Uporaba zeolita v poljedelskem kolobarjU za izboljšanje trajnosti v pridelavi poljščin na vodovarstvenih območjih Marko Flajšman Ljubljana, 2023 Naslov publikacije: Uporaba zeolita v poljedelskem kolobarju za izboljšanje trajnosti v pridelavi poljščin na vodovarstvenih območjih Avtor: Marko Flajšman Recenzija: Darja Kocjan Ačko Založnik in izdaja- telj: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za agronomijo Oblikovanje in prelom: DORANI, grafično oblikovanje, Anamarija Ačko Hrovat s.p. Izdano: Elektronska izdaja Publikacija je brezplačna Podatki o sofinancerjih: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in proračun Republike Slovenije Publikacija je dostopna na: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=152607 To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod ena-kimi pogoji 4.0 Mednarodna licenc Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 174560515 ISBN 978-961-6275-61-3 (PDF) KAZALO PREDGOVOR 1 ZEOLIT 4 ZASNOVA MAKRO POLJSKIH POSKUSOV 5 PRIDELAVA SOJE 7 PRIDELAVA OZIMNE PŠENICE 14 SETEV NEPREZIMNEGA DOSEVKA 20 PRIDELAVA KORUZE 21 UGOTOVITVE in ZAKLJUČKI 25 LITERATURA 26 PREDGOVOR Vodovarstvena območja so posebno varovana obmo- kega poljedelskega kolobarja, idr. je mogoče rešitve za čja z namenom zaščite vodnega telesa in kjer veljajo trajnostno pridelavo poljščin na vodovarstvenih ob-prepovedi in omejitve posegov v okolje z namenom močjih iskati tudi z uporabo različnih sredstev za iz-zmanjševanju tveganja za onesnaženje vodnega telesa. boljševanje lastnosti tal. Eden izmed teh je tudi zeolit, ki je vulkanska kamnina z nekaterimi dobro poznani-Celotno ozemlje Republike Slovenije je že od leta mi pozitivnimi vpliv na tla in poljedelsko pridelavo. 2001 opredeljeno kot ranljivo območje z vidika onesnaževanja z nitrati iz kmetijskih virov. Kljub temu, da so bili sprejeti nekateri ukrepi za varovanje vod, pa ostaja onesnaževanje površinskih in podzemnih vod z nitrati iz kmetijske pridelave zaskrbljujoč problem Cilji projekta, ki je bil podlaga za nasta-trajnostnega kmetijstva. nek tega priročnika, so bili: Povišane vsebnosti nitratov v vodah so posledica člo- • prenos znanja na kmetijska gospodarstva o vekovih dejavnosti, predvsem kmetijstva, ki prispeva uporabi biološko uravnoteženega kolobarja več kot 50 % celotnega odvajanja dušika v površinske za bolj trajnostno pridelavo poljščin soje, in podzemne vode. Eden glavnih virov onesnaženja ozimne pšenice in koruze pri vključevanju površinskih in/ali podzemnih vod iz kmetijstva so dosevkov, ki omogočajo celoletno pokritost gnojila, ki pa so temelj konkurenčne pridelave poljščin tal z zelenim pokrovom, kar ugodno vpliva na kmetijskih zemljiščih. Zato je potrebno aktivno na tla in okolje in je še posebej pomembno reševanje obremenitve voda z nitrati iz naslova po-na vodovarstvenih območjih, ljedelske pridelave, ki je ena izmed najpomembnejših dejavnosti kmetijstva. • uporaba zeolita kot dodatka k tlom z na- menom preprečevanja izpiranja dušika v Drug problem, ki močno otežuje razvoj kmetijstva površinske in podzemne vode, saj ima zeolit in tudi zmanjšuje uspešnost poljedelske pridelave, sposobnost adsorpcije hranil in ionske izme-so podnebne spremembe, predvsem visoke tempera- njave kationov, ture, dolgotrajne suše in pomanjkanje vlage. Zato je potrebno iskati prilagoditve poljedelske pridelave na • zmanjšati količino uporabljenega mineral- podnebne spremembe na načine, ki bi bili ekonomsko nega dušika ob gnojenju poljščin zaradi sprejemljivi in čim bolj enostavni za uporabo. dodatka zeolita v tla, ki veže dušik in ostala hranila ter omogoča njihovo počasnejše Poleg sprememb v samem načinu poljedelske pride- sproščanje. lave, kot so zmanjšan vnos gnojil v tla, uporaba širo-1 Vpliv suše in peščenih tal na rast in razvoj soje Soja Raziskovalne domneve Zeolit bo s svojimi lastnostmi zadrže- Pšenica vanja hranil: • omogočal manjše vnose mineralnega du- šika pri gnojenju v poljedelskem kolobarju in doseganje enako velikih pridelkov kot pri polnem gnojenju, in • zagotovil večjo vsebnost talnega mine- ralnega dušika v tleh in s tem manjše iz- piranje dušika v površinske in podzemne vode, kar bi pomenilo manjšo obremeni- tev okolja zaradi intenzivne poljedelske pridelave. Koruza 2 Namen projekta je bil izvesti poljske poskuse in realizirati druge aktivnosti z namenom doseganja zgoraj našte-tih ciljev. Na ta način smo želeli doseči, da bi intenzivna poljedelska pridelava manj obremenjevala površinske in podzemne vode zaradi spiranja dodanih gnojil, predvsem nitratov. V vsebini tega priročnika bo prikazano, kako so potekali poljski poskusi, poleg tega pa bodo izpostavljene dobre kmetijske prakse in njihovi učinki na doseganje zastavljenih ciljev. Kmetijstvo kot gospodarska dejavnost ima izredno velik vpliv na okolje in ljudi, zato so ukrepi kmetovanja, ki temeljijo na trajnosti, potrebni in nujni za ohranjanje narave in dobrobiti vsega živega. Povzetek Vsebina projekta »Uporaba zeolita v poljedelskem kolobarju za izboljšanje trajnosti v pridelavi poljščin na vodovarstvenih območjih« se je nanašala na pridelavo poljščin na vodovarstvenih območjih in v bližini rek, kjer smo preizkušali izboljšane kmetijske prakse za varovanje voda in okolja ter obenem prilagajanja na podnebne