85 54 AA 60 1002 OC OSREDNJA KNJI Z II CA P.P.126 66001 KOPER PPiMUrtSKI DNEVNIK Poštnina plačana ? gotovini Abb. postale I gruppo Cena 400 lir Leto XXXVn. Št. 60 (10.882) TRST, četrtek, 12. marca 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PRVI SKLEPI FORLflNIJEVE VLADE 0 POSLANICI LEONIDA BREŽNJEVfl ITALIJA BO S SVOJIMI ZAVEZNIKI POISKALA ODGOVOR NA SOVJETSKE MIROVNE PREDLOGE Že sedaj zagovarja umestnost vzpostavitve dialoga, a nasprotuje zamrznitvi «evro-izstrelkov» - Sovjetska zveza napada italijanske vladne politike - Moskovska «Pravda» obsoja Reaganov sklep o nudenju vojaške pomoči afganistanskim upornikom RIM — Italija bo odgovorila na ♦mirovne predloge* Leonida Brež-njeva upoštevajoč mnenje drugih držav atlantskega zavezništva in Evropske gospodarske skupnosti, da s tem doseže čimširšo enotnost, kljub morebitnim razlikam, ki so rezultat specifičnost5 posameznih držav. V grobem je to diplomatski odgovor italijanske vlade po včerajšnji seji, ki je bila predvsem posvečena mednarodnim vprašanjem, s posebnim poudarkom na poslanici, ki jo je Brežnjev poslal predsedniku i-talijanske vlade Forlaniju. Zunanji minister Colombo je po vladni seji izjavil, da vsebuje pismo že znana stališča, ki jih je Brežnjev iznesel na kongresu sovjetskih komunistov. Po Colombovem mne- nju vsebuje pismo željo po pogajanjih, ki pa je še preveč splošna in jo bodo morale podrobno proučiti vse vlade zahodnega zavezništva. Glede predloga o zamrznitvi »evro-izstrelkov* je Colombo ponovil že znano stališče, da na zamrznitev I~. talija ne more pristati, saj bi ohranili sedanje neravnovesje med NA TO in varšavskim paktom. Povsem razumljiv je bil ob vprašanju zamrznitve jedrskih raket v Evropi izčrpnejši obrambni minister Lagorio. Zanj je sovjetski predlog statičen in le ohranja »status quo», to se pravi sovjetsko premoč v jedrskih raketah srednjega dometa. Italijanski obrambni minister pa je poudaril, da bi moral biti končni cilj morebitnih pogajanj vzpostavitev ravnotežja sil na najnižji ravni. ■luiHiitiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniiiiuuninmniiiiiitnit PARLAMENT ZAHTEVA OD VLADE POJASNILA Komisija ni dala mnenja o dodatnem davku za Jug Pomisleki o sposobnosti, da bi zares potrošili večji priliv iz 5-odstotnega «una taatum» RIM — Finančni minister Revi-Elio se bo moral vrniti v poslansko zbornico, da ponovno obrazloži »račune* o obnovi po potresu. Prvič je to sicer storil že pretekli teden pred komisijo za finance in zaklad, a včeraj je proračunska komisija soglasno (torej tudi poslaiv ci vladne večine) odločila, da ne more izreči mnenja o ukrepih za hvedbo 5-odstoinega »dodatnega davka* na vse dohodke, če ji mi-bister ne bo nudil nadaljnjih pojasnil Prikazali so še v bistvu spet pomisleki c splošni usmeritvi Revigliove davčne politike, zlasti Pa o dejanski potrebi po nadaljnjih skladih za uvajanje obnove in o sposobnosti vlade, da še v lem letu potroši večje dohodke, ki jih zeli pridobiti, ki so jih bili že izrazili sindikati. Reviglio je že pretekli teden na Vedel naslednje številke: do konca jela naj bi vložili na področjih, ki jm je razdejal potres. 2.400 mili jard lir. Od teh je 300 milijard že dodeljenih, 1.600 že namenjenih, ostalih 500 milijard pa naj bi upo rabili za nepredvidene stroške. Pri teh predvidenih izdatkih pa vlada razpolaga samo s 650 milijardami. jih je pridobila s nodražitvijo Petroleja. Po njegovem je bilo treba «vrzeb zapolniti delno z dodat-uim 5-odstotnim davkom, ki naj bi v letu 1981 prinesel okrog 970 mi-ujard lir (od skupnih 2.200). delno Pa z rednim davčnim prilivom, ki °a.i bi presegel predvidenega. •Ti računi pa poslancev niso povsem prepričali, zlasti ne komunistov. Načelnik poslancev KP1 Gam-uolato v tej komisiji je namreč *mel na včerajšnji seji pravcato ♦Protiporočilo*. Po njegovem razno aKa vlada za obnovo Juga s 6.100 milijardami lir: 1.100 od posojil iz tujine, 1.100 od Blagajne za naložil6 in posojila, 1.000 od Evropske Gospodarske skupnosti. 2.900 milijard je vključila v finančni zakon k letošnjemu proračunu. Ob takih Velikih razpoložljivih zneskih pa vlada ne bo mogla, po Gambolato-vem mnenju, dejansko potrošiti do konca leta več kot 1 000 milijard !?• Zahteva po nadaljnjih skladih, l naj bi jih pridobila z dodatnim uavkom, zakriva torej ali nepremišljenost ali pa namen, da z nadaljnjim ktestenjem po likvidnosti z-avira inflacijo, če je to res. naj minister odkrito pove — .je dejal gambolato — nakar se bodo poli-tl(me sile 0 takem manevru izrekle. ŽM tem je pa zastopnik KPI opozoril ministra in člane proračunske Komisije poslanske zbornice, da se 16 davčni priliv od leta 1979 skoraj JkjdvojiL tedaj .je znašal 53.000 mi-hjard, lani je narastel na 70.000 milijard, letos pa bo presegel 90 tisoč milijard lir. Razmerje s kosmatim notranjim proizvodom je prešlo od 20 odstotkov v letu 1980 na 21,5 odstotka letos, je zaključil Gambolato, pri čemer je davčni vi- -Sen’ darec popuščanju napetosti in od poseg je bi zkone dosegel _ -namen* n(Mnm itaUjo in Sovjetsko 29. marca v veljavi evropski poletni čas RIM — V nedeljo, 29. marca, ob 2. uri ponoči bo začel veljati na vsem državnem ozemlju poletni čas, ki je bil spre-3^ oa evropski ravni. Ministrstvo za prevoze spo-voča, da bodo vlaki, katerih odhod je predviden po železniškem voznem redu med 2. uit) ln 2. uri ter 59 minut (po sončnem času) 29. marca, odpotovali takoj po 3. uri (legal-Pl čas). Morebitne spremembe o°do posredovali javnosti na zainteresiranih postajah. saj so se ob takih zaskrbljujočih podatkih njegovi kolegi zamislili in zahtevali nadaljnjih pojasnil o dejanski potrebi in koristi novih davčnih, bremen. (Iv) JERUZALEM — Izraelski parlament je včeraj zavrnil zahtevo o priključitvi Golanskega višavja. Italijanska vlada je torej šele začela s proučevanjem sovjetskih predlogov. Verjetno bo izmenjala prva mnenja že na prihodnji seji (v ponedeljek in torek) ministrskega sveta EGS. Za sedaj se omejuje na načelne izjave, ki ne zavračajo ponujene roke, a obenem pripominjajo, da je sovjetska razlaga ravnovesja vojaških sil v Evropi nesprejemljiva, saj bi z zamrznitvijo nameščanja novih raket srednjega dometa varšavski pakt v Evropi obdržal vojaško premoč. Njeno previdno stališče v marsičem sovpada s staiisči drugih zahodnoevropskih vlad, kar pomeni, da zagovarja vzpostavitev dialoga med Vzhodom in Zahodom, podpira nemško mnenje o »čimprejšnjem* ameriško - sovjetskem srečanju na vrhu, glede «evroizstrelkov» ponavlja stališče NATO, se pa zavzema za pravično obojestransko razorožitev. Sovjetski zvezi tak odgovor ne bo po godu, a ga je vsekakor pričakovala, če je včerajšnja »Sovjetska-ja Kosija* precej grobo napadla italijansko zunanjo politiko, predvsem italijanske politike, ki so romali v ZDA po navodila nove Reaganove administracije. Obiski so po mnenju »Sovjetska je Rosije* dokazali popustljivost italijanskih politikov na pritiske ameriških vojaško - političnih krogov, ki hočejo sprožiti v svetu novo oboroževalno tekmo. Časopis napada tudi socialiste kot «e-zervno silo ob morebitni zamenjavi političnega vodstva v Italiji in kot sredstvo za stopnjevanje boja proti vplivom italijanskih komunistov*. Povsem razumljivo Sovjetsko zvezo najbolj moti nameščanje manevrir-nih in raket srednjega dometa v severni Italiji, ki ga ocenjuje kot «u-darec popuščanju napetosti in so- nosom med zvezo.* Aledtjem pa glasilo sovjetskih knji-‘ žcVtiikov »Literaturnaja Gazjeta* zahteva Reaganov odgovor na predloge Leonida Brežnjeva in trdi, da je zamuda le dokaz zadrege in presenečanja zahodnih krogov. Če r.a eni strani Sovjetska zveza zahteva odgovor, na drugi strani odločno napa- da Reaganovo politiko. Moskovska »Pravda* je včeraj obsodila Reaganovo napoved, da bo pomagal afganistanskim islamskim upornikom kot «uradno legalizacijo agresije ZDA proti demokratičnemu Afganistanu*. Kljub propagandnim salvam in medsebojnemu obtoževanju pa se v odnosih med Vzhodom in Zahodom nekaj premika. Zahodni zavezniki i-ščejo skupen jezik in ga bodo verjetno tudi našli, če bo Evropa dovolj trdno zagovarjala svoje prepričanje, da so pogajanja potrebna. Mimo enfatičnih izjav predstavnikov Reaganove administracije so se, kot kaže, tudi v Washingtonu streznili, saj ne izključujejo pogajanj. kljub temu, da jih še vedno pogojujejo s sovjetskim obnašanjem !v svetu, (voc) Razvoj sodelovanja i OB VSE VEČJI PODPORI REAGANOVE ADMINISTRACIJE med Benetkami in Reko REKA — Razširitev že dogovorjenega sodelovanja na beneško in veronsko pokrajino med skupnostjo občine Reka in pokrajine Treviso, kot tudi konkretizacija načelnik dogovorov o sodelovanju istrskih kamnolomov z Benetkami, oziroma lesno industrijo, so bili najnepos-rednejši povod za neuradni obisk predsednika skupščine dežele Vene to Bruna Marchettija in predsednika beneške pokrajine dr. Stefana Petrisa s sodelavci v skupščini skupnosti občine Reka. Med pogovorom so izrazili željo za razširitev sodelovanja. Marchetti je označil tudi začetna območja. Gre za to, da potekajo obsežna dela za rešitev Benetk pred postopnim propadanjem, o čemer je italijanska vlada sprejela tudi poseben zakon. V tem okviru so Benetke zaradi bližine in ugodnih razmer zainteresirane za proizvodnjo istrskih kamnolomov ter pripravljene tudi sodelovati pri financiranju razširitve naprav za proizvodnjo, (dd) RIM — Včeraj se je sestala, po dvoletnem premoru, mešana komisija za gospodarsko sodelovanje med Italijo in SZ. Sovjetsko delegacijo vodi prvi namestnik ministra za zunanjo trgovino Nikolaj Koma-rov, uvodno poročilo na seji je pa imel minister Enrico Manca. Salvadorski režim pripravlja dokončni obračun z nasprotniki V TRENUTKU, KO SE ZAOSTRUJE GOSPODARSKA IN POLITIČNA KRIZA Začasno premirje po vrhunskem srečanju med Jamzeiskim in sindikalnimi voditelji Predsednik koordinacijske komisije Walesa pozval «Solidarnost» iz Radoma, naj odloži stavke - Visoki funkcionarji na «črnih seznamih* - Politbiro razpravlja o delavskem samoupravljanju - Poljski škofje na posvetu VARŠAVA. — Po enourni opozorilni stavki in dolgih pogajanjih med deželnim vodstvom »Solidarnosti* in predstavniki oblasti v Lodzu je bil predsinočnjim dosežen sporazum. razuma vplival tudi novi predsednik poljske vlade gen. Jaruzelski, ki se je predvčerajšnjim prvič sestal s predsednikom državne komisije »Solidarnosti* Lechom VValeso. Na se- Takoj potem so bile preklicane poudarili, da se morajo di vse protestne akcije v tem voj- konflikt* m razlike v stahsčih vla- vodstvu. Oblasti so ponovno sprejele na delo odpuščene delavce v bolnišnici notranjega ministrstva, istočasno pa so pristale na ustanovitev podružnice »Solidarnosti* v tej vojaški ustanovi pod pogojem «da ne bo njeno delovanje v nasprotju z zakoni LR Poljske*. Domnevajo, da je na dosego spo- niiMiiiHiiiiiimiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiMifiMtiiiiiiiiiiiiiniimuiiiiiiiiiiinmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠTEVILNI SPOPADI MED DEMONSTRANTI IN POLICIJO ORGANIZIRANA MESTNA GVERILA IZKORIŠČA OBUP NEAPELJČANOV konflikti in razlike v stališčih vlade in novega sindikata reševati z razgovori in sporazumi. Na ločenem srečanju se je Jaruzelski pogovarjal tudi s predsednikom »Solidarnosti* iz Szczecina. Premier Jaruzelski je opozoril na poslabšanje gospodarskega položaja in na rastoče težave pri oskrbovanju državljanov. Od članov »Solidarnosti* je zahteval, naj se aktivno zavzemajo za reševanje sedanjih težav in za usposobljenje normalnega poteka proizvodnje. Walesa je obvestil predsednika vlade o sklepih državne komisije »Solidarnosti* ter nakazal probleme, ki zahtevajo pogajanja in sporazumevanje. Po njegovih besedah se »Solidarnost* zavzema za vzpostavljanje miru in stabilizacije v skladu s pozivom predsednika vlade in za prenehanje stavk in protestnih akcij. To pa ne pomeni formalnega sprejetja trimesečnega premirja, kar je Walesa potrdil tudi v nedavnem intervjuju italijanskemu tisku (Oria-na Fallaci). Sindikat »Solidarnost* si pridržuje pravico posega, če ne bi bili sporazumi spoštovani. Nekaj podobnega se je zgodilo v Radomu, kjer so oblasti pokazale precejšnjo togost pri reševanju žgočih družbenih in političnih vprašanj. Mesto in okolica sta pripravljena na splošno stavko. Deželno vodstvo »Solidarnosti* je poslalo oblastem 23 pisem, v katerih zahtevajo kaznovanje odgovornih za dogodke v 1. 1976 ter spremembo nekaterih zgradb milice v zdravstvene ustanove. Walesa je pozval krajevno «Solidamost» naj počaka na rezultate uradnih pogajanj. Radomski primer ni osamljen, saj tudi v drugih krajih zahtevajo kaznovanje odgovornih oblastnikov iz prejšnjih let. Na črnem seznamu so se znašli nekateri zelo visoki funkcionarji. Med njimi je bivši minister za zunanjo trgovino, ki so ga že izključili iz partije, Jerzy Olszevvski, ki je imel razne nečiste posle s švedskimi tvrdkami (med drugim je sprejel ponudbo neke švedske tvrdke za gradnje, ki so bile za 11 milijonov dolarjev večje kot jih je nudila neka jugoslovanska tvrdka). Na seznamu je tudi bivši ministrski predsednik Jaroszevvicz. Za vse te ljudi, pravijo, da obstajajo zadostni dokazi, da bi jih postavili pred sodišče. Od drugih dogajanj naj omenimo, da se je sestal politbiro CK PZDP, ki je obravnaval dve temi: gospodarsko reformo in vprašanje samoupravljanja v podjetjih. Glavni svet poljskih škofov se je včeraj sestal v Varšavi pod predsedstvom primasa Stefana Wyszyn-skega. Danes se bo nadaljevala plenarna konferenca vseh poljskih škofov. (vk) BONN — Zvezna vlada je izrazila popolno zadovoljstvo nad rezultati obiska zunanjega minista Genscherja v ZDA. Na podlagi sklepne resolucije, ki so jo objavili po dvodnevnem obisku sefa zahodnonemške diplomacije v Wa-shingtonu, ugotavljajo, da ZRN nikakor ni »drugorazredni* zaveznik PAKISTANSKE OBLASTI PRED NOVO IZBIRO Ugrabitelji so podaljšali rok za izpustitev jetoikov Zadovoljujejo se z osvoboditvijo 55 somišljenikov DAMASK — Ugrabitelji pakistanskega potniškega letala so znova {»daljšali rok za osvoboditev političnih pripornikov v Pakistanu. Ultimat zapade danes ob 17. uri, nakar bodo zračni gusarji uresničih grožnjo, po kateri naj bi razstrelili letalo skupaj s potniki. Hkrati so člani prevratniške skupine «Zulfikar», ki nasprotujejo sedanji ureditvi v Pakistanu in zagovarjajo stališča usmrčenega ministrskega predsednika Ah Bhutta, nekoliko popustih pri svojih zahtevah: sedaj se zavzemajo za osvoboditev le 55 somišljenikov, ki jih je vlada predsednika Zia Ul Haka zaprla zaradi protidržavnega delovanja.' Iz Pakistana je sinoči dopotovalo v Damask posebno odposlanstvo predsednika Zia Ul Haka, katero