management 19 (2024) številka 1 19 Uvod Danes je zaradi hitrega napredka na številnih področjih mnoge strokovne izraze treba na hit - ro prevesti oz. si jih izposoditi iz tujih jezikov, o najustreznejšem prevodu pa se pogosto razmišlja oz. se ga poskuša uveljaviti, ko je »prvi« prevod že nekaj ali več časa v uporabi. Mnogi novejši pojmi so najprej opredeljeni v angleškem jeziku, nato pa prevedeni v slovenščino. Tako srečamo tudi pojme, ob katerih se zaradi dvojnih ali neja - snih poimenovanj vprašamo, kaj sploh pomenijo. Vprašamo pa se tudi, ali so raznoliki prevodi is - tega tujega izraza res sopomenski. Vsekakor pa prevajanje strokovne terminologije v slovenščino ne more in ne sme zastati. V tem prispevku se osredotočamo na področje ekonomije, financ in računovodstva. Pri preuče - vanju izbranih strokovnih izrazov tega področja se omejujemo na leksikalno semantiko. V središ - ču našega zanimanja sta pomen pojma in njegovo poimenovanje. Vsekakor je treba strokovni izraz najprej natančno razumeti, šele potem pa poime - novati. Pri tem nam pomagajo računalniški pro - grami za delo z besedili in pridobivanje informa - cij, a tudi specializirani pojmovniki in slovarji ter drugi jezikovni priročniki. Pomen strokovnega izraza mora biti predstavljen tako, da odraža tudi njegovo rabo v sobesedilu. Poimenovanja stro - kovnih izrazov tako niso le nekakšne nalepke za pojme, pomembna je predhodna natančna opre - delitev obravnavanega pojma (Faber in L’Homme 2014). Na področju financ srečamo tujke (in dobese - dne prevode – kalke) iz nemščine, francoščine, Razmislek o terminologiji: navidezne sopomenke in/ali »napihnjenke«; dva primera s področja ekonomije, financ in računovodstva Prispevek se osredotoča na štiri angleške strokovne izraze (economy of scale, economy of scope; depreciation, amortization), ki so (bili) v slovenšči - no pogosto prevajani le z dvema slovenskima izrazoma (ekonomija obse - ga in amortizacija). Po natančnejšem pregledu skozi (strokovne) slovarje in druge vire smo ugotovili, da se danes za omenjene izraze predvsem v novejših strokovnih virih oz. literaturi tudi v slovenščini uporabljajo štirje strokovni izrazi. Ključne besede: terminologija, ekonomija, finance, računovodstvo, ekono - mija obsega, ekonomija razpona, amortizacija opredmetenih (osnovnih) sredstev, amortizacija neopredmetenih (dolgoročnih) sredstev False (Partial) Synonyms and/or ‘Inflated Terms’: Two Examples in the Field of Economics, Finance and Accounting The article focuses on four terms in the English language (economy of scale, economy of scope; depreciation, amortization) that are/were tran - slated into Slovene by only two Slovene ‘equivalents’ (ekonomija obsega and amortizacija). After careful examination of these terms in (termino - logical) dictionaries and other sources, we established that nowadays the four English terms studied have their Slovene equivalents predominan - tly in recent specialized literature. Keywords: terminology, economics, finance, accounting, economy of sca - le, economy of scope, depreciation, amortization (amortisation) https://doi.org/10.26493/1854-4231.19.19-31 Dubravka Celinšek Univerza na Primorskem, Fakulteta za management dubravka.celinsek@fm-kp.si Suzana Laporšek Univerza na Primorskem, Fakulteta za management suzana.laporsek@fm-kp.si Mateja Jerman Univerza na Primorskem, Fakulteta za management mateja.jerman@fm-kp.si Dubravka Celinšek, Suzana Laporšek in Mateja Jerman| Razmislek o terminologiji 20 management 19 (2024) številka 1 italijanščine, danes pa predvsem iz angleščine. V francoščini npr. pišejo o produits dérivés, torej o izvedenih (finančnih) produktih in ne o izvede - nih (finančnih) instrumentih (kar je prevod iz angl., financial instruments, uporablja pa se tudi izraz derivatives). V slovenščini se pojavljata oba izraza: produkti in instrumenti (prim. Ribnikar 2010, 52–53). Pri prevajanju si, kot že omenjeno, pomagamo z jezikovnimi priročniki. Obsežno delo na podro - čju pojmovnikov oz. slovarjev s področja orga - nizacije sta ustvarila Ivan Turk (2004) in Lidija Šega (1997). O terminologiji s področja financ je poglobljeno razmišljal Ivan Ribnikar (2010), slo - var s tega področja (Slovar poslovnofinančnih izra - zov) pa je pripravil Dušan Mramor (1999). Danes se na področju terminologije najpogosteje poslu - žujemo rastočih slovarjev. Tak slovar nastaja npr. pri Društvu znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (Angleško-slovenski slovar, vodja sekci - je: Lidija Šega). Kot je razvidno že iz prej navedenih primerov, se v slovenščini (in tudi v drugih jezikih) lahko za isti pojem pojavlja več poimenovanj in tako nastanejo sopomenke. Te so včasih plod prevajal - skega procesa, včasih pa obstajajo že v tujem jezi - ku, iz katerega prevajamo. Tako tudi v slovenskih terminoloških slovarjih zasledimo sopomenske izraze (dva prevoda za eno tujo besedo). Lah - ko pa naletimo tudi na navidezne sopomenke, npr. na področju menedžmenta: menedžment, upravljanje, vodenje. Poleg tega se pojavljajo tudi dvojnični zapisi (npr. coach in kovč, menedžment in management). V redkih primerih pa zasledimo tudi »napihnjenke«. V pričujočem prispevku se bomo ukvarjali z dvema slovenskima napihnjenkama (ki pa to da - nes več nista) in s štirimi angleškimi strokovnimi izrazi. To sta izraza ekonomija obsega in amor - tizacija. Izraz ekonomija obsega se uporablja oz. se je uporabljal za dva angleška strokovna izraza: economy of scale in economy of scope. Izraz amorti - zacija pa se uporablja oz. se je uporabljal za ang - leška izraza: depreciation in amortization. Namen in metodologija Namen prispevka je obravnavati dva (sloven - ska) oz. štiri strokovne izraze in njihove ustrezni - ce v dveh jezikih, slovenskem in angleškem. V slovenščini najprej zasledimo le dva izraza: eko - nomija obsega in amortizacija za danes štiri an - gleške izraze, tj. economy of scale in economy of scope ter depreciation in amortization. Na koncu prispevka razložimo, kakšno je stanje v sloven - ščini danes. Naše zanimanje je torej pritegnilo prvotno manj razvejano pojmovanje v slovenšči - ni, ki se danes spreminja in postaja enako razve - jano kot v angleškem jeziku. Uporabili bomo metodo primerjave, s katero želimo izpostaviti tudi razumevanje oz. oprede - litev poimenovanih pojmov. Poimenovanje za obravnavane pojme in njihove opredelitve bomo preverjali v slovarjih, pojmovnikih in drugih vi - rih. Pojav ali umanjkanje dveh novejših poimeno - vanj v slovenščini (ekonomija razpona ter amor - tizacija neopredmetenih sredstev na področju računovodstva) bomo torej opazovali in primer - jali v različnih (predvsem) strokovnih pojmovni - kih, slovarjih ter tudi v drugih virih. Ekonomija obsega, ekonomija razpona, amortizacija in »depreciacija«? Osredotočamo se torej na slovenske ustrezni - ce angleških izrazov: economy of scale, economy of scope, depreciation, amortization. V slovenščini sta prvotno obstajala le dva izraza: ekonomija obse - ga in amortizacija, ki kot »napihnjenki« pogosto še danes v nenatančnem izražanju zaobsežeta vse štiri angleške izraze. Z razvojem se je to spre - menilo (verjetno sta tudi v angleščini economy of scope in depreciation starejša izraza), a smo v raz - vejanosti zaostali za angleškimi razlikovalnimi poimenovanji (economy of scale, economy of scope, depreciation, amortization). V Slovenskem etimološkem slovarju (Snoj 1997, 112) je zapisano, da je beseda ekonomija prevze - ta po zgledu nem. Ökonomie, fr. économie in angl. economy iz grš. oikonomia, in sicer v pomenu go - spodarstvo, gospodinjstvo. Naj se pri tem izrazu ustavimo še pri njegovi razvejani besedni druži - ni, saj se bomo z nekaterimi »člani« te družine srečali ob prevodih v slovenščino. Omejimo se na samostalnike ekonomija, ekonomika, ekonomič - nost. Veliki splošni leksikon (Javornik 1997, 941) nas pri slovarskem geslu ekonomičnost napoti na razlago tega izraza v geslu gospodarnost. Torej je gospodarnost