spremembe ob konkurenčni poljedelski pridelavi z doseganjem visokih pridelkov poljščin. Prvi pristop za doseganje zastavljenih ciljev je bila uporaba poljedelskega kolobarja, ki je temeljil na uporabi metuljnic in dosevkov, s katerimi smo dosegli celoletno pokritost kmetijskih zemljišč z zeleno odejo. Drugi pristop, ki je bil integriran v poljedelski kolobar, pa je bila uporaba zeolita kot dodatka k tlom pred setvijo glavnih poljščin in spremljanje njegovega večletnega učinka. Aktivnosti projekta so se začele s setvijo soje v letu 2021, nadaljevale s pridelavo ozimne pšenice v sezoni 2021/2022 in setvijo neprezimnega dosevka po spravilu pšenice v letu 2022 ter se končale s pridelavo koruze v rastni sezoni 2023. Makro poljski poskusi so potekali na štirih kmetijskih gospodarstvih (KG) v Posavju: na KG Mirana Grubiča (Brežice), na KG Franca Peterkoviča (Brežice), na KG Vinka Bogoviča (Krško) in na KG Franca Škofljanca (Krško). V makro poljskih poskusih se je pokazalo, da manjši vnosi mineralnega dušika ob uporabi različnih količin zeolita niso vplivali na pomembnejše zmanjšanje pridelka poljščin, ki smo jih uporabili v poskusih. Pri analizah talnega mineralnega dušika (TMN) se je pokazal trend, da je večja v tla dodana količina zeolita načeloma pomenila večjo vsebnost TMN tako v globini tal 0 do 30 cm kot v globini 30 do 60 cm. Vendar pa nekatera odstopanja kličejo po dodatnih poskusih in bolj detajlnih analizah. 3 ZEOLIT Večja nahajališča sedimentnih kamnin, ki vsebujejo zeolit, najdemo v Kaliforniji, Bolgariji, na Kubi, Ja-ponskem, Madžarskem, Slovaškem, v Srbiji in Rusiji. V Sloveniji je večje nahajališče tufa z zeolitom v Za-Zeolit je sestavina sedimentnih kamnin vulkanskega loški Gorici pri Žalcu. Pridobljeni tuf vsebuje več kot izvora. Nastal je pred več deset milijoni let z mešanjem polovico zeolita, od tega pa prevladuje klinoptilolit. vulkanske lave, pepela in morske vode pod visokim Zeolitno moko in pesek se pridobiva z lomljenjem, tlakom. Znanih je več kot 50 različnih vrst zeolitov. drobljenjem in mletjem zeolita pri visokih temperatu-Med njimi pa je najbolj znan tip klinoptilolit, ki spada rah (300 °C). med minerale glin. Sestavljen je iz aluminijevih (AlO ) 4 in silicijevih oksidov (SiO ), v notranjosti mineralne Zeolit nase veže mineralna hranila ter druge snovi, 4 mreže pa se nahajajo kationi magnezija, kalcija, kalija ki se kasneje počasi sproščajo v tla. S tem izboljšamo in natrija. Pri obdelavi z visoko temperaturo dobijo del- založenost tal s potrebnimi hranili, še posebej z mi-ci zeolita porozno mineralno strukturo z negativnim neralnim dušikom, ki se hitreje izpira v tla. Z ionsko nabojem. Temu procesu pravimo aktivacija, v procesu izmenjavo zeolit prispeva k uravnavanju pH vrednosti pridobivanja zeolita pa ima tudi praktičen pomen, saj tal, zaradi tega pa k boljši mobilnosti hranil. Zeolit je surov zeolit vlažen, s sušenjem na visokih tempe- zelo dobro zadržuje vodo, kar pripomore k izboljšanju raturah pa se posuši in ga je mogoče mleti v različne talne vlage. V primeru, da je v tleh veliko vode, pa se granulacije. Aktivirani delci zeolita imajo sposobnost zeolit lahko uporabi za izsušitev tal. Prav tako nase zadrževanja, izmenjave in sprejema snovi v ionski obli- veže strupene snovi in težke kovine. ki. Zaradi velike adsorpcijske sposobnosti zeolit dobro zadržuje vodo v tleh, uravnava pH ter nase veže ško- Vpliv zeolita na pridelavo poljščin je kljub nekate-dljive snovi iz tal, vode in živih organizmov. rim znanstvenim objavam še vedno slabo raziskano področje, njegova uporaba v praksi pa ni razširjena. Delovanje zeolita je odvisno od številnih dejavnikov, kot so količina in vrsta zeolita, klimatski in pedološki dejavniki, prisotnost talne vlage, uporaba rastlinske vrste v pridelavi, in drugo. V nekaterih raziskavah se kažejo pozitivni trendi uporabe zeolita pri pridelavi posameznih poljščin, vendar ostaja veliko nejasnosti za postavitev jasnih smernic pri uporabi zeolita v poljedelski pridelavi. Zato so izvedbe poljskih poskusov za odkrivanje dokazovanje visokega potenciala zeolita za uporabo v poljedelski pridelavi smiselne in lahko pripomorejo k večji uporabi tega naravnega izboljše-valca tal, ki je dovoljen tudi v ekološki pridelavi. Zeolit tip klinoptilolit 4 Zeolit ima sposobnost zadrževanje vode in če ga dodamo v lahka tla, lahko pričakujemo manjše nega-tivne vplive ob pojavu suše. Poleg tega lahko zeolit služi tudi kot izboljševalec strukture težkih tal, saj strukturo rahlja in ustvarja pore, ki se lahko napolnijo z zrakom, ob obilici vode pa izboljša pretočnost vode skozi taka tla. ZASNOVA MAKRO POLJSKIH POSKUSOV Vsebina projekta se je nanašala na pridelavo poljščin na vodovarstvenih območjih in v bližini rek, kjer smo preizkusili izboljšane prakse za varovanje voda in okolja ter obenem prilagajanja na podnebne spremembe ob konkurenčni poljedelski pridelavi z doseganjem visokih pridelkov. Prvi pristop za doseganje zastavljenih ciljev je bila uporaba poljedelskega kolobarja, ki temelji na uporabi metuljnic in dosevkov, s katerimi dosežemo celoletno pokritost kmetijskih zemljišč z zeleno odejo. Drugi pristop, ki je bil integriran v poljedelski kolobar, pa je bila uporaba zeolita kot dodatka k tlom pred setvijo glavne