ima pri pogajanjih baje proste roke. Pričakujejo torej, da bo danes končno prišlo do sklenitve najdaljše ugrabitve v zgodovini letalskih preusmeritev. Pakistansko delegacijo vodi veleposlanik v Damasku, ki je te dni bil na dopustu. S seboj je pripeljal dva svojca ugrabiteljev, ki so bili v spisku 55 in jih pakistanske oblasti obtožujejo večkratnega umora. Naloga le-teh naj bi bila prepričati trojico zračnih gusarjev k predaji. Vodja gverilcev pa je sporočil kontrolnemu stolpu mednarodnega letališča v Damasku (letalo stoji na nekem oddaljenem koncu letališča), da se ne namerava pogajati s pakistanskimi predstavniki. Samega predsednika je označil za «ameriškega psa, sionista in diktatorja*. Nasprotno pa se je ugrabitelj pohvalno izrazil o sirskem predsedniku Asacju, za katerega je dejal, da ima v Pakistanu mnogo pristašev, ljudstvo pa ga občuduje. Pohvalne besede so prav gotovo posledica Asadove izjave, ko je povedal, da njegova vojska ne bo poskušala zavzeti letala s Silo, kot so to priporočale pakistanske oblasti, (ak) NEAPELJ — Največja metropola italijanskega Juga postaja iz dneva v dan pravcata smodnišnica.ki bi lahko vsak trenutek ekspoldirala. Rastoče nezadovoljstvo kar 120 tisoč nezaposlenih povzroča namreč a-gentom javne varnosti nemalo preglavic. številnim miroljubnim demonstracijam, ki izražajo upravičen obup prebivalstva, ki se ob stoletni zaostalosti bije sedaj še s posledicami potresa, sledijo neupravičeni izbruhi nasilja. Posamezniki in organizirane tolpe se spravljajo nad javnp ustanove in storitvami ter povzročajo veliko materialno škodo in krepijo nemir v mestu. Včeraj je morala policija pogostokrat poseči med podivjane demonstrante, ki so sežgah dva avtobusa mestnega prevoznega podjetja in razdejali občinske urade za delo. Štiristo uslužbencev «Ire - Ignis*, ki so že nekaj mesecev brez plače, pa je zasedlo mestno železniško progo »Circumvesuviano* in odsek na avtocesti Napoli - Salerno. Skupina tako imenovanih »organiziranih brezposelnih* pa že,.,več (jni zaseda neapeljski pokrajinski urad za delo. Demonstranti se zavzemajo za spremembo pravilnika zakona «285», ki predvideva določene prednosti za zaposlitev mlade delovne sile. Tudi manjši neredi so na dnevnem redu. Včeraj je prišlo do spopada med demonstranti in člani varnostnih sil. Skupina prenapete-žev je s kamenjem obmetavala izložbe trgovin, nato pa kar policijo in karabinjerje. Agenti so priprli dve osebi. Neki častnik je izjavil, da gre za organizirane akcije mestne gverile ir) da je stanje zelo delikatno. Pri tem se upravičeno poraja sum, da nevzdržnost položaja izkoriščajo nekateri nasprotniki sedanje občinske levičarske uprave. Neapeljski župan komunist Valenzi je že večkrat opozoril na neodgovorno zadržanje krajevne KD in njenih tradicionalnih zaveznikov, ki nemo sledijo razvoju dogodkov, njegovi pozivi za vzpostavitev, spričo resnosti stanja, vzajemnega sodelovanja med strankami pa so doslej naleteli na gluha ušesa, (ak) Na sliki (telefoto AP): ožgano ogrodje neapeljskega mestnega avtobusa. „ , CONFINDUSTRIA ZAHTEVA UČINKOVITE POSEGE ZA PREMOSTITEV KRIZE NEGATIVNE REAKCIJE ZVEZE INDUSTRIJCEV NA ZADNJE PREDLOGE SINDIKALNEGA GIBANJA RIM — Politika trde roke, ki jo bo predsednik Confindustrie Merloni zagovarjal na pogajanjih s sindikalnimi predstavniki, je bila danes v ospredju seje upravnega sveta zveže industrijcev. V dokumentu, ki ga je Merloni ob tej priložnosti prebral, odgovarja zelo trdo na rezultate sindikalne konference, ki je bila pred dnevi v Mon-tecatiniju ter zavrača vsako možnost poviškov plač, če niso tesno povezani z ustreznim povečanjem produktivnosti, prav tako je poudaril potrebo, da se pri obračunavanju starostne doklade ne upošteva draginjska doklada ter s tem v zvezi trdi, da še vedno velja sporazum. ki so ga pred časom dosegli in ki so ga med drugim potrdili z zakonom. Politika, ki jo je včeraj proučil upravni svet Confindustrie, bo jutri v ospredju seje odbora, ki se bo zaključila zjutraj s tiskovno konferenco predsednika Confindustrie Merlonija in predsednika Zveze mladih industrijcev Mandellija. Ob koncu včerajšnjega zasedanja so objavili komunike, v katerem Ugotavljajo, da je spričo čedalje težavnejših pogojev, v katerih delujejo podjetja (omejitev kreditov, zahteve po zvišanju mezd, cene e- nergije, neugodna menjava, neučinkovitost storitev) zelo nujno izdelati tako industrijsko politiko, ki bi se uspešno spopadla z velikimi problemi podjetij in gospodarskih področij v težavah ter z vprašanjem produktivnega aparata. Za podjetja in gospodarska področja, ki so v krizi, predlaga Conf-industria tri vrste posegov: odpravo ovir, ki preprečujejo delovanje inštrumentov za podaljšanje rokov za izplačilo kratkoročnih dolgov; ponovno finansiranje zakona 675 za preosnovo in preustroj nekaterih industrij in končno določitev novih inštrumentov, ki naj v skladu s prakso v Evropski gospodarski skupnosti omogočijo racionalizacijo proizvodnih zmožnosti na nekaterih področjih. Gre za posege', nadaljuje dokument Confindustrie, ki jim je treba pridružiti sprejemljive načrte za gospodarsko poživitev podjetij. V tem okviru je še zlasti pomembno, da parlament čimprej odobri zakon o mobilnosti delavcev. Ob koncu poudarja Confindustria, da se nekatera pomembna proizvodna področja soočajo s čedalje večjo mednarodno konkurenco in je zato neobhodno potrebno, da se v njih v najkrajšem času obnovi proizvajalni proces. SAN SALVADOR — Iz Salvador« prihajajo vesti o vedno bolj zagrizenih poskusih režimskih oboroženih sil, a bi uničila uporniška o-porišča severovzhodno od glavnega mesta. Za sedaj se omejujejo na topovsko in letalsko bombardiranje petih oporišč in se izogibajo neposrednemu stiku z gverilci. Obrambni minister vojaško - de-mokrščanske hunte Jose Gillermo Garcia pa še vedno trdi, da pričakuje v ''ratkem več protiofenziv salvadorskih upornikov. Vseeno | a priznava, da je vojaška premoč hunte očitna. Njegova ocena ne preseneča nikogar, saj to že spada v scenarij, ki ga režirajo v Washingtonu. Toliko bolj pa preseneča Garcieva zadnja izjava, da »niso ameriški svetovalci nobena novost za Salvador. Tudi druge države Latinske A* merike imajo take svetovalce in zakaj bi bil prav Salvador izjema*. Na OB OBLETNICI smrti Rfd osvoboditve Prušniku-Gašpcrju CELOVEC - Ob prvi obletnici smrti zaslužnega narodnopolitičnega delavca in partizanskega prvoborca Karla Prusnika - Gašperja je bila v torek popoldne na generalnem konzulatu SFRJ v Celovcu svečanost, na kateri je jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Novak Pribičevič izročil Gašperjevi vdovi Tereziji Prušnik-Miri visoko odlikovanje «red narodne osvoboditve*, s katerim je predsedstvo SFRJ posmrtno o-dlikovalo . Gašperja »za izredne zasluge v narodnoosvobodilni vojni in pomemben prispevek v boju za nacionalne in socialne pravice koroških Slovencev v Avstriji*. Svečanosti so se poleg Gašperjevih svojcev udeležili/tudi številni visoki predstavniki,' ki jih je uvodoma pozdravil generalni konzul Milan Samec. Med njimi so bili predsednik RK SZDL Slovenija Mitja Ribičič, član izvršnega sveta SRS: Jernej Jan, predsednik skupščinske komisije za mednarodno sodelovanje Bojan Lubej, podpredsednik ZZB NOB Slovenije Bogo Gorjan, predsednik odbora koroških partizanov v Ljubljani Pavle Zaučer - Matjaž, vodilni predstavniki 'o-srednjih organizacij koroških Slovencev ter Zveze koroških partizanov in avstrijskih odporniških organizacij. Novak Pribičevič je ob izročitvi odlikovanja v toplih be-, sedah orisal lik in osebnost Karla Prušnika - Gašperja in podčrtal njegovo zavzetost za narodne in socialne pravice • ljudstva, predvsem pa tudi njegov doprinos v borbi proti nacističnemu okupatorju, ki je bil hkrati prispevek za ponovno vzpostavitev republike Avstrije. Gašperjeva vdova Mira je v svoji zahvali za odlikovanje dejala, da bi Gašper v takem primeru gotovo rekel: Skupaj smo se borili in delali, vsem sknoaj gre tudi priznanje. (Sindok) tiskovni konferenci je salvadorski obrambni minister izjavil celo, da so sporazum o pošiljanju »svetovalcev* sprejeli že pred časom. Predlagal je tudi »brezpogojno predajo komunističnih gverilcev*. > Predsednik salvadorske fronte demokratične opozicije Guillermo Un-go pa je medtem prispel predsinočnjim iz Rima v Bonn. V nemškem glavnem mestu se je sestal s predstavniki nemške socialdemokracije. Ungo je tudi predsednik salvadorskih socialdemokratov. Salvadorsko opozicijo vključno z oboroženimi skupinami sestavljajo namreč vso politične sile, vštevši KD in ne samo komunisti, kot trdi salvadorska hunta, (voc) Na sliki (telefoto AP): salvadorska vsakdanjost. ZAHTEVA KOORDINACIJSKEM ODBORA SOCIO ZDRAVSTVENIH OPERATERJEV Od preživele dobrodelne logike preiti k načrtovanim posegom Za dejansko preosnovo zdravstva so potrebne korenite spremembe v samem pojmovanju zdravstvenih storitev Predstavniki koordinacijskega odbora osnovnih socialno-zdravstvenih delavcev, v katerega so se pred nekaj meseci povezali operaterji raznih krajevnih uprav (občin in pokrajine), zdravstvenega konzorcija, skrbstvenih ustanov (ECA) in javnih bolnic, so na včerajšnji tiskovni konferenci hoteli opozoriti javnost na izredno zaskrbljujoč položaj, v katerem sta zdravstvo in skrbstvo na Tržaškem. To vprašanje je še toliko bolj pomembno po zakonu o preureditvi skrbstva, ki ga je prejšnji teden sprejela dežela in ki pomeni v bistvu uvajanje zdravstvene reforme. Operaterji so včeraj opozorili, da če se ne poglobijo določeni aspekti upravljanja zdravstva in skrbstva, konkretne primere neučinkovitosti, absurdnosti in zamud, ki jih prizadeti beležijo vsak dan. Napovedali so tudi, da bodo v prihcdnje v stalnem stiku z vsemi zdravstvenimi upravami, od katerih bodo zahtevali zadovoljivo izvajanje reforme. O svojem delu in ugotovitvah pa bodo stalno poročali javnosti, (nf) Maro o primerih fašističnega nasilja Hudi primeri fašističnega nasilja v Trstu, kot bombni atentat na sedež prefekture, ali rop v tržaški Rižarni, so bili predmet nove inter-, , , , x , ,,. , , . pelacije, ki jo je posl. Antonino bo ostala ta stvarnost kljub reformi Cuffaro naslovil pred nekaj dnevi na notranjega ministra. Posl. Cuffaro omenja tudi kriminalno dejav nost neofašistične skupine Fioravan- povsem pomanjkljiva v zadovoljevanju potreb prebivalstva. Glavna nevarnost je, da bosta ostala zdravstveni in družbeni vidik še naprej strogo ločena, saj ni v deželnem zakonu nobenih posebnih navodil glede tega. To pa ima za posledico, da bo za isto storitev pristojnih več ustanov, kar ustvarja — kot dobro vedo oskrbovalci — neučinkovitost, izgubo časa v dolgih birokratskih postopkih in nesmiselno trošenje javnih sredstev. Zato je po mnenju operaterjev nujno, da se tesno povežeta dva vidika, saj so meje, kot se dogaja npr. pri ostarelih in neoskrbo-vanih osebah, težko ločljive. Skrajni čas je tudi, da se iz zgolj karitativne logike preide na raven jasno in konkretno začrtanih socao zdravstvenih posegov, ki naj okvirno rešijo glavne probleme, ki jih naše mesto ima. Zato se bodo v prihodnjem zavzeli, da bi vse politične in družbene sile pritiskale na javne ustanova za rešitev vsaj osnovnih potreb, ki jih ima širok pas meščanov. Gre za uporabo vseh stanovanj, ki so last javnih u-stanov, za izkoriščanje praznih stanovanj, ki so last javnih ustanov, za izkoriščanje praznih stanovanj, za razširitev pomoči na domu ostarelih, za okrepitev uslug, ki jih predvideva služba za spremljanje handika-piranih otrok, za spodbujanje pri ustanavljanju zadrug, za zaposlovanje prizadetih in emarginiranih, za ustanavljanje socialnih centrov v posameznih četrtih, za odpiranje javnih menz, za finančno podporo potrebnim (na katero ne bo treba čakati 9 mesecev), za ustrezne zdravstvene storitve na teritoriju. Vse te pobude imajo tudi neprecenljivo vlogo v prevenciji bolezni, kar bi morala biti prva naloga zdravstvene reforme. Ob tem so operaterji nanizali še ZARADI POLITIČNIH MANEVROV LISTE ZA TRST v Se vedno nerešeno vprašanje spremljevalcev handikapiranih Nezaslišana zahteva melonarjev po razpravi za zaprtimi vrati ti - Cavallini v našem mestu ter opozarja na nevarnost nadaljnjega stopnjevanja desničarskega terori zrna. Ne nazadnje omenja nerazumljiv sklep tržaške kvesture, ki je zamenjala vodjo tržaškega političnega policijskega oddelka Volpeja ter vprašuje za razloge tega sklepa • Tržaška občina razpisuje javni natečaj za mesto grobarja. Javijo se lahko osebe od 18 do 35 let. Podrobnejše informacije lahko zainteresirani prejmejo na oddelku za o-sebje pri tržaški občini (Trg Uni-ta št. 4, drugo nadstropje, soba št. 93). NA SESTANKU V BENETKAH Luke severnega Jadrana proučile možnosti tesnejšega sodelovanja Gre za pobudo delovne skupnosti Alpe Adria - Srečanja so se udeležili predstavniki luk iz Benetk, Kopra, Reke in Trsta • Drevi ob 20. uri se bo v Zgoniku sestal občinski svet, ki bo med drugim odobril drugo fazo del občinskega športno - kulturnega centra in ustanovil komisijo za kmetijstvo. Pobuda delovne skupnosti Alpe Adria, ki so jo podprle deželi Ve-neto in Furlanija - Julijska krajina ter hrvaški in slovenski vladi, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med beneško, tržaško, reško in koprsko luko, se počasi uresničuje predvsem kar se tiče notranjih or-ganizativnih aspektov v posameznih lukah ter promocijske dejavnosti do srednje Evrope. Glavni namen sodelovanja med štirimi največjimi lukami Jadrana je dosega dopolnilnega pristaniškega sistema, ki naj bi postal središče prometnih tokov, ki prihajajo iz Srednje Evrope. O teh vprašanjih je bil govor na skrbništvu beneške luke, kjer so se srečali predstavniki beneškega, reškega in koprskega pristanišča. Na sestanku, ki mu je predsedoval admiral Stocchetti, so se odločili za vrsto promocijskih posegov in določili argumente, ki bodo predmet razprave specifičnih delovnih skupin, ki jih bodo sestavlja- li tehniki. Sklenili so tudi, da bodo predstavniki štirih luk skupaj sodelovali na treh mednarodnih sejemskih prireditvah in sicer v Zagrebu od 22. do 28. aprila, v Hamburgu od 26. do 30. maja in v Na-goji na Japonskem od 23. do 30. maja. Na teh prireditvah, na katerih se bodo zbrali pomorski operaterji in predstavniki pomorskih družb iz vsega sveta, bodo orisali novo usmeritev dogovorjene pristaniške politike. Prvič se bo zgodilo, da bodo predstavniki luk iz Benetk, Trsta, Kopra in Reke skupaj sodelovali pri tako važni pobudi. Medtem pa so že določili naloge štirih delovnih skupin: prva bo preverjala razvojne načrte štirih luk, druga bo pripravila analizo prometnih tokov, tretja bo skrbela za analizo