sopomenka za ekonomičnost. Za izraz ekonomija so v leksikonu zapisani trije pomeni: 1. gosp. stvarnost, v kateri se pojavljajo omejene možnosti za uresničevanje izbra - nih ciljev, poimenovana tudi ekon. sistem; 2. načelo smotrnega delovanja, po katerem je za doseganje določenega učinka (koristi) treba porabiti ali vložiti čim manj sredstev; 3. →ekonomska veda. Dubravka Celinšek, Suzana Laporšek in Mateja Jerman| Razmislek o terminologiji management 19 (2024) številka 1 21 Pod izrazom ekonomika pa v leksikonu (Ja - vornik 1997) najdemo besedne zveze, in sicer: ekonomika in dustrije (pos. veda v okviru ekonomske znanosti, ki preučuje razvoj in politiko industrije), ekonomika izobraže - vanja (nova znanstv. disciplina, ki raziskuje mikroekon. in makroekon. pogoje oz. učinke šolstva […]), ekonomika podjetja (del gosp. znanosti, ki se ukvarja z raziskovanjem in predstavljanjem gosp. problemov v podjetjih in je usmerjen zlasti k poslovnemu izidu in pogojem zanj […]). V Slovarju tujk (Verbinc 1974, 166) pa je zapi - sano: Ekonomija (lat. oeconomia iz gr. oikonomia gospodarstvo, uprava) 1. večje gospodarstvo ali posestvo, 2. gospodarnost, varčevanje; varčno, umno gospodarjenje; gospodarje - nje, upravljanje, 3. nauk o gospodarstvu […], gospodarstvo sploh; ekonomijski – ki se tiče ekonomije. Ekonomika (fr. économique gospodarski) 1. go- spodarski ustroj določene družbe (kapitali - stična ˜) ali države v kakem razdobju (jugo - slovanska ˜), 2. nauk o gospodarstvu ( = eko- nomija). Vidimo torej, da je v drugem primeru ekono - mika tudi sopomenka za ekonomijo, medtem ko v prvem primeru (in danes) izraz ekonomika so - pomensko z ekonomijo uporabljamo (predvsem) v besednih zvezah. Ekonomija obsega oz. ekonomika velikih količin in ekonomija razpona Ekonomija obsega se pojavlja oz. se je v ne - katerih jezikovnih virih pojavljala kot prevod za oba angleška izraza, economy of scale in economy of scope. Danes pa sta (predvsem v strokovno-znan - stvenih besedilih) vse prisotnejša natančnejša prevoda, torej za angl. economy of scale slov. eko - nomija obsega, za angl. economy of scope pa slov. ekonomija razpona oz. ekonomija povezanosti. Vzrok za nastalo stanje smo poskusili poiskati tudi v jezikovnih priročnikih. V Poslovno-organizacijskem pojmovniku (Turk 2004, 686) za angleški izraz economies of scale/ economy of scale (navedeno takoj za slovenskima izrazoma) zasledimo slovenski ustreznici oz. so - pomenki: gospodarnost (zaradi večjega) obsega in ekonomičnost (zaradi) velikosti«.   Na strani 113 pa je navedena opredelitev tega pojma: [P]ojav, da se a) stroški količinske enote proi - zvoda ali storitve zmanjšajo, če se poveča ko - ličina ali b) razlika med prodajno vrednostjo količine in stroški v zvezi z njo; nanj vplivajo notranji dejavniki (npr. razporeditev stalnih stroškov na večjo količino) in zunanji dejav - niki (npr. gibanje prodajnih cen, ki se ob več - jih količinah ne zmanjšajo bistveno). V slovarju Hrvatsko-engleski rječnik Gorana Igalyja (2007) je kot prevod za angl. economies of scale naveden hrvaški izraz ekonomija obuhvata. Omenjeni pojmovnik vsebuje tudi izraza gospodarnost povezanosti in ekonomija po - vezanosti, in sicer za angleški izraz economy of connectedness. Sledi opredelitev tega pojma: la - stnost, značilnost delovanja organizacije, da so celotni stroški proizvajanja različnih proizvodov v istem obratu manjši, kot bi bili, če bi se vsak proizvod proizvajal v ločenem obratu. Zanimivo je, da angleški izraz economy avtor v prvem pri - meru prevede z izrazoma gospodarnost in ekono - mičnost, v drugem pa z izrazoma gospodarnost in ekonomija. Naj dodamo še komentar v zvezi z izrazoma ekonomika in ekonomija. Kot pravi Miran Mi - helčič, 1 je treba razlikovati med ekonomiko in ekonomijo. Sam slednji izraz uporablja le kot dru - gi izraz za gospodarstvo, sicer pa piše o ekono - miki poslovanja, ekonomiki turizma itn. Iz tega sledi, da je bolj naklonjen izrazoma ekonomika obsega, torej količinski ali