poljščine. Makro poljske poskuse so izvajala štiri kmetijska gospodarstva (KG) v Posavju: 1. KG Miran Grubič (Brežice) 2. KG Marija Peterkovič (Brežice) 3. KG Vinko Bogovič (Krško) 4. KG Franc Škofljanec (Krško) Na prvih treh KG so si kulture sledile v naslednjem vrstne redu: v prvem letu (2021) smo pridelovali sojo. Po soji smo posejali ozimno pšenico (2021/2022) in nato neprezimni dosevek. V letu 2023 je sledila še pridelava koruze. Na KG Škofljanec je pridelavi koruze v prvem letu sledil ozimni ječmen, za njim strniščna soja in v zadnjem letu ponovno koruza. Pridelava poljščin na vseh KG je v poskusih potekala na konvencionalen način. Osnovne parcele so bile velike med 12 in 18 arov, na KG Škofljanec pa 50 arov. Pred setvijo glavnih poljščin soje in ozimne pšenice v prvem letu poskusov smo potrosili in v tla zamešali zeolit (3 količine: 10 t/ha, 5 t/ha, 1 t/ha in kontrola – brez zeolita). Na poskusnih parcelah smo uporabili običajno (100 %) in za 30 % manjše gnojenje (70 %) z mineralnim dušikom z namenom opazovati interakcije zeolita in različnih količin dušika na pridelek glavnih posevkov. Uporabljeno je bilo tudi kontrolno obravnavanje, to je brez dodanega dušika in zeolita. Količino mineralnega dušika v tleh smo spremljali z meritvami na dveh globinah tal (0 do 30 cm, 30 do 60 cm). 5 Lastnosti tal na poskusnih parcelah ne štirih kmetijskih gospodarstvih s komentarjem pH P O K O Tekstura tal Organska snov (%) 2 5 2 (v CaCl ) (mg/100 g) 2 (mg/100 g) lahka do KG Grubič 2,9 7,3 19,3 – C dobro 12,9 – B srednje težka ustrezno ustrezno KG 3,4 7,3 srednje težka 25,8 – D preko- Peterkovič ustrezno ustrezno merno 12,3 – B 2,1 5,3 KG Bogovič 9,8 – B lahka, peščena majhna vsebnost prekislo; potr. 19,3 – B srednje (priporočeno>2,5) apnjenje KG 3,1 7,3 10,0 – B Škofljanec srednje težka 9,8 – A ustrezno ustrezno srednje Obravnavanja v poskusih so bila: • 1 t/ha zeolita + 100 % odmerek dušika pri gnojenju • 1 t/ha zeolita + 70 % odmerek dušika pri gnojenju • 5 t/ha zeolita + 100 % odmerek dušika pri gnojenju • 5 t/ha zeolita + 70 % odmerek dušika pri gnojenju • 10 t/ha zeolita + 100 % odmerek dušika pri gnojenju • 10 t/ha zeolita + 70 % odmerek dušika pri gnojenju • brez zeolita in brez dušika pri gnojenju (kontrola) 6 PRIDELAVA SOJE Raztros zeolita na KG Grubič Sojo smo pridelovali v letu 2021. Po zimski brazdi smo najprej potrosili zeolit. Granulacija zeolita je bila od 0 do 2,5 mm, kar je omogočilo uporabo običajnih trosilnikov za mineralna gnojila. Raztros zeolita na KG Bogovič Raztros zeolita na KG Škofljanec Raztros zeolita na KG Peterkovič Zeolit, viden na površini tal po raztrosu 7 Zeolitno moko granulacije do 2,5 mm je mogoče trositi z običajnimi trosilniki za mineralna gnojila. Trošenje je smiselno v vremenu brez vetra, saj se lahko fini delci zeolita ob močnem vetru po zraku širijo daleč naokoli, izven površine njive, ki so ji namenjeni. Priporočljivo je, da zeolit čim prej po tro- šenju zadelamo v tla, da veter ne odnaša majhnih delcev iz površine. Nato smo opravili osnovno gnojenje s 300 kg/ha NPK 0-14-28 in 30 kg/ha čistega dušika v obliki KAN-a pri 100 % odmerku oziroma 21 kg/ha čistega dušika v obliki KAN-a pri 70 % odmerku. Setev soje sorte ES Mentor (Saatbau Linz) v količini 120 kg/ha semena in pri medvrstni razdalji 12,5 cm je potekala v maju. Seme je bilo predhodno inokulirano s svežim inokulantom NS-Nitragin (NS Seme), ki je vseboval bakterije vrste Bradyrhizobium japonicum. Inokulacija soje z NS Nitragin pred setvijo (LEVO) ter razlika med inokuliranim in ne-inokuliranim semenom (DESNO) Plevele smo zatirali na konvencionalen način. Dognojevanje z dušikom v obliki KAN-a (30 kg/ha pri 100-odstotnem odmerku in 21 kg/ha pri 70-odstotnem odmerku) je potekalo v začetku julija. V času polnega cvetenja rastlin smo izvedli pregled oblikovanja gomoljčkov oziroma nodulacije korenin rastlin soje. Gre za test, kjer se preverja uspešnost oblikovanja bakterijskih nodulov na koreninah. To smo izvedli na način, da smo korenine rastlin previdno izkopali iz tal, odstranili zemljo z odmakanjem v vodi in nato prešteli ter stehtali suhe nodule. Žetev je potekala v zadnjem tednu septembra. Vzorčenje tal za določanje talnega mineralnega dušika (TMN) na globinah 0 do 30 cm in 30 do 60 cm je potekalo pred setvijo soje, pred dognojevanjem in po žetvi. Vremenske razmere Mesec maj je bil v letu 2021 dvakrat bolj moker od dolgoletnega povprečja, saj je padlo 211 mm padavin, in 2,5 °C hladnejši od dolgoletnega povprečja, kar je pomenilo neugodne razmere setve in tudi za vznik rastlin soje. Nato so bili vsi meseci podpovprečno suhi, še najbolj junij, ko je padlo le 31 % padavin dolgoletnega povprečja, in september, ko je padlo 49 % padavin dolgoletnega povprečja. Junija tega leta je bila povprečna temperatura 2,1 °C višja, julija pa 1,1 °C višja od dolgoletnega povprečja. 