primerjalnih stroškov med storitvami v lukah in prevozi po suhem, četrta delovna skupina pa bo proučevala možnosti sodelovanja na področju vzdrževanja in popravil. NA TRŽAŠKEM SEJMIŠČU SINOČI NA PROSEKU IZ PROTESTA 00 OBČINSKE UPRAVE PREKINILI SEJO RAJONSKEGA SVETA Še nerešeno vprašanje urada za prevajalce, od katerega je odvisno delovanje zahodnokraškega, pa tudi drugih rajonskih svetov Iz protesta do občinske uprave, ki še ni znala rešiti sindikalnega spora z uslužbenci, odločneje pa iz protesta, ker občinski upravitelji Liste za Trst še niso rešili vprašanja urada za prevajalce, na katerega je neposredno vezano delovanje večine rajonskih svetov, je predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Slavko Štoka s soglasnim privoljenjem ostalih svetovalcev prekinil sinočnjo sejo in jo preložil na nedoločen čas. Tudi na sinočnji seji ni bilo prevajalca, ki ga predvideva pravilnik o delovanju rajonskih svetov; sicer pa je obče znano, kakšno je zadržanje občinskih upraviteljev do vprašanja decentralizacije, ki gotovo sodi med zadnje skrbi Liste za Trst. Predsednik Štoka je ob priložnosti podčrtal, da se rajonski svet ne bo več sestajal brez prevajalca, za njegovo nedelovanje pa . bo morala prevzeti vso odgovornost občinska uprava, kateri bo rajonski svet V prihodnjih dneh formaliziral gornji protest. Pred prekinitvijo seje je predsednik Štoka skupščino seznanil o se- Kakšna stališča imajo tržaški me-lonarji o storitvah v prid handikapi-ranih otrok in o demokratičnem obveščanju javnosti, smo še enkrat (če je bilo sploh treba) spoznali včeraj na seji vodstva zdravstvenega konzorcija tržaške pokrajine, ko so novinarki našega dnevnika prepovedali, da bi sledila srečanju med svetovalci konzorcija z. delegacijo staršev handikapiranih otrok in operaterjev ter spremljevalcev, ki zahtevajo od vodstva konzorcija ureditev delovnih razmer in okrepitev storitev. Skupina LpT s svetovalko Bertoc-chi - Paludettovo na čelu je namreč — ob splošnem molku drugih svetovalcev — dosegla, da je delo političnih upraviteljev te javne ustanove, o kateri se prav v teh dneh veliko p'še in govori, ostalo javnosti nežna no, kar je povsem nepojmljivo, posebno če pomislimo, da je treba v duhu zdravstvene reforme spodbujati sodelovanje in soudeležbo držav Ijanov Kot smo potem izvedeli, je na srečanju imela glavno besedo prav Ber-tocchi Paludettova, ki je na zahteve staršev odgovorila s frazami kot »revčki, vemo za vaše trpljenje*, na zahteve spremljevalcev in operaterjev pa je z omalovaževalnimi pri pombami na račun »obilnega prostega časa*, ki ga slednji imajo za mobilizacijo (medtem ko je potekalo srečanje je bilo namreč pred palačo zbranih precejšnje število operaterjev in spremljevalcev), poudarjala le administrativne pomanjkljivosti, ki naj bi jih predsednik konzorcija Pessato opravil pri namestitvi določenega števila spremljevalcev. Prav zaradi tega je omenjena svetovalka vložila pred dnevi zahtevo po njegovem odstopu. Od včerajšnjega srečanja niso torej imeli ne starši, ne spremljevalci, ne operaterji nobenih zagotovil, da misli vodstvo konzorcija nadaljevati in okrepiti tako pomembno storitev, kot je spremljanje in vključevanje handikapiranih o-trok. Ker je razprava o zahtevi po Pessatovem odstopu potekala za zaprtimi vrati, ni znano, kakšni so bili sprejeti ukrepi, (nf) Obvestilo občine Devin-Nabrežina Občina Devin - Nabrežina razpisu je obvestilo o predložitvi nrošenj za vključitev v seznam za dodelitev začasnih in nestalnih mest bolni čarskega osebja, na pod'agi kate rega bo občinska uprava lahko za- dostila morebitnemu pomanjkanju pomožnega osebja v teku leta. Zahtevajo se naslednji rekviziti: starostna meja najmanj 18 in največ 35 let: italijansko državljanstvo; spričevalo splošnega bolničarja ali bolničarke. Interesenti naj do 30 marca predložijo prošnje na nekol-kovanem papirju. Prošnje sprejemajo v uradu štev. 20 na županstvu. Prošnjam je treba priložiti spričevalo splošnega bolničarja ali bolničarke. Novi parkirni prostori za avte fizično prizadetih V preteklih dneh je tržaška občina določila še 26 parkirnih prostorov za vozila fizično prizadetih oseb. Novi parkirni prostori so na Borznem trgu, v Ul. Genova, v Ul. Rossini, na Trgu sv. Antona novega, v Ul. Ponchtelli, v Ul. Torri, v Ul. San Lazzaro, na Trgu Vittorio Vene-to, na Trgu Panfili, na Trgu Ospeda-le, v Ul. Teatra Romano, v Ul. Giu-stiniano, na Verdijevem trgu in na Trgu Tommaseo. Vozila, parkirana na teh parkiriščih, bodo morala imeti posebno značko. stanku, ki ga je imel skupno z drugimi sedmimi predsedniki rajonskih svetov z odbornikom za decentralizacijo Fortijem; na njem so ostali predsedniki osvojili Štokov predlog in od občinske uprave zahtevali, da se mora posvetovati z rajonskimi sveti, ko pripravlja proračunski dokument: rajonski sveti bodo tako lahko iznesli razne predloge, kar je nedvomno korak naprej v primerjavi z uveljavljeno prakso, ko so rajonski sveti prejeli v ogled proračunski dokument, ko je bil že dokončno sestavljen. Vprašanje je sedaj, v kolikšni meri bo občinska uprava upoštevala njihove predloge. Večji del svojega poročila je predsednik Štoka posvetil srečanju med predstavniki rajonskega sveta in zastopniki športnih, rekreacijskih in kulturnih društev, ki je bilo na začetku tega tedna. Predstavniki rajonskega sveta so na sestanku izročili vsem društvom statut o u-porabi dveh občinskih objektov, re-kreatorijev na Proseku in v Križu, ki bodo na razpolago krajevnim društvom, takoj ko bo občinski odbor potrdil odgovarjajoči sklep. Povabili so tudi društva, naj določijo po enega predstavnika, ki bi vstopili v pristojni rajonski komisiji, tako da bi moč teh organizmov postala vse večja. Predsednik Štoka je tudi seznanil skupščino, da bo v odgovoru na zahtevo občinske u-prave predlagal področje, kjer že stojijo razni športni objekti ob cesti. ki pelje proti Opčinam, kot najbolj primerno za izgradnjo telovadnice, ki jo občinska uprava namerava zgraditi za potrebe obeh kra-ških rajonskih svetov, (as) Montažne hišice za pomoč Riciglianu Tržaška pokrajinska uprava je včeraj demantirala vest, ki jo je pred dnevi objavil tržaški «11 Pic colo* in po kateri naj bi vsoto 100 milijonov, ki jo je pokrajina namenila za potreseno prebivalstvo Ricigliana v južni Italiji, uporabili za nakup hišne opreme. Dejansko bodo s tem denarjem nakupili mon tažne hiše. Sploh bo ves denar, ki ga .je dal na razpolago Trst, šel predvsem za montažne hiše, ker je po njih v Riciglianu največja potreba, saj je še veliko ljudi prisiljenih živeti v šotorih. S tem v zvezi velja omeniti, da namerava šentjakobski rajonski svet skleniti pobratenje z didaktičnim okrožjem Ricigliana • Od ponedeljka, 16. marca, dalje bodo uradi Automobile club Trieste v Ul. Flavia pri Žavljah odprti s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure ter od 15. do 17. ure, v soboto pa bodo zaprti. Zanimive pobude ob salonu NAUTICAMP Med razstavljenimi čolni prevladujejo dražji gliserji in jadrnice - Številne potrebščine za kampiranje Razstava raznovrstnih čolnov in jaht, rulotk, kamperjev in številnih potrebščin in pomorske športe «NAUTICAMP 81», ki je v prostorih tržaškega sejmišča, bo trajala do prihodnje nedelje. Obiskovalci, ki so si, ali ki si bodo razstavo o-gledali, lahko vidijo marsikateri nov model jaht ali prikolic in šotorov. Glede čolnov je treba zapisati, da je izbira precej obširna, prevladujejo pa modeli jadrnic in gliserjev, ki le niso za vsak žep. Precejšnja je izbira kamperjev in rulotk in šotorov, veliko je tudi raznovrstnih potrebščin za kampiranje in za vodne športe, kot sta na primer podvodni ribolov, ali pa jadranje na deskah, vključeni so seveda precej številni modeli jadralnih desk. Kdor si želi na sejmu kupiti čoln, motorje za čolne, rulotko in sploh vse, kar je na sejmišču razstavljeno, bo lahko opravil nakup po ugodnih cenah. Ugodnost cen je seveda relativna, saj, predvsem med čolni, prevladujejo, kot smo že napisali dražje jadrnice in gliserji. Med manifestacijami, ki spremljajo sejem »NAUTICAMP*, naj o-menimo srečanje, ki ga prireja Tržaški pomorski inštitut. Ob priložnosti bosta prof. Paolo Stenner, prof. Elio Zennaro in kapetan Pie-ro Rapp govorila o zakonih in pravilnikih, ki urejajo varnost plovbe. Srečanje se bo vršilo danes, s pričetkom ob 17. uri. Prav tako bo danes ob 15.30 obiskala sejmišče delegacija novinarjev s Koroške. Od včeraj spet stavka osebja vlačilcev Včeraj ob 18. uri je spet stopilo v stavkovno gibanje osebje vlačilcev družbe Tripcovich. Stavko, ki bo trajala 48 ur, so oklicali, ker vodstvo podjetje ni pristalo na pogajanja z delavci. Le-ti namreč zahtevajo med drugim rešitev vprašanja delovnih izmen, izplačilo tur Danes v gledališču Prešeren Srečanje predstavnikov krajevnih uprav V gledališču »France Prešeren* v Boljuncu bo danes ob 17.30 na pobudo predsednika tržaške pokrajinske uprave dr. Carboneja širše srečanje predstavnikov pokrajinske uprave, vseh šestih občinskih uprav, članov izvršnega sveta Kraške gorske skupnosti ter načelnikov svetovalskih skupin vseh omenjenih krajevnih u-pravnih ustanov. Srečanje je namenjeno proučitvi postopkov deželnega načrtovanja. iiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHmiiiniiiimiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiHiiiniiintHiiiiiiiitiiiiiiiiii« PREDAVANJE O ZGODOVINSKI POVEZAVI NAŠIH DEŽEL Prof. Ferdo Gestrin gost NŠK V sklopu cikla a sproščen način,: ki je vedno označeval naše stike in ki predstavlja prav gctovo ne zadnje dejanje duha solidarnosti in prijateljstva, ki nas veže. Kakor vemo, pogcdba in-osimski sporazum nista odprli nqye zgodovinske faze, ampak sta predstavljali krono dolge duhovne in omikane obnove, ki jo je naše obmejno ljudstvo spontano opravilo, tako, da se lahko trdi, kako so načela osimskega sporazuma, ki je dragocen inštrument miru ne samo za naši državi, ampak za yso Evropo, bila prav pri nas uresničena na osnovi vzajemnega zaupanja, prijateljstva, uresničena za- radi prepletanja skupnih interesov, ki- so jih naši ljudje 'gojili in, tako dali 'zgled ‘ po v,srd cenjenega omikanega in odprtega sožitja. Pri' analizi specifične vsebine o-simskih protok dov je potrebno priznati, da'So predvsem dokončno rešili -vprašanje ozemeljske razmejitve in tako odstranili možnost za spere, vprašanje, ,ki se y ostalem ni nikoli odprlo niti v prav gotovo težavnih' prvih povojnih letih. „ Poleg lega so osimski sporazumi vnesli infrastrukturah^posege, -ki so .bili: ali pa seje bodo uresnlč-rij. , Pri teta ss nanašam .na gradnjo : jezu hidrcelek,trične centrale na Soči, ki so jo'pričeli graditi cb pripombah in poudarkih, razumljivih zaradi občutljivosti' narave, kjer se objekti gradijo, zaradi lokacije in dimenzij. Poleg tega mislim na sabotinsko , cesto, kr. se p rji v,, tako gradi, in na druge žg zgrajene ceste, na odprtje mejne-nega prehod^ druge kategorije v Ul. sv. Gabrijela in na skorajšnje od p rt,k- mejnega prehoda prve-, kategorije v Štandrežu, ki je. po veli kasti in sodobnosti objekt evropske razsežnosti. Gre za objekte zgrajene v sodelovanju tehnikov obeh držav na podlagi ustvarjalnosti, plodnih pobud in prispevkov. Toda nekatere točke ostajajo še KULTURNI DOGODKI V SLIKAH V petek, 6. t.m. je v dvorani tržaške federacije KPI v Ul. Madonnina* predaval član CK ZKJ Jože Smole o neuvrščenosti ’ ' ' ‘ ' ■" ' ' ‘ * - •1 mA |jg '■ gj... V petek, 6. t.m. je v Gregorčičevi dvoriuil društvo slov. nai-avoslaveev priredilo predavanje o lišajih kot znanilcih čistega zraka. Predavala je prof. Marinka Pertot V sredo, 4. t.m. je v mali dvorani KD v Trstu prof. B. Grafenauer predaval o temi »Oglejski patriarhat v slovenski zgodovini* nerešene. Tukaj smo pri obračunu, kot sem omenil v začetku, še neuresničenih stvari. Zato je prav. da se v skladu z izvajanji prijatelja šušmelja na skupnem ssstan-ku cbeh občinskih uprav, govori tudi o stvareh, ki nas ločujejo, čeprav niso cdvisne od r.aše volje. Senca ostajajo pri dograditvi avtocestnega omrežja (že zgrajenega na italijanski strani) v smeri od Benetk preko Gorice do Ljubljane. .0 tem se je razpravljalo ob raznih priložnostih in je potrebno tudi' tukaj in sicer z namenom, da se zagotovi polno delovanje novih obmejnih infrastruktur in da se v korist obeh obmejnih območij razvijajo prometni tokovi, priporočiti hitro izgradnjo odseka avtoceste Razdrto, Nova Gorica, Gorica. Med neuresničenimi točkami, ki me najbolj zaskrbljujejo in o katerih bi želel, da bi jih položili v središče današnje razprave, je gospodarsko sodelovanje, zlasti industrijsko, o katerem govorita člena 9 in 10 sporazuma o pospeševanju gospodarske kooperacije med obema državama. Jasno nam je. da ne bomo našli v vseh podrobnostih izdelanih rešitev pač pa moramo sprejemati pobude in razvijati dejavnosti ki jih ni mogoče številčno določiti in predvideti, ker so odvisne od tradicije. od podjetniškega smisla, od spodbud in gospodarskih dejavnikov in od drugih zapletenih razmer. Jasno moram povedati, da to poglavje osimskega sporazuma utegne ostati mrtva črka in zgolj napoved, če skupaj ne poiščemo osnov, sredstev in pogojev, da bilateralno gospodarsko sodelovanje postane vidna in otipljiva stvarnost. Vemo za vsebino tega sodelovanja: skupne dolgotrajne naložbe: vlaganje mešanega kapitala v proizvodne pobude recipročnih koristi; industrijska podjetja mešanega značaja, ki bi izkoriščale gospodarske vire in komplementarne proizvodne procese (surovine, polizdelki, končni izdelki) in ki se bodo nastanile v obmejnih conah ali pa celo okobal na meji. Osimsko besedile teh perspektiv ne nakazuje, predvsem pa ne nakazuje sredstev in osnov, olajševalnih ali spodbujajočih okoliščin, na katerih bi marale nastati aii se razviti. Pri tem pa je potrebno priznati, da razen posamičnih in-.spontanih pobud, resničnih izkušenj na tem področju ni. S kancem pesimizma si upam trditi;-če bi te pobude padle na plodna tla, se rodile in zrasle. ne bi potrebovali osimskega sporazuma, da nas bi nanje opozoril in nam jih sporočil. Živimo v časih nadnacionalniii družb, v razdobju zajetnih gospodarskih interesov, ki premagujejo najbolj oddaljene meje in ki zagotovo ne bi naletele na ovire tu pri nas, kjer o meji — to trdimo s ponosom — praktično ne moremo govoriti. Na našem zadnjem srečanju občinskih upraviteljev Gorice in Nove Gorice srno z velikim zanimanjem poslušali nek.