pred blagoslovom še na grobih svojih ljubih pomoliti par očenašev. V cerkvi so se oglasile velifiastno orglje. V zaCetku ni imel mojster Vendelin ušesa za te krasne glasove, hotel je le počakati konec večernice, da se pogovori z Evstahom še nekatere posameznosti radi nekega dela za samostan, toda ko je stal tako nekoliko časa tukaj in so glasovi godbe prodirali vedno na novo v krasno pomladanlsko naravo, mM je postalo naenkrat tako 6udno pri srcu. Bilo mu je, kakor bi bile melodije glasovi, ki so mu govorili k srcu, glasovi od zgoraj, iz svetlih oblakov, ki so kakor procesije nebeških duhov plavale mirno na modrem svodu. Tn tedaj mu je bilo, ko bi govoril nadzemeljskl glas k njemu: Slušaj, Vendelin, godba je čudnja umetnost, ona razume srca mehSati, kakor solnce vosek, in glasovi godbe, ki so posvečeni Bogu, naredijo pogosto najljubše čudeže. (Tn Vendelin se je spomnil besed priprostega EvstaKa, da si je Katarin|a s svojo potrpežljivostjo ob strani svojega sitnega moža gotovo zaslužila nebesa. Da, Ie prepogosto je morala slišati od njega nezasluženo trde besede; posebno rado se je to zgodilo, 5e je upala pripomnjti: Ksaver je preslab za rokodelstvo, on |e prej sposoben za kakega učitelja, ker S8 tako rad ufti in tudi tako krasno gosla. Iu s to tiiio srčno željo je mati Katarina zaspala v Uospodu. Tako je mislil pri sebi, med tem pa se nepreneh!oma hudoval ter od časa do časa pogledal na ljudi, M so prihajaH v oerkev. V. hiši božji skoraj nl bilo več prostora, mnogo jib. je ža stalo pred cerkvijo, kakor Vendelin, ki se še je vedno prepiral z usodo, toda vedno manj, kajti godba je vplivala tudi na nijega m ga narediia prijaznejšega proti vsem, nad katerimi se je hiidoval. In potem mu je bilo, ko so orglje tako naprej donele, kakor bi slišal naenkrat Katrin glas: Gle) Vendelin, tako se mu je zdelo, da sliši njens' ljubi glas, tl ne smeS biti tako oduren. Bog je dal, Bog je vzel; on naju je zvezal, on naju je tudi lahko ločil, toda ni storil tega za vedno, midva se bodeva videla zopet tam, kjer.ni več ločitve. Ali je to mogoče? Vendelinu je vdarjalo srce skoraj slišno. Kje In kedaj bodem te zopet videl, Katra?, je jecljal. Tn potem mu je bilo, kakor bi klical angeljev glas: Gori med zvezdami, kjer prebiva dobri oče. In potem se mu je zopet zdelo, kako sliši Katarino: Glej, Vendelin. bodi dober proti Ksavru, najnerau ljubemu, dobremu otroku. Ce hoče na svojih goslih peti kakor ptič in se vzdigniti kakor škrjanček proti nebeški modrini, le ga pusti, ne zadržuj njegovega poleta! Ne zadržuj njegovega poleta! — Vendelin se je prijel ;za srce, in on je tiSal ve^no roko na nj&m, ko je 2e odzvenel zadnji glas orgelj in so ljudje že večji del zapustili cerkev ter se razgubili na vse stranl. In Vendelin še je stal na istem prostoru, ko se je že bližal cerkovnik, da zapre cerkvena vratia. Tedaj jo opazil Evstah Vendelina. ter ga potrkal prijateljsko na ramo. Vendelinje pogledal kvišku, kakor bisevzdrami] iz spanja. Evstali, je dejal, o tem sem ja hotel govoriti! Je že mogoče konec ? je vprašal, kakorr bi obžaloval, da ne sliši več Katarine^ govoriti mu na srce, ali boljše, da ne sliši godbe. No, saj vidite, da je prišel mojster, Mihael 2e iz kora, je odvruil Evstah smehljajet Mojster Mihael, je odvrnil Vendelin, še vedno takor v sanjalL, tudi jaz sem sre^al o neki priliki nekega mojstra Mihaela, na katerega sem tekom 6asa, sam ne vem zakaj, pogosto mislil. Kdo je mojster Mihaei, in kje je?, je vpraSal in se ozrl naokrog« Mojster Mihael je madškofijski godbeni ravnatelj, je odvrnil Evstah, ponosen na to, da so imeli pri Sv. Petru tako izvrstno godbo. Vendelia je pogledal slavnega mojstra, ki je prihajal od cerkve, natančneje. Njegov pogled ga ni varal: Ta mojster Mihael je bil ravno isti mojster MlKael, katerega je srečal pred desetimi leti zunaj na prašni cesti, in zgledal je skoraj še vedno tako mladeniško 6ilo, kakor pred desetimi leti, ko ga je videl prvikrat. Samo z enim pogledom je pogledal mimo kora-  kajoči mojsier Mihael Vendelina, in tludi njemu se  je zdelo, da pozua to skoraj velikanjsko postavo ko- larjevo. Samo tega ni vedel takoj, kam se naj prestavi v dulfu, da se spomni prvega srečanja. Ko pa je Vendelin vzdignil klobuk, popolnoma zmešan In zoper svojo navadt) ponižno, tedaj je stopil mojster Miliael k njemu, mu pomolil obe roki ter dejal: Bog z vami, mojster Vendelin, dolgo je že tega, Kar sva se videla! Nisem pozabil usluge, ki ste mi jo Izkazali pred desetimi leti. Takoj se je spomnil dogodka na prašni cesti, ln ko je prišel Vendelin nekoliko k sebi, dala je beseda bosedo, in kmalu je vedeo" Mihael, kaj je tiščalo Vendelina, namreč: da njegov sin noče postati kolar, temyeč da ho6e študirati in da še zraven ho5e postatl muzikus. (Dalje prihodnjič.)