8 LEVO: Izkopavanje rastlin soje za preverjanje nodulacije korenin v času polnega cvetenja. DESNO: test preverjanja nodulacije na koreninah Noduli na koreninah soje Noduli na koreninah soje pri Rezultati števila in mase nodulov so pokazali, njivskem pregledu da ima dodajanje dušika pri gnojenju negativen vpliv, saj je imela negnojena kontrola največje število (20) in največjo suho maso (1,768 g) koreninskih nodulov na rastlino. Kot najboljša količina zeolita se je pokazala količina 5 t/ha, kjer sta bili število in masa nodolov primerljivi s kontrolo. Manjši vpliv na število in maso nodulov je imela količina 10 t zeolita/ha, še manj- šega pa količina 1 t/ha. Vsebnost surovih beljakovin v zrnju soje Vsebnost beljakovin v zrnju soje se je z dodatkom du- šika in zeolita povečala v primerjavi s kontrolo. Na največjo vsebnost beljakovin je imel največji vpliv dodatek zeolita 1 t/ha, medtem kot sta imeli količini 5 t/ha in 10 t/ha podoben vpliv. Vsebnost beljakovin v zrnju pri kontroli je bila 38,4 %. 9 42,0 39,4 40,9 ) 39,5 41,0 40,4 39,1 39,1 40,0 38,4 nju soje (% 39,0 38,0 37,0 36,0 Vsebnost beljakovin v zr 35,0 Zeolit 1 t/ha Zeolit 1 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 10 t/haZeolit 10 t/ha Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Kontrola n = 1 n = 1 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 Vsebnost surovih beljakovin v zrnju soje. Črka n pomeni število parcel, iz katerih je izračunano prikazano povprečje. Mere variabilnosti povprečij prikazujejo standardno napako. Najmanjša vsebnost surovih beljakovin v zrnju soje je bila pri Seme v stroku soje kontroli, kjer nismo dodali ne zeolita in dušika, in sicer 38,4 %. Dodatek zeolita in dušika je vsebnost beljakovin povečal do največ 40,9 %, kar je do 6,4 odstotka. Vsebnost mineralnega dušika v tleh Vsebnost talnega mineralnega dušika (TMN) smo v poljskih poskusih s sojo določevali v treh časovnih točkah, in sicer pred setvijo soje, pred dognojevanjem in po žetvi. Vsebnost je bila določena na dveh globinah, in sicer na globini 0 do 30 cm in na globini 30 do 60 cm. Globina 0 do 30 cm predstavlja globino ornice in pred začetkom poskusa so bile vsebnosti TMN izenačene med obravnavanji, kar je pričakovano. Pred dognojevanjem soje v začetku julija se je pokazalo, da smo pri kombinaciji 10 t zeolita/ha in 5 t zeolita/ha s 100-od-10 stotnim odmerkom dušika v tleh izmerili največje vsebnosti TMN, kar je v skladu z domnevo in kaže na to, da se je dušik verjetno vezal na zeolit. Po žetvi soje so bile vsebnost TMN na splošno manjše, pojavil pa se je enak trend, da sta količini zeolita 10 t/ha in 5 t/ha v kombinaciji s 100-odstotnim odmerkom dušika povzročili največjo vsebnost TMN v ornici. Globina vzorčenja 0 - 30 cm, poskus s sojo 2,50 ) 2,00 /100 g 1,62 1,53 (mg 1,42 1,50 1,35 ušik 1,21 1,27 1,34 1,39 1,27 1,10 i d 1,00 1,02 1,05 1,09 0,98 0,94 1,00 0,84 0,74 0,71 eraln 0,58 0,57 0,50 i min Taln 0,00 Zeolit 1 t/ha Zeolit 1 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 10 t/ha Zeolit 10 t/ha Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Kontrola n = 1 n = 1 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 1. vzorčenje 2. vzorčenje 3. vzorčenje Vsebnost talnega mineralnega dušika v poskusih s sojo na globini 0 do 30 cm. 1. vzorčenje je bilo izvedeno pred setvijo soje v maju, 2. vzorčenje je bilo izvedeno pred dognojevanjem v začetku julija, 3. vzorčenje je bilo izvedeno po žetvi soje v začetku oktobra. Črka n pomeni število parcel, iz katerih je izračunano prikazano povprečje. Mere variabilnosti povprečij prikazujejo standardno napako Na globini 30 do 60 cm smo tudi ugotovili izenačeno vsebnost TMN pred izvedbo poskusov s sojo. Pred dognojevanjem soje v začetku julija se je pokazalo, da smo imeli na vseh obravnavanjih pri količini zeolita 10 t/ha in 5 t/ha večje vsebnosti TMN v primerjavi z uporabo 1 t/ha zeolita in kontrolo. Sklepamo lahko, da se je pri najmanjši količini zeolita in kontroli TMN izpral tudi iz te plasti tal v podtalje. Pri meritvah tretjega vzorčenja po žetvi soje se je pokazalo, da smo največjo vsebnost TMN ugotovili pri največji uporabi zeolita (10 t/ha) in dušika (100 %). 11 Globina vzorčenja 30 - 60 cm, poskus s sojo 1,60 ) 1,40 /100 g 1,20 (mg 0,95 1,00 0,93 0,85 0,89 ušik 0,75 0,80 0,85 0,790,80 0,80 0,76 0,80 0,72 i d 0,64 0,54 0,57 0,58 0,60 0,50 0,51 0,45 eraln 0,35 0,40 i min 0,22 0,20 Taln 0,00 Zeolit 1 t/ha Zeolit 1 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 10 t/ha Zeolit 10 t/ha Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Kontrola n = 1 n = 1 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 1. vzorčenje 2. vzorčenje 3. vzorčenje Vsebnost talnega mineralnega dušika v poskusih s sojo na globini 30 do 60 cm. 1. vzorčenje je bilo izvedeno pred setvijo soje v maju, 2. vzorčenje je bilo izvedeno pred dognojevanjem v začetku julija, 3. vzorčenje je bilo izvedeno po žetvi soje v začetku oktobra. Črka n pomeni število parcel, iz katerih je izračunano prikazano povprečje. Mere variabilnosti povprečij prikazujejo standardno napako. V globini ornice (0 do 30 cm) je bila vsebnost talnega mineralnega dušika (TMN) odvisna od količine uporabljenega zeolita; pri količinah 10 t/ha in 5 t/ha zeolita in uporabi 100-odstotnega odmerka dušika pri gnojenju se pokaže, da je pri teh obravnavanjih dosežena večja vsebnosti TMN v primerjavi s kontrolo in uporabi 1 t zeolita/ha. Isti trend opazimo v globini 30 do 60 cm. To je skladno z domnevo in kaže na to, da se je dušik najbrž vezal na zeolit in tako omogočal počasnejše sproščanje in odtekanje v podtalje. Pridelek zrnja soje V poskusih se je pokazalo, da zmanjšanje odmerka dušika pri pridelavi soje iz 100 % na 70 % ni pomembno vplivalo na zmanjšanje pridelka semena soje. Zanimiv je rezultat kontrole, kjer nismo uporabili ne dušika ne zeolita. Povprečen pridelek (2,9 t/ha) je bil zelo podoben ali celo večji v primerjavi z nekaterimi drugimi obravnavanji, kar kaže na to, da je soja od dušika, dodanega z gnojenjem, precej neodvisna kultura, saj je metuljnica in si ga je sposobna v simbiozi z bakterijami, ki vežejo dušik iz zraka ob koreninah, zagotoviti sama zadostno količino, zato se tehnologija brez dodanega dušika ne kaže v manjšem pridelku. Podobni rezultati so bili ugo-tovljeni že v nekaterih drugih poskusih s sojo, izvedenih na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. 