-tere predloge, kot. denimo, ustanovitev a-gencije. ki naj sestavlja predloge, združuje razpršene in neurejene interese, ki naj poveže podjetja in podjetnike zainteresirane za skupne programe; ki naj služi kot kanal in skoraj kot trg za polno in racionalno izkoriščanje ekonomskih faktorjev, skupnih surovin in tudi delovne sile. Po moji sodbi moramo resno preučiti in poglobiti ta aspekt, kajti bilateralna gospodarska kooperacija je osnovnega in bistvenega pomena za ves, tudi za bodoči v osimskem sporazumu začrtani gospodarski sistem. Gospodarska kooperacija bi najbolje kronala tisto sožitje, ki je bilo v duhu in v dejanjih med našimi ljudtai že doseženo. Ob tem moramo navesti že delujoče inštrumente. V mislih i-mam avtonomni račun, "• v katerem osimski sporazum, kot vemo, uresničuje svoje cilje ter predlaga njegovo ohranitev in izboljšanje v skladu s členom 9. Večkrat smo poudarili, da mora specifičnost tega inštrumenta, originalnega in prikladnega za skupne gospodarske potrebe biti zagotovljena s tem, da se doseže tisto ravnovesje in tisti kompenzacijski značaj, ki sta zanj značilna. Vsekakor je potrebno preprečiti, da bi prevelika neravnovesja povzročila prenos fondov v normalni račun ali da bi se pomen nekaterih vrst blaga, zaradi drugačne cene nastale z določili skupnega trga, izgubil. S tem v zvezi smo zahtevali, da se tudi v naš in tržaški avtonomni račun vključijo vrste blaga, vsebovane v listah C in D. Prav z namenom, da bi razširili ekonomsko kooperacijo, o kateri smo poprej govorili, naj se te vrste blago namenja prej proizvodnji kot potrošnji. Svetovali smo, naj se v avtonomni račun na primeren način vključi tudi menjava storitev^ da . bi tucji jjim^goto-^ COUNSKA SREDNJA SGLA «SIMON GREGORCA Uspela šola m snega v Plan del Cansiglio (Nadaljevanje na zadnji strani) Je snega? Snega ni! Snega ni dovolj? Snega ne manjka! Take in podobne misli so spreletavale 90 učencev dolinske srednje šole «S. Gregorčič*, ki so se 22. februarja letos s sedmimi spremljevalci preselili za teden dni v prijazni gorski kraj Pian del Can-sigiio. Namestili so se v prostornem in udobnem hotelu S. Marco in že naslednje jutro je vse razveselil pogled na planoto, pokrito s primerno debelo snežno odejo. Tako se je za dolinske srednješolce začel že tradicionalni teden šole na snegu, tokrat desetič po vrsti. Zimovanje je potekalo po že u-staljenem tiru: ob 7.30 vstaianje, ob 8.15 zajtrk, potem pa do 12. ure smučanje pod vodstvom veščih in potrpežljivih smučarskih učiteljev. Po kosilu so se dijaki za par ur vrnili na smučišča, nato pa so sledili do 19. ure učnim uram. razdeljeni po razredih. Dve krajši ekskurziji, prva v manjši muzej krajevne flore in favne, druga v večji center za kravjerejo, sta popestrili dva popoldneva. Po večerji so dijaki štirikrat sledili krajšim filmom, dvakrat pa so dali duška pustnemu vzdušju s prosto zabavo. Že v ponedeljek so dijake razdelili v 6 različnih skupin glede na njihovo smučarsko znanje: od skupine začetnikov pa do skupine že izkušenih smučarjev. Letos se je šole na snegu udeležilo precejšnje število učencev, ki še nikoli niso stopili na smuči in v ponedeljek popoldne ni manjkalo vzdihljajev in tarnanja, češ da so bili prepričani, da je smučanje zelo lahko osvojljiva veščina. Začetni obup pa se je proti koncu tedna spremenil v osebni ponos, da znajo spretno plužiti, vijugati in se tudi brez smučarskih palic spuščati po belih strminah. Marsikdo se .je v začetku prestrašil vzpenjanja z vlečnico, ko so se med potjo smuči kar nre-križale in je temu sledil štrbunk na tla. Treba pa je priznati, da se je nekaj deklet rado oprijelo raznih glavobolov, da so se izostale jutranjim smučarskim naporom. a so bile to le izjeme. Letošnje zimovanje .je potekalo v redu v splošno /adovoljstvo vseh brez zdravstvenih, vremenskih ali disciplinskih problemov. Vsi so nestrpno pričakovali sobotno jutro, ko so bila na vrsti tekmovanja v veleslalomu. Za manj spretne smučarje je bila proga z desetimi vrati položnejša. za sposobnejše pa je stekla po precejšnji strmini. Več ali manj je vsem uspelo •pokazati r svoje smučarsko žiiahje; najbolj- itiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimMiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiikiMiuniiiiiiiiitiiiifiiii Patronat KZ - INAC svetuje Beneficirana jugoslovanska doba se upošteva tudi po konvenciji VPR : «Pišem vam, ker sem precej zaskrbljena. Bojim se, da sem dobila zgrešene nasvete in zaradi tega bom verjetno izgubila dve leti pokojnine. Upam, da ni res tako, zato nestrpno pričakujem vaš odgovor. Sedaj bom razložila svoj položaj, ki je precej zapleten. Še preden sem. se poročila, sem delala sedem let in gospodar mi je regularno plačat prispevke. Med vojno sem se že na začetku leta 1943 aktivno vključila v NOB in delala za partizane. V Jugoslaviji so mi dvojno priznali to dobo za pokojnino in sicer dobra štiri leta. Pred desetimi leti sem naredile na 1NPS prošnjo za plačevanje prostovoljnih prispevkov, katere sem prenehala plačevati po štirih letih, ker so mi tako svetovali. Rekli so mi, da imam skupno 15 let, kar je dovolj za minimalno pokojnino in tudi, če bi plačala več let, bi dobila vedno isto pokojnino. Sedaj pa, ko sem vložila prošnjo za pokojnino, mi je neka uradnica na INPS rekla, da mi bodo od partizanščine upoštevali le dve leti, ker se v Italiji partizanščina ne šteje dvojno. To pa pomeni, da mi manjkata dve leti, ker sem prekinila plačevanje. Je to res? Lahko sedaj doplačam za nazaj?* ODG.: «Tista uradnica na zavarovalnem zavodu INPS, s katero ste govorili, ali ni seznanjena z zakonodajo, ali pa vas je hotela potegniti za nos. Vaš trenuten položaj je tak, da v kolikor ste dopolnili 55. leto starosti, imate pravico do minimalne starostne pokojnine pri INPS na pcdlagi konvencije med Italijo in Jugoslavijo. Mednarodni sporazum namreč določa, da vsaka izmed dveh držav mora v celoti priznati pokojninsko dobo, ki jo zavarovanec uveljavlja v drugi državi. Ni pa bistveno in ni razlik, če gre za dejansko delovno dobo ali pa za beneficirano dobo, kot je vaš primer. Vam mora zato v celoti šteti v pokojninsko dobo vsa štiri leta partizanščine, s čimer dosežete pravne pogoje za upokojitev. Zaradi zelo nizke pokojninske osnove se vam ne bo splačalo sprejeti sorazmernega dela jugoslovanske pokojnine, ker bi vam v tem primeru znižali pokojnino v Italiji. Zato kar mirno čakajte na rešitev prošnje. Ko vam bodo pa poslali opcijo, odločite se le za minimalno italijansko pokojnino. Na koncu še sprašujete, če bi lahko doplačali prostovoljne prispevke. Retroaktivno ni mogoče (»ravnati prostovoljnih prispevkov, temveč jih je treba plačevati iz trimesečja v trimesečje, se pravi v teku naslednjega trimesečja za prejšnje trimesečje (na primer od januarja do konca marca za trimesečje oktober -december). ši čas je med fanti dosegel drugošolec Igor Vodopivec, med dekleti pa tretješolka Tamara Kocijančič. Nekatere učence je v soboto razveselil obisk staršev, ki so prisostvovali dopoldanskim tekmam in še večernemu programu. Najprej so bili nagrajeni vsi udeleženci smučarskega tekmovanja. nato pa so učenci dobili še malo izkaznico, kjer je zabeležena stopnja njihove smučarske sposobnosti. V večernem programu niso smele manjkati tradicionalne «žure», nagajive rime izpod peresa nekaterih tretje-šolk, ki so duhovito «ovekovečile» najrazličnejše dogodke tedna: pomembne padce na snegu, pa, rojstva prvih simpatij. Veselo vzdušje je trajalo še v noč, saj je bila zadnja sobota na snegu obenem pustna sobota. Naslednje jutro, v nedeljo, 1. marca, pa so se vsi srečni, zadovoljni. zagoreli, Da tudi nekoliko utrujeni vrnili domov. S. T. Iz umetnostnih galerij B. Dol jakova razstavila v Križu V Križu, prav na robu kraške planote, visoko nad morjem nedavno prenovljeni kulturni dom «Alberta Sirka* postaja zadnje čase važen dejavnik v širjenju in spoznavanju naše zamejske kulturne dejavnosti, zlasti likovne. Sedaj se nam tam predstavlja Bogomila Doljak s svojimi deli, praktično v svoji dvojni ustvarjalnosti: z barvno dekorativnostjo kraških skrinj in z lesenimi plastikami. S svojo dejavnostjo Doljakova posega hkrati v oddaljeno preteklost, pa tudi v likovno bodočnost. Nadvse pohvalna je žilava prizadeneš! te kraške ustvarjalke, ki nadaljuje umetniško sporočilo ljudske ornamentike kraških skrinj. S tem ne le ohranja zanamcem lepoto teh skrinj, ki bodo * preživete razpadajoče in trhle izvirnike, pač pa tudi nadaljuje zamujeno priložnost nekdanjih mojstrov, ki so krasili skrinje s slovensko narodno motiviko, ali z motiviko, ki je postala narodna. Sicer' pa smo isto motivika našli tudi v drugih predmetih dnevne rabe. in isto se dogaja sedaj z Doljakovo, oziroma z njenimi krožniki iz plemenitega lesa ih prtiči za prekrivanje skrinj. Z visokim čutopi^spojtovanja izvirnikov izloča ;z njih bistvene e-lemente, tako njihove barve in o-blike in jih prenaša ali če hočemo nanovo sestavlja v okrogle krožnike ali kolobarje na prtičih, na katerih ponavlja kot nekakšen odmev podolžne motive s stranic , skrinj. Izredno zanimivo je pri tern to, da se nekateri manjši prtiči dajo ukviriti in obesiti kot zelo sodobno učinkujoča grafika. Če je vse njeno delo zamudno utiranje (»ti, ki vodijo v preteklost, se zdi, da hkrati z razstavo v lesu izrezljanih kipov uspešno posega v sicer tako revno razvojnost našega zamejskega kiparstva. Očitno je, da se v najnovejših delih spoprijema z vedno bolj izčiščeno sintezo ribiške motivike. Občuti pa jo prvenstveno kot ženska. Tu ni ribičev, tu so njihove žene, ki zaskrbljene pričakujejo njihovo vrnitev z ribjega lova ali pa srečne odnašajo s pomola ulov na trg, v mesto ali po bližnjih vaseh. Nove so v tem prav majhne jadrnice, po večini črne, res drobcene, kot jih vidimo daleč, daleč na morju, že na njegovem obzorju. Iz kraške tematike pa so čudo-vlščne gobe, ki so zelo realistično iz-ezljane iz primernih grč. Te dajejo videz gob, kot bi jih ob robovih obgrizli. Je pa treba iskati vrhunec njene razstave v dveh dc skrajne sinteze poenostavljenih plastikah, ki v svoji vitkosti stremijo visoko v višino. Prva, ki ima naslov »Vesna* je simbol pomladi, druga pa nam podaja ali simbolizira osamelost ženske, ki se kot rastlina v sonci poganja navzgor k svetlobi, rekli bi raje k ljubezni. M. B. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.39 šolska oddaja: Arheologija 13.00 Dan za dnem Rubrika Dnevnika 1 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 A kot Andromeda. 4. nadalj. 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Nezgode v otroških letih' 15.10 Peppssr Anderson, posebni a geni, TV film 16.00 Lou Reed in concert 16.30 Happv davs - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 3, 2, 1 . . . Kontakt! Capiten Futuro, risanka Zakaj? - Glasba za mladino 18.00 Življenje živali 18.30 Job - Ročno delo 19.00 Italijanske kronike 19.20 Zdravniki ponoči - 2. del TV filma 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Flash, nagradna oddaja 21.55 Dolly, petnajstdnevno srečanje s filmom 22.10 Posebna oddaja Dnevnika 1 Dnevnik, Danes v parlamentu, Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vinar, dva 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30- Slikar predlaga .. . Rene Magritte 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Bedniki, po romanu Victora Hugoja 15.25 Jezik za vsakogar: Franco- 17.00 Dnevnik 2 - Flash 17.05 Popoldan - 2. del Program za mladino: 17.30 Čarovnica. Bia: risanke 18.00 Izbrati si poklic 18.20 Iz parlamenta Dnevnik 2 - Šport 18.50 Dober večer z .. . . Aliče in Ellen Kessler, vmes TV film iz serije Muppet show Vremenske napovedi 19.-5 Dnevnik 2 - Poročila 20.40 Starsk.v in Hutch - TV film 21.35 Preiskovalni film o prosti- tuciji Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželni programi 28.C5 Ime in priimek, šolska odd. 20.40 Antologija novega in napol novega 21.40 Dnevnik 3 - Tednik 22.10 Dnevnik 3 22.45 Potovanje po italijanskih vinogradih JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.C0 in 10.00 TV v šoli 16.20 Šolska TV 17.25 Poročila 17 30 Tehtnica za natančno tehtanje 18.00 Mozaik kratkega filma: Čarobni Istanbul 18.25 Mozaik 18.30 Obzornik 18.40 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.22 TV nocoj 19.24 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik in Vremenska napoved 20.00 Glasbeni četrtek 22.15 V znamenju 22.30 Slalom za evropski pokal Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Odprta meja 19.30 Jugoslovanski pevci: Ibrica Jusič 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.35 Smrt narednika Caina, film Igrajo: George Montgomery, Dean Martin 22.00 Dnevnik danes 22.10 Rand rover, film Igrajo: Franca Gonella, No ra Aron Zagreb 17.45 Jelenko 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Split 18.45 Življenje na bulvarju 20.00 Zunanjepolitična oddaja 20 50 Kvizoteka 22.20 Namizni tenis: Jugoslavija - SZ TRST A 7.00, 8.00, 10 00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naš?; 8.10 Jutranji almanah: Slovenska društva v Trstu in okolici; 9.00 Glasbena matineja; 1010 Radijski koncert simfonične glasbe: 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Folklorni odmevi; 12.00 Iz sveta umetnosti: Dvignjena zavesa; 12.40 Melodije od vsepovsod: 13.20 Glasba po željah, 14,10 Mladi pred mikrofonom; 1145 Problemi slovaškega jezika: 15.00 Glasbeni revi val; 10.00 PšiHblbgija predšolskega 'o-Ircka; 16.15 Glasbene diagonale; 17.10 Mi in glasba; Poezija samospeva: 18.00 Četrtkova srečanja; 13.30 Kulturo? rubrike naših tednikov. KOPER (Italijanski programi 7.30, 8.30. 9.33, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba -a dobro jutro: 7.20 Horoskop; 1.32 Glasbeni album; 9.15 Knjiga na radiu; 9.32 Lucianov: dopisniki: 1G.C0 Z nami je...; 10.10 Zmaj; 10.45 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.35 Folk glasba; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Izbrani za vas; 15.45 Popevke, popevke; 16.15 Novalis; 16.32 Crash Knjižna polica; 17.60 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Klavir; 18.00 Glasbeni variete; 18.32 In koncert; 19.15 Z ansamblom «1 Beans*, 19.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski proqram) 6.30. 7.25, 13.30. 14.30 Poročila; 6 00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame 6.37 Kinospored - objave; 7.15 Najava sporeda; 13.00 Najava sporeda; 13.05 Popevke se vrstijo; 13.40 Gojenci šote Glasbene matice Trst; 14.00 Mal' koncert lahkih not; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Clasba po željah; 16.C0 Mladinska oddaja; 16.10 Vaš telefon naš mikrofon; 1(5.