12 4500 3993 4000 2918 3547 2705 2782 2782 2882 3500 3000 (kg/ha) 2500 soje 2000 ek 1500 Pridel 1000 500 0 Zeolit 1 t/ha Zeolit 1 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 10 t/ha Zeolit 10 t/ha Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Kontrola n = 1 n = 1 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 Pridelek soje pri 9-odstotni vlažnosti zrnja. Črka n pomeni število parcel, iz katerih je izračunano prikazano povprečje. Mere variabilnosti povprečij prikazujejo standardno napako Zmanjšanje odmerka dušika iz 100 % na 70 % ni bistveno vplivalo na zmanjšanje pridelka Žetev soje na KG Peterkovič zrnja soje. Tudi dodatek zeolita ni imel vpliva na pridelek semena soje. Žetev soje na KG Grubič Žetev soje na KG Bogovič 13 PRIDELAVA OZIMNE PŠENICE Spravilu soje je v prvi polovici oktobra leta 2021 je sledila osnovna obdelava tal z oranjem ali z grebačem, odvisno od kmetijskega gospodarstva. Po osnovni obdelavi smo posuli zeolit po obarvanjih in osnovno gnojili s 400 kg/ha NPK 0-14-28 ter njive dopolnilno obdelali z vrtavkasto brano. Setev ozimne pšenice Amicus (Saatbau Linz) v količini 240 kg/ha je sledila v drugi polovici oktobra 2021. Dognojevali smo konec februarja (KAN; 300 kg/ha pri 100-odstotnem odmerku in 210 kg/ha pri 70-odstotnem odmerku), konec marca (N GOOO 26N +44SO3; 300 kg/ha pri 100-odstotnem odmerku in 210 kg/ha pri 70-odstotnem odmerku) in v sredini maja (UREA; 150 kg/ha pri 100-odstotnem odmerku in 105 kg/ha pri 70-odstotnem odmerku). Žetev pšenice je potekala v začetku julija. Zatiranje plevelov in škodljivcev je potekalo na konvencionalen način. Vzorčenje tal za določanje TMN na globinah 0 do 30 cm in 30 do 60 cm smo opravili pred prvim dognojevanje (sredina februarja 2022) in nato še takoj po žetvi (začetek julija 2022). Vremenske razmere Naprava SPAD-502Plus za posredno merjenje Setev ozimne pšenice je potekala po načrtih in brez klorofila v listih posebnosti, saj so bile vremenske razmere v drugi polovici oktobra ustrezne. Čas rasti ozimne pšenice je v nadaljevanju zaznamovalo veliko pomanjkanje padavin od januarja do junija, z izjemo aprila 2022. V marcu 2022 je padlo samo 11 % padavin dolgoletnega povprečja. Temperatura je bila v času setve pšenice manjša za 2 °C v primerjavi z dolgoletnim povpre- čjem, v februarju 2022 pa za 1,2 stopinje večja. Po hladnejšem aprilu so sledili zadnji trije meseci rastne dobe, ki so bili toplejši od dolgoletnega povprečja, največja razlika (2,2 °C) je bila junija 2022. Meritve klorofila Z napravo SPAD-502Plus (klorofilmeter) smo v za- četku junija izmerili količino klorofila v listih pšenice. Iz rezultatov je razvidno, da je imela negnojena kon-Gre za terenski pripomoček, s katerim ugotavljamo trola bistveno manjšo vsebnost klorofila v listih v pri-oskrbljenost rastlin z dušikom na podlagi meritev merjavi z ostalimi obravnavanji, med katerimi pa ni vsebnosti klorofila v listih. bilo večjih razlik. 14 50 47 44 43 44 45 42 43 40 35 32 etra 30 filmro 25 lo 20 15 dnosti k 10 Vre 5 0 Zeolit 1 t/ha Zeolit 1 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 10 t/ha Zeolit 10 t/ha Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Kontrola n = 1 n = 1 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 Vsebnost klorofila v listih pšenice. Črka n pomeni število parcel, iz katerih je izračunano prikazano povprečje. Mere variabilnosti povprečij prikazujejo standardno napako Meritve vsebnosti klorofila v listih so pokazale, Zreli klasi ozimne pšenice sorte Amicus da je imelo gnojenje tako z zeolitom kot tudi z dušikom pozitiven vpliv na oskrbljenost rastlin z dušikom. Vsebnost beljakovin v zrnju ozimne pšenice Največja povprečna vsebnost beljakovin 13,5 % je bila dosežena pri uporabi 5 t zeolita/ha in 100 % odmerka dušika. Negnojena kontrola je imela v zrnju najmanj- šo vsebnost, in sicer 10,1 %. Večji odmerek dušika, dodan pri gnojenju, je pomenil večjo vsebnost beljakovin v zrnju v primerjavi z zmanjšanim odmerkom. Med odmerki zeolita ni bilo pomembnejših razlik. 