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.06, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15 00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 7.25 Kakšna glasba!; 8.40 Včeraj v parlamentu: 8.50 Glasbeni trenutek:,' 9.C0 Radio anch’io 81; il.00 štiri četrtina; 12.03 Vi in jaz 81: 13.25 Kočija; 13 30 Ulica Asiago Ten-da oddaja z občinstvom; 14.03 II Pazzariello, dogodki, osebnosti, glasba; 14.39 Pi včerajšnjim; 15.03 Rally; 15.30 Pipoldanski spored; 16.30 Potovanje Lamberta Lambertinija po Neaplju in okolju: 17.03 Star gags: 17.08 Modri Milan; 18.35 Harmonv; 19.30 Kaj menijo drugi, radijska priredba v treh dejanjih; Evropski objektiv: 22.40 Glasba ..včeraj ih jutri; Danes v' parlamentu; Telefonski poziv. ' RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11,30. 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. 19.30 Poročila; 6.C0 - 8.45 Dnevi; 9.C5 Trije umori za policistko Ro-vetta. 4. nadaljevanje; 9.32 Radio 2 - 3131; 11.32 Tisoč popevk; 12.10 Deželni ■ programi; 12.45 Radijski kontakt; 13.41 Sound-Track, glasba in kino; 15.00 Radio 2 - 3131 -n. del; 16.32 Disko klub; 17.32 Mali, stari svet, roman; čas glasbe; 18.32 Bili smo prihodnost; 19.50 Radijska šola; 20.10 Glasbeni pro-štor; 22.00 Nočni čas; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6.30, 8 09. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00. 21.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Mladma poje; 9.05- 10.00 Z radiom na poti; 9.40 Turistični nap.:tki; 10.05 Rezervirano za . . 11.35 Znano in pri- ljubljeno; 12.10 Znane melodije: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Iz naših kra jev; 13.30 Priporočajo vam...;' 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela; 18.15 Lokalne radijske (»staje; 18.35 Šantel: Ooncertino za violino in klavir; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adanpi&; 20100 četrtkov večer do msčlh pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja: 22.15 Iz naših sporedov; 22.30 Plesna glasba: 23.05 Lirični utrinki: 23.10 Paleta popevk; 0.05 Nočni program. BRANKO BABIČ NAČELO SE PREVERJA --------V PRAKSI To odločitev Jugoslavije avtor imenuje «La svolta ju-;oslava* (jugoslovanski obrat), s čimer naj bi Jugoslavija lokopala vso sporazume s KPI in z vodstvom italijanskega idpomištva, s CLNAI ter enostransko, še pred koncem ojne, postavila v ospredje priključitev Julijske krajine k ugoslaviji. Če se zaradi tega postavlja vprašanje «svolte», »Otern je treba reči, da je takšno ukrepanje Jugoslavije le »osledica razvoja dogodkov na evropskem poprišču in v ami Italiji in ne nazadnje v spremembi politike KPI, ki se e odpovedala revolucionarnemu boju za ceno sodelovanja r prazahodni konservativni meščanski vladi. Torej gre za svolto» na drugi strani, kar je izzvalo takrat edino mogoč »dgovor Jugoslavije vsem, ki so proti njej naklepali. Ali norda misli avtor, da bi vseeno morali počakati nekje za ne jami in upati, da bo «pravični» svet uredil zadeve, se-reda pa ne tako, kot bi si mi želeli, temveč kot po prvi ivetovni vojni, ko so načela o samoodločbi narodov ostala nriva črka na papirju in Jugoslavija nekje za »naravnimi mejami«. Na koncu avtor govori o osvoboditvi Trsta. Najprej omenja staro definicijo, kako je po aretaciji Frausina in Giganteja v tržaški partiji prevladalo slovensko nacionalistično in hegemonistično vodstvo in tržaški proletariat speljalo na jugoslovanske pozicije. To čudno definicijo uporabljajo vsi italijanski zgodovinarji ne' glede na politično usmeritev. Pričakovati bi bilo, da bi se vsaj komunisti poskušali realno, brez politično-propagandne primesi, poglobiti v takratno situacijo in v objektivne razloge za takšno opredelitev tržaških delavcev. Al res ni mogoče priznati dejstva, da so se tržaški delavci dejansko opredelili za revolucijo in ne za »nacionalistično* Jugoslavijo? Jugoslavija je takrat nosila socialistično revolucijo in za to so se tržaški delavci opredelili. Trije pomembni zgodovinski dogodki so v čast tržaškim delavcem: — Splošna stavka 1902 leta, ki se je razvila v množične demonstracije in ulične spopade s tedanjo oblastjo. Stavka je tako iz mezdnega gibanja prerasla v politično manifestacijo delavskega gibanja in afirmirala njegovo trajno prisotnost v tržaškem političnem življenju. — Upor delavcev 1920. in barikade pri Sv. Jakobu, ki jih je morala italijanska vojska s topovi razbijati. — Osvobodilni boj in vstaja 1945, kp je tržaški proletariat v oboroženem boju prevzel oblast. , Zato nič kaj internacionalistično ne zveni stališče o prevladi slovenskih »nacionalistov* v vodstvu tržaške partije. Ko avtor govori o dogodkih maja 1945 v Trstu, omenja, da sta bili dve vstaji in s tem zaključi vso razlago takratnih dogodkov. Kaj se dejansko za takšno formulacijo skriva? Prvič govori o dveh vstajah, ne da bi pojasnil značaj teh vstaj. Če sta bili dve, potem sta se morali po namenih in ciljih nujno razlikovati. In čemu tega ne povedati? Morda avtor vsega ne ve, zato mu poskušajmo pojasniti. V zaključnih bojih za osvoboditev mesta je bila vstaja oboroženih enot tržaških delavcev in antifašistov, ki so pod poveljstvom komande'mesta Trsta osvobajali in osvobodili svoje mesto. Druga «vstaja» pa je bil poskus Guar-die Civiche, kolaboracionističnih enot pod nemško komando, fašističnih policijskih sil, enot finančnih stražnikov in fašističnih enot X. Mas pod oznako CLN, preprečiti zmago osvobodilnih sil in mesto predati anglo-ameriškim zasedbenim četam, ko bi prišle v mesto. Torej združena črna reakcija v boju proti partizanom. Poskus pa je klavrno propadel. Tržaški delavci so vso to združeno reakcijo v naletu razbili v nekaj urah. Resni zgodovinar ne bi smel s takšno lahkoto preskočiti tako pomembnih zgodovinskih dogodkov. Pa še podatek, ki nam ga posreduje Palante. Ko našteva vse jugoslovanske grehe, nam pove, da smo po «o-bratu* aretirali Vincenza Bianca — Vittoria, predstavnika KPI in ga zadržali na sedežu oblastnega komiteja. Avtor sam navaja, da je njegova kurirka po aretaciji postala agentka policije in zaradi nje je bilo mnogo tovarišev aretiranih. Zato smo Vittoria zadržali na sedežu oblastnega komiteja, da ne bi padel v roke policije. (V začetku ni vedel za izdajstvo kurirke). Tako smo m\j verjetno rešili življenje. Zakaj je potrebno od takega logičnega postopka delati politični problem? Vsekakor beseda aretacija ima svoj prizvok. To ni pošteno. Avtor si na vse načine prizadeva, dokazati dosledno internacionalistično stališče KPI glede nacionalnega vprašanja. Že iz dosedanjega prikaza lahko vidmo, da dejansko ni bilo tako. Naj na koncu še citiran stavek iz teksta predstavitve knjige, s podpisom instituta, kjer govori o ciljih rezistence: »Italijanske antifašistične sile so težile ohraniti Italiji, ki bo izšla iz vojne, ozemlje ali vsaj del tega ozemlja, ki ga je Jugoslavija zahtevala zase.* To je realnost, ki pa s tistim tako proklamiranim internaciona-lizmom nima nobene zveze. Kljub tem pripombam — lahko bi jih bilo še mnogo več, vendar jih vseh ni mogoče v enem članku zajeti — je knjiga Pierluigija Palante zanimiva, čteudi je avtor marsikje protisloven, nedorečen in pristranski. Prinaša številne dokumente, ki so širši javnosti malo znani — nekateri so celo prvič v celoti objavljeni — kar daje osnovo za bolj odprt dialog v interesu razščiščevanja mnogih vprašanj, ki še danes obremenjujejo odnose med političnimi akterji takratnih dogodkov in zgodovinarji, ki se lotevajo njihove zgodovinske obdelave. Želeti je, da bi se strpneje, realneje in objektivneje lotevali te naloge in tako krepili prijateljstvo in sodelovanje, za kar smo temelje, kljub težkim pogojem, polagali že v boju proti fašizmu. KONEC /, KOŠARKA POKAL L. RONCHETTI Zagrebčankam ni uspel podvig proti Spartaku V včerajšnjem finalu v Rimu Moskovčanke zanesljivo boljše Spartak — Monting 95:63 (59:24) SPARTAK MOSKVA: Nadirova 16, Hamburg 4, Kuznjecova 10, Grigor-jsva 6, Petuhova 12, Suharnova 23, Ferjabnikova 12, Ivanova 12, Šmako-va, Rožkova. MONTING ZAGREB: Ožegovič 18, Pučar, Nikolič 4, Pepeunik 7, Bušlje-ta 6, Mučalo 4, Jajac 12, Bešovič 10, Uzelac 2, Barič. SODNIKA: Fiorito (Italija) in Camborsio (Švica). GLEDALCEV: 750. PM: Spartak 11:14; Monting 15:25. REVI - Kot je bilo pričakovati, je v včerajšnjem finalnem srečanju košarkarskega tekmovanja za pokal L. Ronchetti moskovski Spartak brez večjih težav odpravil zagrebški Mcn-ting. Premoč Sovjetinj je bila več kot očitna, saj so le-te vodile tudi s 40 točkami razlike. Najboljša v zagrebških vrstah je bila Ožegovičeva, ki je dosegla 18 točk. POKAL PRVAKOV Sinudyne doma Bosna v Madridu Danes se bo končal finalni del košarkarskega pokala prvakov. Moštvi, ki bosta igrali v super finalu, sta že znani. Ti sta Sinudyne in Ma-kabi iz Tel Aviva. Današnji dve poslednji srečanji sta torej le «gola formalnost* Sinudyne bo doma igral proti moštvu Nashua iz Den Boscha, sarajevska Bosna pa t>o gostovala v Madridu. JUGOSLOVANSKI POKAL Cibona in Kvarner finalista Včeraj so igrali polfinalni srečanji jugoslovanskega košarkarskega po kala. V Zagrebu je Cibona, čeprav brez Čosiča, premagala beograjskega Radničkega LMK s 111:93, v Splitu pa je reški Kvarner odpravil domačo Jugoplastiko z 91:84. NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA SP Grčija uspešna -v Luksemburgu LUKSEMBURG - V kvalifikacijskem srečanju 6. skupine za SP je včeraj Grčija v gosteh premagala Luksemburg z 2:0 in se je tako povzpela na drugo mesto lestvice. LESTVICA Juventus in Roma 27; Napoli 26; Inter 24; Torino in Cagliari 21; Bologna, Fiorentina, Catanzaro in Udi-nese 18; Avellino 17; Ascoli 16; Brescia, Como in Pistoiese 15; Perugia 9 točk. Magnocavallo kaznovan Med številnimi kaznimi, ki jih -je izrekla disciplinska komisija italijanske nogometne zveze po zadnjih tekmah v prvi, drugi in tretji ligi, je ena doletela tudi vrste Triesti-ne: Magnocavallo je dobil namreč uradni opomin. VSOBOTO POPOLDNE NA STADIONUNA KOLONJI Drugi del atletskega tekmovanja za slovenske nižje srednje šole Po preizkušnji v dvorani vodi S. Gregorčič s 1232 točkami V soboto popoldan bo na stadionu na Kolonji drugi del atletskega tekmovanja za slovenske nižje srednje šole. Na vrsti bo kros in sicer na -progah 1000 metrov za vsa dekleta in fante prvih razredov ter na progi 1200 metrov za fante drugih in tretjih razredov. Proga na Kolonji je kot običajno speljana deloma na stadionu samem, deloma pa okoli pomožnih igrišč v njegovi bližini. Zaradi lažje vzpetine v končnem delu, je kljub majhni dolžini navadno precej stroga in odločilna pri določanju vrstnih redov. Po tekmovanju v dvorani je lestvica po šolah naslednja: SIMON GREGORČIČ točk 1232 IVAN CANKAR 823 Posnetek z nedeljskega derbija med Krasom in Bregom FRAN ERJAVEC 752 SV. CIRIL IN METOD 693 IGO GRUDEN 611 FRAN LEVSTIK (Prosek) 113 FRAN LEVSTIK (Križ) 75 Organizator je že razdelil po šo- lah prijavne kartončke, s katerimi se morajo vsi tekmovalci predstaviti na startu. Tekmovanje se bo začelo ob 15.50. K. B. OBVESTILA ŠZ Bor — atletska sekcija obvešča, da bo jutri, 13. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maj» seja odbora sekcije. ŠZ Bor — atletska sekcija sporoča, da se morajo sodniki za tekmovanje v krosu zbrati na Kolonji v soboto, 14. t.m., ob 14.30. * # * ŠZ Sloga vabi člane in prijatelje v nedeljo, 15. marca, na ZIMSKI VZPON NA SNEŽNIK. Odhod z osebnimi avtomobili iz Bazovice ob 8. uri. * * * SPDT obvešča svoje člane, da je vpisovanje na smučarsko tekmovanje «Kanin 81», jutri, v petek, na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/3, tel. 744249) od 18. do 20. ure. Ob tej priliki' se sprejema tudi vpisovanja na avtobusni izlet na Nevejsko sedlo ob priložnosti tega tekmovanja. TPK Sirena poziva člane in prijatelje, da se udeležijo tekme v veleslalomu «Kanin 81», ki ga priredbi SPDG na Nevejskem sedlu, 29. marca. Vpisovanje na to tekmo sprejema Bogdan Milič, tel 743071, do sobote, 14. marca. * * # ŠD Mladina se udeleži 1. srečanja smučarjev na Mašunu pod Snežnikom, ki bo v nedeljo, 15. t.m. Ob tej priložnosti bodo priredili tudi avtobusni izlet. Prijave pri Stojanu (telefon 220423) ali v baru doma «Albert Sirk« še jutri, četrtek, 12. t.m. ŠZ Bor sporoča, da bo seja glavnega odbora jutri, v četrtek, 12. t.m., ob 20. uri na stadionu «1. maj* v Trstu. Zadnjo soboto v marcu med dvema ognjema V soboto bi moral biti na sporedu drugi turnir športne šole Trst v igri med dvema ognjema. Zaradi velikega števila obolelih otrok (gripa) v nekaterih ekipah pa so organizatorji turnir prenesli na zadnjo soboto v marcu, t.j. na 28. marec. ....... .................................................................................................. ; P I M Skupina deklet in fantov z vaditelji, ki so člani sekcije za gimnastiko in moderno ritmično gimnastiko pri ŠZ Dom iz Gorice GIMNASTIKA 28. IN 29. T.M. V GORICI FINALE TURNIRJA PRIJATELJSTVA Na njem sodelujejo reprezentance Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine - Potekal bo v okviru 10-letnice ZSSR! Goriška se lahko že od nekdaj ponaša z zelo dobrimi orodnimi telovadci. Po drugi svetovni vojni so razna društva npr. Partizan, na priključenem ozemlju obnovila tradicijo gimnastike v Mirnu, Dornberku, Prvačini in Novi Gorici. Iz zveze teh sekcij je nastal Goriški gimnastični center. Po dograditvi telovadnice v Slovenskem kulturno - športnem centru, smo tudi v mestu ustanovili sekcijo za gimnastiko in moderno ritmično gimnastiko, ki šteje po skoraj dveletnem delovanju 24 deklic in 19 dečkov v starosti od sedmih do dvanajstih let. Otroci prihajajo iz mesta, iz Sovodenj, štan-dreža, Pevme, z Oslavja in iz Števerjana. Nekaj je tudi Benečanov, gojencev Dijaškega doma. Deklice vodi Mija Ušaj-češčut. dečke pa bivši mladinski prvak Miloš Figelj iz Nove Gorice (po rodu je ■llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllinillllllllMIIIIIinilllMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlllIiliUIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllllillllllllIllilliiiiiiliiMiiiiiiiii LESTVICA 6. SKUPINE Italija Grčija Jugoslavija Danska Luksemburg 8:0 5:2 7:3 5:5 0:15 1. ITALIJANSKA LIGA Po zmagi nad Ascolijcm Napoli trenutno sam na drugem mestu lestvice Napoli — Ascoli 1:0 (1:0) NEAPELJ — V včerajšnji zaostali tekmi prve italijanske nogometne “ge je Napoli premagal Ascoli z 1:0 U:0). Zmagoviti zadetek je v 15. mi-•>uti dosegel Damiani. S to zmago je sedaj Napoli sam na dfugern mestu lestvice in le s točko nastanka za vodečo dvojico Roma -Juventus. KOLESARSTVO PARIZ MCA - PREDETAPA KOŠARKA V POULU C-l Knudsen prvi na kronometer MEAUX — Norvežan Knud Knudsen je osvojil predetapo letošnje mednarodne kolesarske dirke Pariz - Nica, ki se je včeraj začela v Meauxu, v bližini francoske prestolnice. Proga je merila 7,3 km, tekmovalci pa so jo prevozili na kronometer. LESTVICA 1. Knudsen (Nor.) 9’18”99 in p.h. 47,012 km na uro. 2. Vandenroucke (Bel.) po 1*57” 3. Clere (Fr.) 11'53”, 4. Willems (Bel.) 11'92” 5. Duclos-Lasralle (Fr.) 12’22” 6. De Wolf (Bel.) 16’14” 7. De Vlaeminck (Bel.) 23'81” 8. Hezard (Fr.) 24'98” 9. Laurent (Fr.) 25'6S” 10. Jcnes (VB) 26’64” 19. Baronchelli (It.) 23T0” ZSŠDI poziva vsa športna društva, gospodarska podjetja in posameznike, naj prispevajo v posebni solidarnostni sklad za obnovo požganih slačilnic ob nogometnem igrišču ŠD Primorec v Trebčah. • tifJ}j 'Kr h < Jadran zaključuje prvi del prvenstva s srečanjem v Dolini proti Elmitexu Gostje trenutno na drugem mestu lestvice - Bojazen trenerja Splichala, da koncentracija in motivacija jadranovcev upadata - Včeraj samo šest na treningu Mestni derby je za nami in Jadran nadaljuje svoje prvenstvo v poulu C-l. V soboto, ob 20. uri. bo imel v gosteh drugouvrščeno moštvo Elmitex iz Vicenze in s to tekmo se bo tudi zaključil prvi del prvenstva. Na včerajšnjem treningu smo naprosili trenerja Jožeta Splichala. da nam kaj pove o tej tekmi in kako gleda na drugi del prvenstva. Takole je dejal: «Po tlerhiju s Servolano, bo tek ma z Elmitexom zelo težka. Prvič zaradi tega, ker je Elmitex — vsaj po dosedanjih rezultatih sodeč — zelo dobra ekipa, drugič pa, ker sta motivacija in koncentracija naših v upadu. Na treningu je danes le šest igralcev (eni so bolni, drugi na izletu itd.), kar ni dobro. Bojim se, da bodo to in tudi naslednje tekme vzeli bolj na lahko, saj so prenekateri prepričani, da so štiri točke prednosti dovolj in da bodo torej zlahka do- segli vstop v C-l ligo. Pa vendar temu ni tako. Predvsem je treba poudariti, da motivacija obstaja in se imenuje «ne-prpmaganost na domačem igrišču*, kar pa tudi pomeni zaključiti prvi del prvenstva nepremagani na splošno. Zato sem fante opozoril na ta dejstva, kajti samo zavzetost na tekmi ne more nadomestiti prepotrebnega treninga. Že naslednjo soboto pa bomo igrali s Pachero v S. Bonifaciu. Tudi to bo zelo trda tekma, ki pa za nas ogromno pomeni. Če bi namreč v teh dveh tekmah dobili štiri točke, bi to bilo za nas bistvene važnosti, saj nam ne more biti vseeno, ali vstopimo v C-I ligo kot prvo ali drugouvrščeno moštvo — ali pa kot četrto! Prvenstvo še ni končano in tega se morajo fantje zavedati. In ne nazadnje: našemu občinstvu, našim zvestim navijačem smo SMUČARSKI SKOKI 21. IN 22. MARCA POD PONCAMI V PLANICI VELIKI FINALE V SVETOVNEM POKALU Glavni favorit Norvežan Roger Ruud - V jugoslovanskem taboru ima Primož Ulaga največ možnosti za uvrstitev med najboljšo petnajsterico Planica bo 21. in 22. marca 1981 Prizorišče enega največjih športnih spektaklov v letošnjem letu, velike-ga finala v svetovnem pokalu v smučarskih skokih, v katerem je H°ger Ruud (Norveška) z dvema Jfhagama v času, ko sta se Armin *vogler (Avstrija) in Jari Puikko-nen (Finska) v Oberstdorfu borila Za naslov svetovnega prvaka v smučarskih poletih, prevzel vodstvo * boju za lovoriko Elesse. Ludvik pic je v vlogi trenerja reprezen-ance Norveške izredno uspešen, je le malokdo pričakoval, da P°do norveški reprezentanti celo kandidati za največjo trofejo, kaj 11 Hubert Neuper in Armin Kogler sla bila v svetovnem pokalu izra-'a favorita na papirju. Avstrijska zvezdnika sta si ustvarila prejšnjo prednost na Intersportovi °voletni turneji, toda Roger Ruud najprej napovedal kandidaturo a osvojitev svetovnega pokala s vojima zmagama v Harrachovu in iberecu, potem pa je prevzel vod ojV0' ko je slavil v Chamonixu in V Nizieru v' odsotnosti svetovne elite. Roger Ruud je imel tako pred kandinavsko turnejo minimalno bednost 3 točk pred Arminom Ko- glerjem, v Lahtiju pa je postalo očitno, da je Avstrija v Oberstdorfu morda izgubila več kot le naslov svetovnega prvaka v smučarskih poletih. Roger Ruud je imel veliko prednost zaradi štirih posamičnih zmag, pa je mirno pričakoval razplet v Planici, saj skorajda ni mož nosti, da bi lahko kdorkoli odločil boj za svetovni pokal pred poslednjo tekmo na 120 metrski skakalni ci v Planici. Armin Kogler se je znašel v težkem položaju, saj šteje za lovoriko Elesse le deset najboljših rezultatov, nove točke pa zdaj prinašajo le še najboljša mesta na tekmah za svetovni pokal. V jugoslovanskem taboru je najmočnejši adut pred dvema tekmama za svetovni pokal v Planici gotovo Primož Ulaga, ki se je v Tliun-der Bayu prvikrat vpisal v listo zmagovalcev tekem za svetovni pokal, vidni uvrstitvi v dolini pod Poncami pa bi že zagotavljali u-vrstitev med najboljšo petnajsterico, kar bi bil nedvomno lep uspeh za mladega športnika, ki si je zastavil ambiciozne načrte za zimske olimpijske igre v Sarajevu 1984, kjer naj bi bil med kandidati za olimpijske kolajne. In zares je škoda, da ni posvetil Primož Ulaga v letošnji sezoni vse pozornosti svetovnemu pokalu v smučarskih skokih, saj bi imel v Chamonixu in St. Nizieru izredno priložnost, da bi si priboril visoke točke in se boril za uvrstitev med najboljšo deseterico, v kateri je Avstrija zastopana s štjrimi reprezentanti (Armin Kogler, Hubert Neuper, Hans Wall-ner in Alois Lipburger), Norveška pa je bila tokrat nevaren tekmec celo za pokal narodov, saj so trije norveški reprezentanti zasedli mesta med najboljšo šesterico (Roger Ruud, Johan Saetre in Per Berge-rud). Finalno tekmovanje v Planici bo pokazalo, ali bo letošnji zmagovalec v svetovnem pokalu v smučarskih skokih postavil tudi nov rekord, potem ko je v sezoni 1979/1980 sla vil Hubert Neuper z 238 točkami, uvrstitev najboljše deseterice na je bila takrat naslednja' 1. Hubert Neuper (Avstrija) 238. 2. Armin Kogler (Avstrija) 220. 3. Stanislav Bobak (Poljska) 130, 4. Hirokaz.u Jagi (Japonska) 116. 5. Masahiro Akimoto (Japonska) 109. 6. Hans Millonig (Avstrija) in Johan Saetre (Norveška) i08, 8. Hansjorg Sumi (Švica) 102. 9. Tom Innauer (Avstrija) 95, 10. Jari Puikkonen (Finska) in H. Wallner (Avstrija) 87. Planica si je v koledarju sve tovnega pokala za sezono 1981-1982 že priborila atraktivno tekmovanje na velikanki, ni pa izključeno, da se bo v letu 1982 pod Poncami nadaljeval boj za svetovni rekord, v katerem je Armin Kogler costavil s poletom 180 metrov nov mejnik Bogdan Norčič je ostal še nadalje človek z najdaljšim poletom 181 metrov iz Planice 1977, ko pa ie bil zračni pritisk tako močan, da se je dotaknil snega, saj je bila daljava takšna, da se je Bogdan Norčič — podobno kot Armin Kogler v Oberstdorfu 1981 — ustrašil, ko je videl, kam je poletel. ACO PASTERNJAK Od 16. do 30. junija bo v Milanu velik mednarodni nogometni turnir, na katerem bodo nastopile le klubske ekipe, ki so vsaj enkrat osvojile medcelinski nogometni pokal. Tega pa so doslej osvojili Inter, Milan, Real Madrid, Boca Juniors in Penarol. Turnir se bo odvijal pod pokroviteljstvom zasebne televizijske postaje «Canale 5», ki si je tudi zagotovila pravico do televizijskega prenosa v vseh državah sveta. dolžni nuditi kar najboljšo igro, saj nam bodo le na ta način ostali zvesti in nas podpirali, ko bo to še kako potrebno!* Igralci seveda pravijo, da koncentracija ne bo padla in da hodo igrali tako, da bodo vsi zadovoljni. No, sobotna tekma bo pokazala. če je temu res tako, saj si vsi želimo, da bi sloves neprema-ganosti v dolinski telovadnici ostal še naprej v veljavi. Vsekakor pa bo tekma trda in borbena, kajti ne glede na lestvico bo morala dati tudi odgovor bivšemu trenerju Ser-volane. . . Pa pojdimo še za soboto naprej. Kot je bilo že rečeno, bo Jadran 21. marca v gosteh pri Pacheri v S. Bonifaciu. To je težko igrišče, kjer uživa domača ekipa vso podporo številnega občinstva. Prav zaradi tega je odbor Jadrana sklenil organizirati avtobusni izlet v S. Bonifacio, v upanju, da se ga bo udeležilo kar največ naših navijačev. Izlet pa bo le, če bo avtobus poln, zaradi česar se bo vpisovanje začelo že v soboto, in sicer pred ali po tekmi z Elmitexom. Cena vožnje je 9.000 lir, za člane Kluba prijateljev Jadrana pa 8.000 lir. Odhod avtobusa bo ob 16. uri z Opčin in ob 16.30 s Proseka. Vse morebitne interesente vabimo, da se prijavijo pravočasno, najkasneje pa do torka, 17. marca v uradih ZSŠDI, pri Marčelu Malalanu na Opčinah ali pa pri Srečku Sedmaku na Devinščini. Če do takrat avtobus ne bo polno zaseden, bo izlet — žal — odpovedan. (en) NAMIZNI TENIS V PROMOCIJSKI LIGI Kras dosegel več kot je pričakoval V zadnjem kolu moškega namiznoteniškega promocijskega prvenstva je v Samatorci tržaški Ente Porto, ki je tudi končni zmagovalec tega tekmovanja, po pričakovanju odpravil okrnjeno Krasovo ekipo s 5:2. Za domačine sta bila uspešna Igor Colja in Mitja Grilanc. Na končni lestvici je Krasova vrsta osvojila odlično drugo mesto, kar je znatno več, kot so pričakovali na začetku tekmovalne sezone. B. S. KANIN 81 Prijave za omenjeno smučarsko tekmovanje se sprejemajo na sedežu SPD v Gorici (Ul. Malta 2) do 21. ure, 16. marca. sicer iz Števerjana). Vsi pridno vadijo dvakrat tedensko na vseh klasičnih orodjih. Najbolj pa jih mika vadba akrobatike s pomočjo prožnega platna. Deklice se seveda ukvarjajo z gredjo, dvovišinsko bradljo, preskoki in talno gimnastiko, poleg tega pa tudi z moderno ritmično gimnastiko, novo športno panogo, ki je domena deklic in žena nasploh. Za njihovo marljivost jih je letos Novogoriški gimnastični center nagradil s prav posebnim priznanjem. Gorici je poveril izvedbo finala Gimnastičnega turnirja prijateljstva. Kaj je pravzaprav ta turnir, ki ga v zamejstvu niti poznamo ne? To je kakovostna gimnastična prireditev, ki ima v Novi Gorici že petnajstletno tradicijo. To je turnir pionirskih republiških reprezentanc Slovenije, Hrvatske, Srbije, Bosne in Hercegovine. Turnir otrok zato. ker smo od nekdaj bili prepričani, da je za resnično kvaliteto potrebno pričeti pri najmlajših. Zato tudi v Gorici posvečamo posebno pozornost predvsem unajmlaj-šim. Turnir pionirskih reprezentanc se v ta naša prizadevanja najbolje vključuje. Tekmovanje..bo potekalo dva dni. V soboto, 28. marca, bodo zjutraj tekmovali dečki, popoldne pa deklice v telovadnici OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici. Finale turnirja, ki je bil , doslej v Kanalu ob Soči, v Dornberku itd., bo letos v naši telovadnici v Ul. Brass v nedeljo, 29. marca ob 9.30. Gimnastični turnir prijateljstva bo v okviru slavnosti ob 10. obletnici ZSŠDI. Nanj pa opozarjamo že zdaj, prav zaradi njegove kvalitete. MUC LOKOSTRELSTVO „(,v jč»n.Cii!) ZSŠDI' Tečaj v Gorici Na pobudo ZSŠDI poteka v telovadnici Kulturnega doma v Gorici lokostrelski tečaj, ki se ga v glavnem udeležuje skupina mladih lokostrelcev, članov ŠD Naš prapor iz 'Pevme. Tečaju pa prisostvuje tudi nekaj začetnikov, ki bi se radi pod vodstvom strokovnjakov naučili vsaj osnovnih veščin lokostrelstva. Naj omenimo, da vodita tečai učitelja iz Ljubljane, od katerih je eden sam predsednik Lokostrelske zveze Slovenije. En učitelj se tako ukvarja z začetniki, drugi pa sledi skupini, ki se na loke že kar dobro spozna. Ta skupina je bila ustanovljena pred kakimi tremi leti na pobudo domačega trenerja, sicer priznanega lokostrelca. Zaradi drugih obveznosti pa je le-ta skupino zapustil, kar je skoraj povzročilo razpad te naše edine lokostrelske družine. No, prav zato je do tega tečaja tudi prišlo. Čeprav je Lokostrelstvo šport za posameznika (m si vsakdo ustvari svoj lasten slog), pa je vseeno nujno, da iztirjen' trener skrbi za odpravo raznih napak, kor so nepravilna drža telesa in loka, napačno napenjanje tetive, slabo poznanje merilnih naprav na loku, slaba izbira puščic, itd. V Gorico bosta učitelja prihajala občasno (enkrat ali dvakrat mesečno). Pozivamo torej vse tiste, ki bi jih ’ zanimalo lokostrelstvo, da se prijavijo na sedežu ZSŠDI v Gorici, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. Vili Prinčič KOLESARSTVO V PALERMU Uspeh Moserja in Hinaulta Pod pokroviteljstvom palermske občinske uprave je bila včeraj v tem mestu prva mednarodna kolesarska dirka za «Trofejo mesta Palermo*. Dirka se je odvijala v dveh delih: prvega je osvojil Moser pred Hinaultom, drugega pa Hinault pred Saronnijem. Danes bodo ' tekmovalci nastopili tudi v Messini. KOŠARKA Asteo dal ostavko RIM — Trener Eldorada iz Rima Giancarlo Asteo je dal ostavko. Asteo je bil kar sedem let trener tega košarkarskega društva. Delovanje ZSŠDI Danes balinarska komisija Drevi ob 20. uri se bo na sedežu Poleta na Opčinah sestala balinarska komisija ZSŠDI, ki bo odobrila pravilnik in tekmovalni razpored prvega zamejskega balinarskega prvenstva. iiiiiiiiiMiuiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmTntmniiiniiiminuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiammiiiiiiiB Iz planinskega sveta .Delovanje SPDT Pred kratkim je v okviru predavateljske sezone SPDT predaval inž. Marko Kmecl na temo: ^Evropska pešpoti. Govornik je nazorno prisotnim razložil razliko med pojmi planinstva, alpinizma in popotništva, nato pa izrecno govoril o evropski pešpoti ES (ie namreč že šesta taka pot po v Evropi), ki se začenja v Flensburgu ob Baltskem morju, poteka pa preko 200 kilometrov po slovenskem ozemlju ter se konča na Reki. « * • Nadaljuje se tudi tradicija predavani na planinsko tematiko po slovenskih osnovnih .šolah na Trza škem. Tako je pred nekaj dnevi biolog Peter Skoberne predaval na temo: «Vulkani in nastanek Alp*. Prikaz, katerega je opremil : okusnimi barvnimi diapozitivi, je pred vaja! najprej na osnovni šoli «Oton Župančič* pri Sv. Ivanu, nato v Rojanu (osnovna šola «Bazoviški iu nakit), nazadnje pa še zadnjima dvema razredoma celodnevne osnovne šole v Ricmanjih. Bližnji izleti SPDT To soboto in nedeljo prireja PD Ilirska Bistrica že sedmi tradicionalni zimski pohod na Snežnik. SPDT prireja ob tej priliki izlet z osebnimi avtomobili. Zbirališče je v nedeljo.j)]b 6. uri na Opčinah pred Prosvetnim domom. Obvezna je zimska oprema. • # • Teden pozneje, 22. marca, pa se bo SPDT podalo na spominski pohod na Porezen nad Cerknem. Ob tej priliki se bo naše društvo porezalo s PD iz Sežane, s katerim bo tudi odšlo na pot do Cerknega. Kdor se hoče izleta udeležiti, naj se vpiše na sedežu ZSŠDI (VI. si'. Frančiška 20/2) v jutranjih urah od 11. do 12. Vpisnina znaša 0.600 lir, do Sežane pa se bodo morali izletniki podati z osebnimi sredstvi. Zbirališče je namreč na avtobusni posta ji v Sežani točno oh 6. uri.. . * * Smučarska sezona se počasi izteka, prav tako pa tudi tekmovalna. V nedeljo, 29. marca, prireja SPDT Gorica na Novejskem sedlu smučarsko tekmovanje «Kanin 81», ki bo ■veljal za meddruštveno zemejske ■smučarske lestvice. Vsi tisti, ki bi radi tekmovali za SPDT. nai se vpišejo na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/3, tel. 744-249) iulri. v petek, od 18. do 20. ure. Ob tej priliki se lahko tekmovalci vpišejo na avtobusni izlet na Nevejsko sedlo ob priložnosti tega tekmovanja. Vpisovanje za avtobusni izlet se bo nato še nadaljevalo v uradih ZSŠDI ob jutranjih urah (od 11. do 12. ure). nimiMiMMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiitumiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiitttiiiiiriiiiiutiiimiiiiiiiuiiitiiiiitniiiniiMiMiiiiiiiiiiiiitiMuiiitiiilttiiiiitiiliiiV TEKMOVANJE «REVIVAL 1981» RAZPIS NAZIV TEKMOVANJA Odbojkarski »REVIVAL 1981». 