15 13,5 14,0 12,9 13,3 12,7 12,5 12,2 12,0 10,1 10,0 nju pšenice (%) 8,0 6,0 4,0 2,0 Vsebnost beljakovin v zr 0,0 Zeolit 1 t/ha Zeolit 1 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 10 t/ha Zeolit 10 t/ha Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Kontrola n = 1 n = 1 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 Vsebnost beljakovin v zrnju pšenice. Črka n pomeni število parcel, iz katerih je izračunano prikazano povprečje. Mere variabilnosti povprečij prikazujejo standardno napako. dognojevanjem in takoj po žetvi. Pred prvim dogno-V poskusih s pšenico se je pokazalo, da je jevanjem je bilo skupno malo TMN v tleh, kar je pri-imelo gnojenje z dušikom pomemben vpliv čakovano, saj gre za obdobje rastne dobe, ko so tem-na vsebnost beljakovin v zrnju, in sicer je večji perature še nizke in ni mineralizacije, dušik, dodan ob odmerek dušika, dodan z gnojenjem, pomenil setvi, pa je v večini že porabljen ali izpran v podtalje. večjo vsebnost beljakovin v zrnju v primerjavi Rezultati meritev v tej točki v globini ornice (0 do z zmanjšanim odmerkom. Odmerki zeolita so 30 cm) kažejo, da med obravnavanji ni večjih razlik. prav tako povečali vsebnost beljakovin v zrnju Razlog, da vidimo tudi na kontrolnem obravnavanju v primerjavi s kontrolo, vendar pa med odmer-enako količino TMN kot na ostalih obravnavanjih, bi ki ni bilo večjih razlik. bilo mogoče pripisati dejstvu, da je bila predposevek soja, ki je znana kot poljščina, ki za sabo pušča dušik v tleh, ki je na voljo naslednji kulturi v kolobarju, poleg Vsebnost mineralnega dušika v tleh v posku- tega zrahlja tla in velja za enega izmed najboljših pred-sih s pšenico posevkov v poljedelskem kolobarju. Ob žetvi pšeni-ce so se vsebnosti TMN zaradi višjih temperatur in Vsebnost talnega mineralnega dušika (TMN) smo v vlage, ki pospešujejo mineralizacijo, močno povečale. poljskih poskusih s pšenico določevali pred prvim 16 Seveda na večje vrednosti TMN v tej točki vzorčenja vplivajo tudi tri dognojevanja, ki so bila izvedena med rastno dobo pšenice. Največjoo vsebnost je pričakovano doseglo obravnavanje, kjer smo uporabili največjo ko-ličino zeolita (10 t/ha) in polni (100 %) odmerek dodanega mineralnega dušika. Pokazal se je trend, da je večja v tla dodana količina zeolita načeloma pomenila večjo vsebnost TMN. V vseh primerih pa je pri 100-odstotnemu odmerku z gnojenjem dodanega dušika v tleh ostalo več TMN kot pri 70-odstotnemu odmerku. Globina vzorčenja 0 - 30 cm, poskus s pšenico 2,00 1,80 ) 1,80 1,60 /100 g 1,40 (mg 1,18 1,20 1,07 0,99 1,01 ušik 1,00 i d 0,76 0,77 0,80 eraln 0,60 0,48 0,33 0,38 0,41 0,40 0,45 0,45 0,40 i min 0,20 Taln 0,00 Zeolit 1 t/ha Zeolit 1 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 10 t/ha Zeolit 10 t/ha Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Kontrola n = 1 n = 1 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 1. vzorčenje 2. vzorčenje Vsebnost talnega mineralnega dušika na globini 0 do 30 cm. 1. vzorčenje je bilo izvedeno pred prvim dognojevanjem pšenice v začetku februarja, 2. vzorčenje pa je bilo izvedeno po žetvi pšenice v začetku julija. Črka n pomeni število parcel, iz katerih je izračunano prikazano povprečje. Mere variabilnosti povprečij prikazujejo standardno napako Na globini 30 do 60 cm pri prvem vzorčenju prav tako ne vidimo večjih razlik med obravnavanji. Pri 2. vzorčenju po žetvi pšenice so vsebnosti na tej globini presenetljivo visoke, kar pomeni, da tudi na tej globini mineralizacija še precej intenzivno poteka, bolj verjetno pa se je dušik iz ornice izpiral v globlje plati tal enako pri kontroli kot tudi pri dodatku zeolita 5 t/ha in 10 t/ha. Največji vpliv je ime dodani zeolit v količini 1 t/ha, kjer smo izmerili najmanjše vsebnosti TMN, kar bi lahko pomenilo, da se je TMN zadržal v zgornji plasti tal, ali pa da se je že izpral v še globlje plati oz. podtalje. Vsekakor rezultati ne potrjujejo naših domnev in samo z dodatnimi preiskavami bi bilo mogoče ugotoviti razloge za naše ugotovitve v predstavljenih poskusih. 17 Globina vzorčenja 30 - 60 cm, poskus s pšenico 1,80 ) 1,60 1,40 /100 g 1,15 1,20 1,05 1,05 (mg 0,95 1,00 ušik 0,79 i d 0,80 0,73 0,60 eraln 0,45 0,43 0,49 0,47 0,50 0,45 0,40 0,30 i min 0,18 0,20 Taln 0,00 Zeolit 1 t/ha Zeolit 1 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 10 t/ha Zeolit 10 t/ha Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Kontrola n = 1 n = 1 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 1. vzorčenje 2. vzorčenje Vsebnost talnega mineralnega dušika na globini 30 do 60 cm. 1. vzorčenje je bilo izvedeno pred prvim dognojevanjem v začetku februarja, 2. vzorčenje pa je bilo izvedeno po žetvi pšenice v začetku julija. Črka n pomeni število parcel, iz katerih je izračunano prikazano povprečje. Mere variabilnosti povprečij prikazujejo standardno napako Pridelek zrnja ozimne pšenice Vsebnosti talnega mineralnega dušika v zgornji plasti tal se v februarju pred prvim Najmanjši pridelek je po pričakovanjih dosegla kon-dognojevanjem pšenice niso razlikovale med trola (4,5 t/ha), kjer z gnojenjem nismo dodali ne ze-obravnavanji. Kombinacija zeolita in polnega olita ne mineralnega dušika. To je velik pridelek, še odmerka dušika pri gnojenju je povzročila posebej, ker dušik z gnojenjem ni bil dodan. Verje-največje vsebnosti TMN v ornici pri vzorče- tno je razlog ostanek dušika v tleh po soji, ki je bila nju po žetvi. Podoben trend v globlji plasti tal predposevek. Zrnate stročnice lahko kot predposevek (30 do 60 cm) ni bil opažen, saj ni bilo mogo-za žita povečajo pridelek tudi do 2,8 t/ha. Največji če povezati vpliva zeolita ali dodanega dušika pridelki so bili doseženi pri uporabi 70 % odmerka na vsebnost TMN v tej globini tal. dušika in 5 t zeolita/ha (6,1 t/ha) ter 70-odstotnem odmerku dušika in 10 t zeolita/ha (6 t/ha). V primeru uporabe zeolita 1 t/ha je bilo razmerje pridelkov zrnja med uporabljenima odmerkoma dušika pri gnojenju obratno, razlika pa ni velika. 