2. ORGANIZATOR Odbojkarska komisija Združenja slovenskih športnih društev v I-taliji. 3. NAMEN TEKMOVANJA Popularizirati to športno panogo in jo vključiti med širše plasti naših športnikov, obenem pa obuditi med bivšimi aktivnimi športniki veselje do telesnokulturnega udejstvovanja. 4. NASTOPAJOČE EKIPE Po eno ali več ekip lahko prijavijo: a) slovenska športna društva; b) slovenske organizacije in društva Združenja; c) slovenske rekreacijske skupine; č) slovenska podjetja; d) priložnostne področne skupine sestavljene nalašč za to priložnost. 5. NASTOPAJOČI IGRALCI a) v moški konkurenci nastopajo lahko igralci rojeni leta 1957 in starejši, v ženski konkurenci pa igralke rojene leta 1960 in starejše. Možna je izjema pri igralcih, ki so nastopili že na dveh izvedbah «Revivala»: b) vsi nastopajoči igralci lahko nastopajo samo za eno še-sterko: c) vsi nastopajoči igralci morajo obvladati slovenski jezik. Možna je izjema le pri igralcih, ki se že vrsto let stalno udejstvujejo v sklopu kakega slovenskega športnega društva ali skupine ali pa so že nastopili vsaj na dveh izvedbah cRevivala*; č) predstavniki naštopajočib ekip morajo ob vpisu predložiti tudi seznam igralcev z odgovarjajočimi letniki (v dveh kopijah); d) pravico do nastopanja imajo, neaktivni člani FIPAV oz. i-gralci, ki v sezoni 1980-81 niso nastopali na kakem prvenstvu FIPAV; e) igralci se morajo obvezno predstaviti na igrišču v športnem dresu. 6. TEKMOVANJA a) tekmovanje bo potekalo v dveh konkurencali: moški in ženski; na letošnji izvedbi bo sodelovala tudi Goriška s svojo tekmovalno skupino. Finalista z Goriškega bosta nastopila na velikem finalu v Trstu; b) tekmovanje : bo načelno od- vijalo v večernih urah, na i-griščih, ki jih bo določila Odbojkarska komisija ZSŠDI; c) organizator datumom in urni- kov tekem načelno ne bo spreminjal. Če se pojavijo nepredvidene zapreke, mora zainteresirana skupina pismeno prositi Odbojkarsko komisijo ZSŠDI za preložitev tekme: preložitev tekme mora tehtno argumentirati vsaj 10 dni pred najavljenim datumom. Skupno s prošnjo mora zainteresirana skupina dostaviti Odbojkarski komisiji 5.000 lir. 7. SODNIKI Za sodniški kader bo poskrbela Odbojkarska komisija ZSŠDI. 8. RAZPORED TEKEM O podrobnostih v zvezi z raz- poredom tekem, urniki, igrišči, porazdelitvi po tekmovalnih skupinah in podobno se bodo predstavniki vseh prijavljenih ekip dogovorili na skupnem sestanku, ki bo v torek, 17. marca 1981, ob 19. uri na sedežu ZSŠDI. e. ROK VPISOVANJA Ekipe se morajo prijaviti nepreklicno do sobote, 14. marca 1981, na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767304) ali v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 84644. 10. VPISNINA Vpisnina za vsako nastopajočo ekipo znaša 30.000 lir. Poleg vpisnine pa mora vsaka nastopajoča ekipa vložiti še 30.000 lir kavcije. 11. PRAVILA Veljavna so pravila odbojkarske zveze FIPAV, razen če ni ali ne bo organizator določil drugače po svoji uvidevnosti. Organizator rešuje sporna vprašanja in si pridržuje pravico, da spremeni pravilnik tega razpisa Možen je priziv na tekmovalno komisijo prvenstva. ob prizivi, je treba plačati 20.000 lir kavcije, ki se v primeru zavrnitve ne vrača. 12. POŠKODBE Organizator si ne prevzema nikakršne odgovornosti z„ morebitne poškodbe. 13. ZAKLJUČEK Ob zaključku tekmovanja — finale je predviden za nedeljo, 31. maja —• bo organizator pripravil športni dan s finalnimi tekmami ter s piknikom v naravi za vse nastopajoče. Ob tej priliki bo tudi nagrajevanje skupin oz. posameznikov. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 dtn, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul <šlr. 1 st., viš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julljske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itaiiji pri SPI. čl«n italijanske [j zveze časopisnih J 2*ložnikov FIEG' .12. marca 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I IZTT I Tret V ISKANJU SKUPNEGA STALIŠČA V VRSTAH ATLANTSKEGA ZAVEZNIŠTVA Zahodna Evropa podrobno proučuje mirovne pobude Leonida Brežnjeva Zadovoljstvo ob Reaganovi izjavi, da se bo o vsem predhodno posvetoval z zavezniki - Zahteva po stalnih «koordinacijskih mehanizmih» (Dopisnik Dela za Primoroski dnevnik) BRUSELJ — Mirovna ofenziva Leonida Brežnjeva, kot v zahodnoevropskih atlantskih krogih označujejo nedavno poslanico sovjetskega voditelja šefom držav, v kateri so nekateri že znani elementi, recimo pobuda za sovjetsko-ameriško srečanje na vrhu, ter novi, kot je predlog o »zamrznitvi* obsega taktičnih jedrskih orožij v Evropi in istočasnih pogajanjih o njihovem zmanjševanju. je na sedežu NATO sprožila previdne komentarje, ki pa — med vrsticami — dajejo vedeti, da moskovsko poslanico resno preučujejo. Njeno vsebino je že obravnaval atlantski svet — sestavljajo ga veleposlaniki petnajstih članic pakta — ki se je zadnje dni »večkrat srečal*. Istočasno z veleposlaniki so se a-nalize poslanice — ali poslanic, kajti besedila niso povsem identična, četudi vsebujejo enake predloge — lotili izvedenci, ki analizirajo sestavine in ton sporočila ter jih primerjajo z govorom Leonida Brežnjeva na 26. kongresu sovjetskih komunistov. Takšna »lokalna analiza* moskovskih predlogov je po zatrdilu NATO »preizkus volje in sposobnosti atlantskega zavezništva za široke konsultaci-je» o obrambnih in varnostnih vprašanjih. Nekatere navzkrižne izjave, ki so jih zadnje tedne dajali najvidnejši predstavniki ameriške republikanske administracije, so v natovskih krogih ocenili kot dejstvo, da še vedno ni končan proces definiranja ameriške strateške politike. Istočasno ugotavljajo, da je za medzavezni- •iiiiiuiiiuiiiniiiiiiiiiUHinHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniHifiiiiiimiiiHiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiii NI MIRU V AZIJI Zgoraj: Tajske čete patrnljirajo z oklopniki ceste v pokrajini Krabi, kjer je v teku vojaška ofenziva levičarskih upornikov; spodaj: Dva rdeča Hmera v trenutku oddiha v kampučijski džungli (Telefoto AP) ške odnose najpomembneje vzpostaviti kont:nuirane posvete msd zahodno Evropo in Washingtonom še posebej kadar gre za varnost in obrambo v zahodni Evropi. Na sedežu NATO ter v posameznih prestolnicah so z glasnim odobravanjem sprejeli Reaganove besede, da Amerika ne bo dala nobenega odgovora n sovjetske pobude, dokler se ne bo posvetovala z zahodnoevropskimi zavezniki. A ti očitno niso držali križem rok, kajti izjavo Alexandra Haiga, da so ZDA pripravljene pospešiti pogajanja s Sovjetsko zvezo o zmanjševanju taktičnega jedrskega orožja v Evropi. Tukaj pripisujejo pritisku zahodnoevropskih zaveznic, ki so v Wa-shingtcn poslale svoje najbolj ugledne predstavnike na »usklajevalne* pogovore z novo administracijo, tako v krogih severnoatlantskega pakta pričakujejo, da bi še ta mesec ali v začetku aprila že lahko sklicali pomembno srečanje atlantskega sveta, ki bo razpravljal o pogajalski poziciji za dogovarjanje o taktičnem orožju. če bo šlo vse po sreči, bi se pogajanja s Sovjetsko zvezo, ki jih je Carterjeva administracija samo pričela, lahko nadaljevala čez dva ali tri mesece. Vmes in sicer maja — pa bo v Rimu redno polletno srečanje zunanjih ministrov, ki naj bi določili globalno stališče atlantskega zavezništva, kar naj bi Amerika upoštevala, ko se bodo njeni predstavniki v Ženevi znava sešli s sovjetskimi. Optimizem zahodne Evrope nekoliko omejuje le Haigova izjava, da bi privolitev v sovjetsko formulo o »zamrznitvi* taktičnega jedrskega orožja na sedanji ravni, pravzaprav pomenila ohranitev sovjetske premoči v tej sferi oboroževanja. Uradno stališče NATO namreč trdi, da je Sovjetska zveza s pospešenim tempom proizvodnje in nameščanja raket »SS-20* dosegla prevlado v razmerju moči na evropski celini, medtem ko bo imel «modemizacijski» načrt -severnoatlantskega pakta najverjetneje zamudo, kajti koledar poskusov za »manevrime rakete* menda že kasni, kot trdijo Američani, toda — na drugi strani — imajo ZDA na voljo »manevrime rakete*, ki so del njenega arsenala, le da jih nosijo letala, medtem ko bodo »evropske* inačice izstreljevali s posebnih ramp. Pogajanja o zmanjševanju taktičnega orožja so del »razširjene* definicije popuščanja napetosti, ki jo je zaslediti v atlantskih krogih, ti ugotavljajo, da se razmere v svetu v zadnjih letih močno spreminjajo, in v času po sovjetski vojaški akciji v Afganistanu, je dosedanje pojmovanje procesa popuščanja napetosti potrebno prilagoditi novim razmeram. Atlantske zaveznice zatrjujejo, da se je le z nenehnimi posveti znotraj inštitucij NATO mogoče izogniti, da bi Sovjetska zveza izrabila «vakuum» med članicami pakta ter «z vojaško premočjo nadaljevala politični pritisk*. Od Amerike želijo predvsem, da privoli v stalne »koordinacijske mehanizme*, ki bi zagotavljali sistematičnost konsultacij. To bi omogo--epj-ris auppijod «}soipjaoiuajd* opg gije ZDA do vprašanj, ki zadevajo zaveznike in konec «diktatov», ki jih zahodna Evropa očita Carterju, ko je Amerika nekajkrat «popolnoma obrnila* skupne odločitve ali pa svoje zaveznike seznanila šele, ko je bila odločitev sprejeta. Skratka, s tega zornega kota je nova ameriška administracija med zahodnoevropskimi zavezniki ocenjena kot »razumna*. BOŽO MASANOVIČ Časopisi v šolah: uspela pobuda RIM — Branje dnevnega časopisja med rednim šolskim poukom v rimskih srednjih in višjih šolah je zelo uspela pobuda. Tako meni minister za šolstvo Bodrato, ki bo v kratkem sprejel vrsto upravnih u-krepov za razširitev te nove didaktične metodologije tudi na ostale šolske zavode v Italiji. Doslej so branje in analiziranje dnevnikov u-vedli le v Laciju, Piemontu in v pokrajini Trentu. Konec aprila bo ministrstvo priredilo posvet v Rimu na temo »Dnevni tisk v šoli*, katerega se bo udeležil tudi minister Bodrato, ki je pozval vse italijanske dežele, naj pristopijo k tej pobudi in naj čimprej izdelajo zakonske ukrepe za vsesplošno uved-ho branja časopisov. V Rimu so tudi organizirali vrsto okroglih miz in predavanj, ki so potrdili veljavnost in uspešnost nove pobude. Hkrati pa so tudi ugotovili, da so pomanjkljivosti precejšnje. V nekaterih šolah je dobava dnevnikov občasna, nujno pa je tudi izoblikovanje metodologije, ki bi zadovoljila potrebe dijakov in profesorjev. Ponekod ugotavljajo, da šolski urniki, programi in birokracija zavirajo branje časopisov. Zlasti se pritožujejo dijaki, ki trdijo, da sedanji ustroj italijanskih šol duši katerokoli novo pobudo. PRIMORSKE VESTI Koprska luka najustrezneje opremljena za pretovor banan S pokritimi tekočimi trakovi bodo lahko v enem dnevu pretovorili 2.100 ton banan • Večji del uvoza banan gre skozi koprsko pristanišče KOPER — V koprskem pristanišču trenutno raztovarjajo z ladje frigo 3 tisoč ton banan. V trgovinah jih je sedaj povsod dovolj. V koprskih trgovinah jih prodajajo na primer po 36,80 dinarja za kilogram, Zagrebško podjetje Voče bo tako za prvo letošnje trimesečje uvozilo 18.000 ton banan. Kako bo z uvozom banan vnaprej, pa težko povedo natančne številke. Na začetku leta so predvidevali, da bi za celotno jugoslovansko tržišče iz Paname in Ekvadorja uvozili 100 tisoč ton banan. Prejšnja leta se je uvoz gibal med 120 in 130 tisoč tonami. Sedaj so te številke že nekoliko skromnejše, namreč po 6 tisoč ton banan na mesec, kar bi v najboljšem primeru zneslo 72 tisoč ton tega sadeža za Jugoslavijo. Večji del tega zlatega sadeža gre skozi koprsko pristanišče, ki je za pretovor banan tudi najustrezneje opremljeno. V zadnjem mesecu v koprskem pristanišču preizkušajo štiri posebne tekoče trake z nadstrešnico, ki jih vstavijo v ladijski bok, od koder iz skladišč nenehno iztovarjajo kartonske škatle z bananami. To pa pomeni velik korak pri posodabljanju luškega pretovora. Tekoči trak omogoča, da v enem dnevu lahko pretovorijo do 2.400 ton banan, povedati je treba, da je to teoretična najboljša možna količina štirih trakov, ki pa jo sedaj seveda še np dosegajo, medtem, ko lahko na klasičen način pretovorijo le tisoč ton banan na dan. še večja prednost teh pokritih tekočih trakov je v tem, la lahko raztovarjajo tudi v slabem vremenu, OB PREDLOGIH KOMISIJE EGS 0 KMETIJSKIH CENAH Ogorčene reakcije in protesti itaiijmskih kmečkih sindikato v Nasprotovanje tudi ukinitvi prispevkov za teleta in «davku» na prirejo mleka RIM — Ukrepi, ki jih je predlagala izvršna komisija EGS glede cen kmetijskih pridelkov in na splošno kmetijske politike, o katerih bi morali sprejeti dokončne oklepe pristojni ministri desetih držav skupnosti ob koncu meseca, so izzvali med italijanskimi kmeti ogorčene proteste, ki se odražajo tudi v nastopih njihovih strokovnih organizacij. Poviški kmetijskih cen. ki naj bi v povprečju dosegli po mnenju komisije okrog 8 odstotkov, nikakor ne zadovoljujejo enotne zalite ve evropskih kipečkih sindikatov. Ti se zavzemajo za vsaj i5-odstot-ne poviške, ki naj bi pokrivali podražitev vseli sredstev, od gnojil do krmil in mehanizacije, ki bremenijo žalostne obračune kmetijskih obratov. Toda za italijanske kmete je položaj še toliko slabši, ker morajo prenašati posledice 20-odstotne inflacije pri vseh nakupih, ki jih ne morejo nadoknaditi pri prodaji pridelkov, spričo premoči posredniške razdeljevalne mreže na tržišču. Za služek se jim torej stalno krči, kolikor ga sploh .je, če bi obračunavali delovne ure, ki jih pregarajo pri svojem trdem delu. Toda ko misija EGS ni samo določila prenizkih cen, a je predlagala tudi druge ukrepe, ki naj bi prispevali k omejevanju skupnih presežkov v deseterici glede nekaterih pridelkov. Ti ukrepi zadevajo v glavnem ži- e Spopolniti liste avtonomnih računov (Nadaljevanje s 4. strani) vili (pri tem mislim na zadeve goriškega avtoprevoza, prizadetega z znanimi valutnimi omejitvami) paritetično načelo, ob katerem se navdihujeta avtonomni račun in osimski sporazum. Ob koncu smatram za umestno ponovno poudariti in braniti specifičnost in izjemnost osimskega sporazuma in inštrumentov, kot je avtonomni račun — ki jih priznava. Izogibati se moramo, da ne bi sicer važni državni in nad-državni interesi presegli izrednega pomena in duha, ki jih označuje. Zavedajmo se, da imajo dogovori v Osimu izvor v obmejni stvarnosti, v potrebah in pridobitvah. ki so dozorele v solidarnosti in prijateljstvu obmejnih ljudi. V enem izmed zadnjih poročil naše dežele, poslanem EGS o gospodarskem razvoju obmejnih področij, je realno in koristno o-pozorila na učinke preferencialnega sporazuma, sklenjenega med EGS in Jugoslavijo. V poročilu namreč navajajo, da odprava vsake ovire uvozu jugoslovanskih industrijskih izdelkov lahko otež-koči nastanek proste industrijske cone na Krasu, ker bi pri zainteresiranih podjetjih zmanjšal interes za prihod v cono. Z zadoščenjem smo pozdravili podpis sporazuma EGS - Jugoslavija, ker izrecno priznava vsebino in cilje osimskih sporazumov. Prepričan sem, da vsi podpiramo ohranitev specifičnosti naših inštrumentov, prilagojenih naši obmejni stvarnosti, ne glede na odnose in sporazume na višjih nivojih. Izkoristil sem priložnost, da sem osimske sporazume podvrgel kritični oceni, jih primerjal s stvarnostjo in s težo enega petletja, ki je prineslo nekatere pomembne spremembe. Tudi to je po mojem dober način, kako se spomniti in preučiti vsebino nekega dejanja, katerega duh preveva vse nas. SPRIČO ODLAGANJA MEDNARODNE KONFERENCE Napetost v Indijskem oceanu močno zaskrbljuje Sri Lanko Sedaj so na obisku v Colombu ameriške bojne ladje, sledile pa jim bodo sovjetske COLOMBO — Sri Lanka je globoko razočarana zaradi ponovnega odlaganja določitve datuma mednarodne konference o Indijskem oceanu, ki bi morala biti letos v Colombu. Sri Lanka je zaskrbljena za radi razvoja v tem delu sveta, ki je istočasno vzrok in posledica odlaganja konference. Ta država je predsednik «ad hoc* odbora za sklicanje konference o Indijskem oceanu, ki so ga Združeni narodi že pred desetimi leti proglasili za področje miru. V resnici pa se dogaja, da tu, pred očmi vseh, raste koncentracija blokovskih oboroženih sil. V teku je odkrit boj za nadvlado med dvema blokoma. Zaskrbljujočo manifestacijo tega je doživel prav v teh dneh Colombo. V to mesto je namreč priplula ameriška letalonosilka «Ranger» skupaj z raketno križarko «Fox». Pristanišče v Colombu lahko obiščejo vse ladje, če ne pripadajo državam v vojni in niso opremljene z jedrskim orožjem. Taki obiski so v navadi in ne povzročajo posebne pozornosti. Zadnji ameriški obisk pa je dogodek, ki ga je neodvisni tednik «Weekend» opisal tako: »Tuji helikopterji (ki so prevažali posadke na kopno) so nam brenčali kot vesoljske ladje nad glavami. medtem ko so se ameriški mornarji zabavali po mestu. »Ranger* in njegov spremljevalec «Fox» sta tu v »poslanstvu dobre volje* streljaj od obale. To ni nič nenavadnega, toda ljudje pravijo, da so se sedaj preveč približali obali, da bi lahko delovali tolažilno. Imajo pravico na to, če niso v vojni. Žal pa sc zdi, da so že v hladni vojni. Sledile jim bodo — kot se navadno dogaja — sovjetske vojne ladje, ki so sedaj nekje v bližini. Medtem A- merikanci širijo vojno oporišče na otoku Diego Garcia, medtem ko sovjetska letala lahko priletijo v dobrih 10 minutah iz Afganistana do Ormuškega zaliva.* Sri Lanka obsoja postavljanje in krepitev vojaških oporišč, tako ameriških kot sovjetskih v Indijskem oceanu. ZDA pa se otepajo konference. Neki sovjetski predstavnik je menil, da bi sklicali konferenco brez ZDA, toda v Colombu so mnenja, da ne bi s tem dosegli nobenega konkretnega rezultata, (tg) MOSKVA — žled, ki je v ponedeljek prizadel Leningrad, je spre- menil mesto ob Nevi v pravo ledeno drsališče. Pojav pripisujejo meteorologi izredno nizkim temperaturam tal in vseh površin ob istočasnem dežju, ki se je sproti spremenil v led in okoval mesto. Oblasti so pozvale prebivalstvo, naj ostane v svojih domovih, dokler ne bodo cestne ekipe kos debeli ledeni ploskvi na cestah in pločnikih. Okvare na električnem omrežju so delno že popravili. Po prvem obračunu je materialna škoda o-gromna, saj je med drugim zaradi izostankov izpadla tudi proizvodnja v tovarnah. vinorejo. predvsem mleko in mleč ne izdelke. Mleka, masla in sira je zares v EGS preveč, tako da jih notranje tržišče ne more potrošiti, toda prevelika prireja in predelava gre na račun razvitejših severnih držav, ne pa Italije, ki je bila pri siljena lani uvažati za 2.031 milijard lir mesa, za več kot 1.000 milijard lir goveda za vzrejo, za več kot 600 milijard sira in za skoraj 300 milijard lir mleka. Za italijanske kmete .je zato povsem nesprejemljivo, da bi jim ukinili prispevke za vzrejo telet in pa naložili nekakšen »davek* na prirejo mle ka, ki naj bi po predlogu izvršne komisije EGS znašal več kot 100 lir pri litru. V takih pogojih bi italijanski živinoreji grozil popoln propad, ugotavlja vsedržavno združenje rejcev, ki poudarja, da negibnost rimske vlade in dosedanja kmetijska politika EGS škodujeta Italiji v prid drugim članicam, kjer .je živinoreja mnogo bolj razvita in tržišče bolje organizirano. Še odločnejši protest prihaja od strokovno-sindi-kalnih združenj, ki odražajo potrebe italijanskega kmetijstva in napovedujejo odločne akcije. Po menjavi predsednika Bonomija se je glasneje opredelila tudi organizacija Coldiretti, ki je v povojni dobi v bistvu predstavljala podružnico vodilne KD na podeželju in je zato bila soodgovorna za kmetijsko politiko, ki je pripeljala kmete v sedanjo hudo krizo. Novi predsednik Arcangelo Lo bianco, ki je sicer prav tako demo-krščanski poslanec, napoveduje sočasno z zasedanjem kmetijskih ministrov v Bruslju protestno manifestacijo pol milijona kmetov v vseh glavnih mestih pokrajin in zahteva odločnejši pristop vlade v korist domačega kmetijstva. Zganili so se tudi veleposestniki, ki bodo svoj protest proti politiki EGS izrazili danes na skupščini, ki jo prirejajo ob veronskem sejmu. Oglasili so se tudi delavski sindikati z zahtevo tajništva UIL, naj se zastopniki ita iijanske vlade ne udeležujejo sej EGS. dokler komisija ne prekliče nesprejemljivih predlogov. Protestne akcije napovedujejo tudi napredna kmečka organizacija Conf coltivatori in zadružne zveze. (Iv) Nogometni klub je že položil v neko banko sto milijonov pezet za osvoboditev Quinija, vendar pa se ni še sporazumel z ugrabitelji, ki najprej zahtevajo izročitev denarja. Španska policija domneva, da je Quini zaprt v nekem stanovanju v središču Barcelone. Pfs «povoziI» svojo gospodinjo MANASSAS (Virginia) — Neobičajno prometno nesrečo, v kateri je izgubila življenje 66-letna Louise Wagers iz Manassasa v zvezni a-meriški državi Virginii, je povzročil njen pes, ki je bil v avtu s prižganim motorjem. Ko je z zadnjih sedežev skočil na sprednje, je sunil v prestavo, avto se je premaknil in Wagersovo stisnil ob telegrafski drog. VASTO (Chieti) — Med razstavljanjem ročne bombe v zapuščeni smodnišnici pri Vastu je prišlo do eksplozije, ki je ranila izvedenca za razstreliva, častnika ameriške vojske v sklopu NATO Scotta Merritta. Samo denarna kazen za tirolska terorista BOČEN — Avstrijska žandar-merija je v okviru predlanskega leta opravila preiskavo v hiši in na vrtu 50-letnega skrajneža Bruna Oefnerja v kraju Zirl na Tirolskem. Žandarji so našli pri preiskavi dve puški, eno brzostrelko, eno pištolo, razno municijo ter 82 kg eksploziva. Oefner se je sedaj znašel na zatožni klopi pred porotnim sodiščem skupaj z južnotirolskim teroristom 41-letnim Siegfriedom Stegerjem. Oefnerja so obtožili nezakonite posesti orožja z namenom ustanovitve o-borožene tolpe. Steger je bil v šestdesetih letih član «skupine štirih fantov iz Pustertala*. Tedaj je menda zagrešil več krvavih atentatov in napadov proti varnostnim silam v Zgornjem Poadtžju (Južna Tirolska). V odsotnosti so ga italijanske sodne oblasti obsodile na’d<5srhrthb ječo. Na sedanji obravnavi je izjavil, da je izročil Oefnerju dve pu škj, ki jih je dobil od južno-tirolskih divjih lovcev. Sodišče je oba spoznalo za kriva ter ju obsodilo pogojno na 12 tisoč šilingov globe (890.000 lir). Oefnerja pa so obsodili tudi zaradi raznih tatvin še na 10 mesecev zapora, toda le pogojno. Eksploziv, ki so ga našli žandarji, je bil v dobrem stanju. ko na primer dežuje. Ob slabem vremenu klasično pretovarjanje odpove in takrat ladje po nepotrebnem stojijo v pristanišču. To pa pomeni tako ali drugačno izgubo. S tekočimi trakovi natovarjajo banane naravnost na tovornjake, ki odpeljejo še zelene sadeže do trgovinskih skladišč, vso stvar nekoliko otežuje sistem tehtanja banan. Tovornjak, ki ga natovarjajo z bananami mora tudi večkrat prekiniti s tem delom, da gre na tehtanje in ugotovi točno količino. Povemo naj še, da je tekoče trakove proizvedla trboveljska Strojna tovarna in da so v luki za te tekoče trakove z nadstrešnicami odšteli nekaj več kot 10 milijonov dinarjev. Velik delež je pri tem prispevala tudi koprska Intereuropa. Omenimo naj tudi negodovanje tistih koprskih občanov, ki tako ali drugače lahko zvedo, da v koprskem pristanišču včasih zažigajo tudi večje količine banan. Stvar je ob številnih pomanjkanjih res kočljiva. V koprski luki so soglašali, da pomeni tako uničevanje banan določeno škodo. Ta škoda pa nastaja predvsem zaradi togosti določenih predpisov, ki pa zadevajo mednarodno trgovino. Banane, ki prispejo v pristanišče že rumene, so po mnenju strokovnjakov neuporabne in pomenijo pravzaprav pokvarjeno blago. Določen odstotek banan je še lahko rumen, če pa jih je več, jih morajo na odpadu brezcarinske cone v koprski luki uničiti, odškodnino pa seveda plača dobavitelj iz Paname ali Ekvadorja. Takoj, ko bi banane šle iz koprskega pristanišča, pa zanje ne bi bilo mogoče več izterjati odškodnine. Mogoče bi se bilo treba dogovoriti, da bi jih odkupili po nižji ceni, vendar bi bilo s takimi zrelimi bananami precej dela in bi zahtevale poseben postopek. Predvsem bi jih bilo treba v najkrajšem času pripeljati do skladišč, trgovin, se pravi do kupcev, to pomeni, d* bi jih lahko pripeljali le v trgovine bližnjih krajev, morda po Istri in mogoče še do Ljubljane. Ta zapleteni postopek z zrelimi bananami pa bi sadež spet nekoliko podražil,-Trgovci pa bi hkrati tudi tvegali, da bi se pokvaril. Če pa bi hoteli prispevati k varčevanju, bi se verjetno izplačalo nekoliko potruditi in poskušati toge predpise vsaj nekoliko omehčati. BORIS ŠULIGOJ REGGIO CALABRIA - Ugrabitelji so včeraj zjutraj izpustili 66 letnega lekarnarja Giovannija Puh* tana, ki so ga zajeli 16. maja lani- Skorajšnja izpustitev nogometaša Quinija? MADRID — Ugrabitelji španske ga nogometnega »zvezdnika* Enri queja Castra Ouinija so se včeraj telefonsko povezah z njegovimi svojci in baje napovedali skorajšnjo izpustitev srednjega napadalca prvoligaške Barcelone. MiiiiiiiiHMiiiininiiiiiiiimiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifiiiiiuiiiiiiMminiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimiMiiumiiiifHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiMi V Belgiji nočejo posebnih enot ZDA za hitre posege BRUSELJ — Dva ugledna belgijska časopisa sta zahtevala te dni, naj bruseljska vlada izrazi svoje nasprotovanje predlogu, o katerem v Bruslju govorijo že dalj časa. Gre namreč za glasove,' da bi belgijsko glavno mesto moralo postati sedež ameriških enot za takojšnjo intervencijo, katerih poveljstvo je trenutno v Floridi. Američani bi baje hoteli postaviti te posebne enote pod poveljstvo generala Rogersa, vrhovnega poveljnika oboroženih sil NATO v zahodni Evropi. Te posebne enote so uradno ustanovili lani, morale pa bi biti pripravljene, tako je izjavil takratni obrambni minister ZDA, na hitre premike na velike razdalje, da bi zaščitile vitalne interese Zahoda. Taki »vitalni interesi* so na primer tudi v Zalivu (ne gre pozabiti na zadevo z ameriškimi talci in na iraško - iranski spopad, ki ogroža dobave nafte Zaliodu). V Bruslju trdijo, da bi namestitev teh sil v Belgiji kršila določbe ustanovne listine atlantske zveze, ki pravi, da ima NATO pristojnost nad Severno Ameriko ter nad ozemlji 13 evropskih držav, ki so članice zveze. Namestitev ameriških enot za hitro intervencijo v Belgiji (gre za približno 110 tisoč vojakov) pa bi to pristojnost razširila praktično na ves svet. Belgijsko obrambno ministrstvo je izjavilo, da gre samo za domneve, medtem ko je zunanje mi nistrstvo vso zadevo zanikalo ter se sklicevalo na resolucijo belgijske vlade, v kateri je rečeno, da bo vlada skrbela, da belgijske obveznosti v NATO ne gredo preko zemljepisnih meja, ki jih določa usta novna listina NATO. Belgijski socialistični časopis «Le peuple* pa citira pisanje «New York Timesa*, ki pravi, da so o premestitvi teh enot že govorili visoki vojaški funkcionarji Pentagona, (if) e ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO ROMA — VIA G. B. MARTINI 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNOSTNA POSOJILA ENEL S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE S 1. aprilom 1981 dozorijo obresti za šestmesečje oktober 1980 - marec 1981, ki se nanašajo na spodaj navedena posojila v višini čistih 79 lir za obveznico; — Ovrednoteno obveznostno posojilo 1976 -1983 — Ovrednoteno obveznostno posojilo 1977 - 1984 — Ovrednoteno obveznostno posojilo 1977 -1984 II. emisija Poleg tega sporočamo, da matematično povprečje efektivnega šestmesečnega donosa vzorca, naznačenega v pravilniku zgoraj navedenih posojil, ki ga je Mediobanca izračunala za sleherni dan, ko je v šestmesečju september 1980 - februar 1981 borza poslovala, znaša 8,523 odst. (efektivno 17,772 odst. na leto). Zato bodo v smislu čl. 5 pravilnika posojil obveznic za šestmesečje april -september 1981 znašale 8,50 odst., kar je čistih 85 lir za obveznico. V primeru, ko bi v smislu čl. 6 pravilnikov prišlo do morebitnih povečanj v dobro glavnice, se bo ob izplačilu upoštevala za deveto šestmesečje življenja obveznic 1976- 1983, za osmo šestmesečje življenja obveznic 1977 - 1984 in za sedmo šestmesečje življenja obveznic 1977 - 1984 II. e-misije pozitivna razlika v višini 3,523 odst. Opozarjamo namreč, da bodo v smislu drugega odstavka čl. 6 pravilnikov izplačilne nagrade poprečje vseh pozitivnih in negativnih razlik srednjih efektivnih donosov vsakega šestmesečja ter 5 odst., pomnoženo s številom šestmesečij, v katerih so izplačljive obveznice ostale v veljavi, S 1. aprilom 1981 bodo izplačljive sledeče serije, ki so bile izžrebane 12. januarja 1981, ovrednotenega posojila 1976-1983; 17 - 30 - 31 - 40 - 41 - 42 - 43 - 48 - 56 - 60 Vrednost izplačila izžrebanih obveznic, ki je bila določena v smislu čl. 6 pravilnika posojila, znaša čistih 1.200,09 lire za obveznico.