18 7000 6138 5895 6037 6072 5733 6000 5469 5000 4494 (kg/ha) 4000 ice 3000 pšenek 2000 Pridel 1000 0 Zeolit 1 t/ha Zeolit 1 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 10 t/ha Zeolit 10 t/ha Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Kontrola n = 1 n = 1 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 Pridelek ozimne pšenice pri 14-odstotni vlažnosti zrnja. Črka n pomeni število parcel, iz katerih je izračunano prikazano povprečje. Mere variabilnosti povprečij prikazujejo standardno napako Negnojeno obravnavanje je imelo pri pšenici naj- Žetev pšenice na KG Peterkovič manjši, a vseeno relativno visok pridelek (4,5 t/ha), kar je posledica predposevka, ki je bila soja. Ugotovili smo povečanje pridelka za 19,5 % pri 70-odstotnem odmerku dušika v primerjavi s 100-odstotnim odmerkom, kar ni v skladu s pričakovanji in bi rezultat lahko pojasnili z opaženo variabilnostjo tal znot-raj poskusnih lokacij. Zrelo pšenično poskusno polje na KG Grubič Poskusno polje s pšenico pred žetvijo na KG Bogovič 19 SETEV NEPREZIMNEGA DOSEVKA Po spravilu ozimne pšenice julija 2022 so bila tla osnovno obdelana, sledila je setev dosevka Bodenfit (Saatbau Linz). Gre za neprezimni dosevek, ki je sestavljen iz sedem različnih rastlinskih vrst, in sicer ale-ksandrijkse detelje, jare grašice, lana za olje, abesinske gizotije, sudanske trave, meliorativne redkve in žafra-nike. Dosevek je rasel skozi preostalo sezono poletja in ob prvem mrazu pomrznil. Na površini njive so rastlinski ostanki ostali vse do osnovne obdelave tal pred setvijo koruze v letu 2023. Na dosevku Bodenfit nismo izvajali meritev, saj je služil kot dosevek in vezni člen z namenom pokritosti tal med dvema glavnima Dosevek Bodenfit posevkoma v kolobarju v naših poljskih poskusih. Namen setve neprezimnega dosevka je bil zagotoviti pokritost tal z zelenim pokrovom med dvema glavnima kulturama v kolobarju, ki rasteta v poletnem času. V našem primeru sta bili ti kulturi ozi-mna pšenica in koruza. Uporabili bi lahko tudi prezimni posevek za pokritost tal skozi zimsko obdobje, vendar je prednost uporabe neprezimnega dosevka za pokritost tal skozi zimsko obdobje v tem, da rastline ob prvi slani zaradi nizkih temperatur zmrznejo, kar ustavi njihovo rast. Nato propadajo in venejo. To omogoči, da se lahko osnovna obdelava tal pred setvijo naslednjega glavnega posevka izvede brez dodatnega mulčenja, prav tako tla ostanejo bolj rahla. Osnovna obdelava (LEVO) setev dosevka Bodenfit (DESNO) na KG Peterkovič 20 PRIDELAVA KORUZE Neprezimni dosevek Bodenfit je bil pred setvijo koruze zadelan v tla z oranjem ali s krožnimi branami, odvisno od kmetijskega gospodarstva. Pred setvijo koruze smo na vseh parcelah potrosili mineralno gnojilo NPK 7-20-30 v količini 400 kg/ha. Zeolita pred setvijo koruze nismo več trosili. Setev koruze je potekala v prvi polovici aprila, uporabili smo hibrid P9610 (Pioneer). Dognojevanje koruze na KG Peterkovič Dognojevali smo z mineralnim gnojilom N GOOO 40N v količini 400 kg/ha pri 100-odstotnem odmer-ku in 280 kg/ha pri 70-odstotnem odmerku. Za za- tiranje plevelov smo uporabili selektivni herbicid za zatiranje enoletnega širokolistnega in ozkolistnega plevela. Žetev je potekala konec septembra. Dognojevanje koruze na KG Setev koruze na KG Grubič Bogovič 21 Vremenske razmere Poletna rastna sezona v letu 2023 je bila zaznamovana predvsem z obilico padavin, kar je imelo pozitiven vpliv na rast koruze. Štirje meseci v obdobju od aprila do oktobra so imeli nadpovprečno mesečno količino padavin, najbolj je izstopal julij, ko je padlo skoraj 2-krat več padavin kot v dolgoletnem obdobju. Količina padavin v septembru in oktobru je bila nato nekoliko nižja, sta bila ta dva meseca za 3,1 (september) in 3,2 (oktober) stopinje Celzija toplejša od dolgoletnega povprečja. Pridelek zrnja koruze Neposredno pred setvijo koruze zeolita nismo več trosili po njivskih površinah. Razlog je v tem, da ostane zeolit aktiviran nekaj let, se ne izpira v globlje plasti tal in tako vsakoletna uporaba ni potrebna. V naših poljskih poskusih smo tako zeolit posuli pred setvijo soje in pred setvijo pšenice. Po pričakovanjih je negnojena kontrola dosegla najmanjši povprečni pridelek zrnja, in sicer 8,2 t/ha. Pridelke nad 10,5 t/ha so dosegla vsa obravnavanja pri dodatku zeolita 5 t/ha in 10 t/ha. V primeru uporabe zeolita 1 t/ha in 5 t/ha je bil pridelek pri zmanjšanem odmerku pognojenega dušika večji, obratno pa je bil pri uporabi zeolita 10 t/ha pridelek pri gnojenju z zmanj- šanim odmerkom dušika manjši za skoraj 600 kg/ha. 11781 12000 11404 10807 10390 10561 9772 10000 8172 8000 ze (kg/ha) koru 6000 ja k zrn 4000 ele Prid 2000 0 Zeolit 1 t/ha Zeolit 1 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 10 t/ha Zeolit 10 t/ha Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Kontrola n = 1 n = 1 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 n = 3 Pridelek koruze pri 14-odstotni vlažnosti zrnja. Črka n pomeni število parcel, iz katerih je izračunano prikazano povprečje. Mere variabilnosti povprečij prikazujejo standardno napako 22 Prikaz pridelka koruze z indeksi pokaže, da je najboljše obravnavanje (zeolit 5 t/ha in 70-ostoten odmerek du- šika) dal 44 % večji pridelek od negnojene kontrole. V povprečju je obravnavanje s količino zeolita 1 t/ha imelo manjši pridelek od obravnavanj z uporabo zeolita 5 t/ha in 10 t/ha. 160 144 140 140 132 127 129 120 120 uze 100 100 80 ridelka kor p 60 Indeks 40 20 0 Zeolit 1 t/ha Zeolit 1 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 5 t/ha Zeolit 10 t/ha Zeolit 10 t/ha Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Dušik 100 % Dušik 70 % Kontrola Prikaz pridelka zrnja koruze z indeksi Žetev koruze na KG Grubič Žetev koruze na KG Peterkovič Žetev koruze na KG Bogovič 23 Zmanjšan odmerek dušika pri gnojenju ni povzročil zmanjšanja pridelka koruze. Pokazalo se je, da sta večji količini uporabljenega zeolita (5 t/ha in 10 t/ha) vplivali na večji pridelek zrnja koruze v primerjavi s količino zeolita 1 t/ha. V letu 2023 je na KG Škofljanec prav tako potekal poskus s koruzo, hibrid P8834 (Pioneer). V tem poskusu smo imeli samo dve obravnavanji. Hektarsko njivo smo razdelili na polovico, na eni polovici smo uporabili zeolit v količini 10 t/ha, na drugi polovici zeolita nismo uporabili. Gnojenje je bilo po celi površini enako, pridelava je bila konvencionalna. Pridelek na delu njive, kjer zeolita nismo uporabili, je bil 11,8 t/ha, medtem ko je bil pridelek na obravnavanju z zeolitom za 9,3 % večji, to je 12,9 t/ha. Žetev (levo) in zrnje koruze (desno) v makro poljskem poskusu na KG Škofljanec V makro poljskem poskusu na KG Škofljanec, sestavljenem iz dveh obravnavanj, se je ob uporabi 10 t/ ha zeolita pridelek koruze povečal za 9,3 % v primerjavi z ne-uporabo zeolita ob istem režimu gnojenja z mineralnimi gnojili. 24 UGOTOVITVE in ZAKLJUČKI • V naših makro poljskih poskusih se je pokazalo, da manjši vnosi mineralnega dušika ob uporabi različnih količin zeolita niso vplivali na pomembnejše zmanjšanje pridelka poljščin, ki smo jih uporabili v poskusih. • Pri analizah talnega mineralnega dušika se je pokazal trend, da je večja v tla dodana količina zeolita načeloma pomenila večjo vsebnost TMN tako v globini tal 0 do 30 cm kot v globini 30 do 60 cm. Vendar pa nekatera odstopanja kličejo po dodatnih poskusih in bolj detajlnih analizah. 25 LITERATURA Flajšman M., Šantavec I., Kolmanič A., Kocjan Ačko D. 2019. Pridelek zrnja soje sorte ES Mentor pri uporabi zeolita in dognojevanju z dušikom. V: Novi izzivi v agronomiji 2019. Ljubljana, Slovensko agronomsko društvo: 49-55 Jakop M., Grobelnik Mlakar S., Kocjan Ačko D., Kolmanič A., Čeh B., Flajšman M., Lisec U., Slapnik M., Stru-galec M., Čremožnik B., Koren Dvoršak M., Žerjav M., Vučajnk F. 2022. Pridelava zrnatih stročnic. Maribor, Univerzitetna založba, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Jarosz R., Szerement J., Gondek K., Mierzwa-Hersztek M. 2022. The use of zeolites as an addition to fertilisers-a review. Catena, 213: 106125 Kocjan Ačko D. in Mihelič R. 2017. Pomen zrnatih stročnic za samooskrbo in kroženje snovi. V: Novi izzivi v agronomiji 2017 z mednarodno udeležbo. Laško, 26. in 27 januar 2017. Čeh B., Dolničar P., Mihelič R., Stajnko D., Šantavec I. (ur). Ljubljana, Slovensko agronomsko društvo: 9-18 Kocjan Ačko D., Flajšman M. 2018. Zeolit in njegova uporaba v kmetijstvu. Kmečki glas, 75, 9: 12 Kolmanič A. 2021. Učinek uporabe zeolitov na pridelek koruze za zrnje ( Zea mays L.) v različnih pedoklimat-skih razmerah. V: Novi izzivi v agronomij 2021. Ljubljana, Slovensko agronomsko društvo: 111-118 Mihelič R., Čop J., Jakše M., Štampar F., Majer D., Tojnko S., Vršič S. 2010. Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, 182 str. Popović V., Sikora V., Tatić M., Maksimović L., Terzić D., Filipović V., Dozet G., Đekić V. 2016. The influence of zeolite on the morpho-productive characteristics of soybean – Glyicine max (L.) Merr. in organic farming system. 7th International scientific Agriculture Symposium »Agrosym 2016« Jahorina, 6 -9 , October 2016. Sarajevo, Poljoprivedni fakultet: 1152-1156 Preissel S., Reckling M., Schläfke N., Zander, P. 2015. Magnitude and farm-economic value of grain legume pre-crop benefits in Europe: A review. Field Crops Research, 175: 64-79 Rehakova M., Čuvanova S., Dzivak M., Rimar J., Gavalova Z. 2004. Agricultural and Agrochemical uses of natural zeolite of the clinoptilolite type. Current Opinion in Solid State and Materials Science, 8, 6: 397-404 Sangeetha C., Baskar P. 2016. Zeolite and its potential uses in agriculture: A critical review. Agriculture Reviev, 37, 2: 101-108 26 Naslov publikacije: Uporaba zeolita v poljedelskem kolobarju za izboljšanje trajnosti v pridelavi poljščin na vodovarstvenih območjih Avtor: Marko Flajšman Recenzija: Darja Kocjan Ačko Založnik in izdajatelj: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za agronomijo Oblikovanje in prelom: DORANI, grafično oblikovanje, Anamarija Ačko Hrovat s.p. Elektronska izdaja Ljubljana, 2023 Document Outline Platnica ZEOLIT_elektronska izdaja Zeolit notranjost_ spletna verzija_koncna _Hlk151833769 PREDGOVOR ZEOLIT ZASNOVA MAKRO POLJSKIH POSKUSOV PRIDELAVA SOJE PRIDELAVA OZIMNE PŠENICE SETEV NEPREZIMNEGA DOSEVKA PRIDELAVA KORUZE UGOTOVITVE in ZAKLJUČKI LITERATURA