številčni ali množinski ekonomiki, in ekonomika razpona, torej ekono - miki raznovrstnosti ali ekonomiki kakovostnih razlik, npr. več raznovrstnih poslovnih učinkov. Sam namreč uporablja izraz »poslovni učinki« za skupek proizvodov, ki jih delimo na pridelke, izdelke in druge proizvode (premog, mineralna voda), in storitev. Avtor bi uporabil izraz ekono - mija povezanih poslovnih učinkov in ne (le) po - vezanih proizvodov. Izraza (oz. slovenskega prevoda) ekonomija razpona (angl. economy of scale ) Poslovno-organi- zacijski pojmovnik (Turk 2004) ne vsebuje. Glede na opredelitev tega pojma pa lahko sklepamo, da je zanj uporabljen izraz gospodarnost/ekonomija povezanosti, ki torej pomeni isto kot ekonomija razpona (angl. economy of scope ), za katerega pa tudi v angleščini uporabljajo dva izraza. Verje - tno se je izraz ekonomija razpona oz. povezanih proizvodov pojavil pozneje, tako kot (najprej) 1 Miran Mihelčič, korespondenca z Dubravko Celinšek po e-pošti, 2. januar, 2024. Dubravka Celinšek, Suzana Laporšek in Mateja Jerman| Razmislek o terminologiji 22 management 19 (2024) številka 1 v angleščini tudi v slovenščini. Z ozirom na opre - delitev v pojmovniku lahko zaključimo, da sta angl. economy of scope in economy of connectedness sopomenska izraza, prav tako tudi slov. ekonomi - ja razpona in ekonomija povezanih proizvodov. Gre torej za prevoda dveh angleških sopomenk. Poleg tega pa se v slovenskem poimenovanju kot sopomenki pojavljata še izraza gospodarnost in ekonomija (gospodarnost oz. ekonomija poveza - nosti/ekonomija povezanih proizvodov). V Turkovem Pojmovniku poslovne informatike (1987) teh izrazov ne zasledimo (gre za podro - čje poslovne informatike), zasledimo pa razlago izrazov, kot so: ekonomičnost – gospodarnost; ekonomija – 1. racionalno gospodarjenje za čim boljše zadovoljevanje potreb v okviru omejenih sredstev; 2. gospodarstvo. Gre torej za dva pome - na izraza ekonomija. Kot že omenjeno, je angleški izraz economy v prvem primeru (economy of scale ) preveden z izrazoma gospodarnost in ekonomičnost, v dru - gem primeru (economy of scope) pa z izrazoma gospodarnost in ekonomija. V Slovarju izrazov s področja managementa in sorodnih področij društva Slovenska akademija za management za angle - ški izraz economy najdemo naslednje pomenske ustreznice: gospodarnost, stroškovna učinkovi - tost in gospodarstvo. Dodana je tudi opredelitev izraza gospodarnost: »Gospodarnost je v bistvu stroškovna učinkovitost, razmerje med vredno - stjo učinkov in vrednostjo zanje porabljenih (po - trošenih) poslovnih prvin«. Torej pri prevajanju angl. izraza economy v nekaterih besednih zvezah uporabljamo tako slovenski izraz gospodarstvo/ ekonomija kot tudi gospodarnost/ekonomič - nost. V/na spodaj navedenih jezikovnih priročnikih in portalih pa kot prevod angl. izraza economy v obravnavanih besednih zvezah uporabljajo le tuj - ko ekonomija. Na interaktivnem terminološkem portalu ter - minologije Evropske unije IATE (IATE: European Union Terminology b. l.) je slov. prevod angl. izra - za economies/economy of scale ekonomija obsega, za angl. economies/economy of scope pa je naveden izraz ekonomija razpona in ekonomija povezanih proizvodov. Slovarski portal Termania (Amebis) za angl. economy of scale navaja slovenski prevod ekonomija obsega, za angl. economy of scope pa na tem portalu ni zadetka. V Velikem modernem po - slovnem angleško-slovenskem slovarju (Šega 1997) najdemo slovarsko geslo economies of scale/scope in slovenski prevod ekonomija velikega obse - ga (množične proizvodnje). V Slovarju poslovnih izrazov v slovenščini in angleščini (Filipović idr., 2001) sta za angl. economy of scale navedena dva prevoda: ekonomija obsega in ekonomija veli - kosti (serije). Slovar vsebuje tudi angleški izraz diseconomy of scale s slovenskim prevodom ne - ekonomičnost obsega ter angl. economy of scope s slovenskim prevodom ekonomija dosega, eko - nomija področja dejavnosti. Za vse te izraze so navedene tudi opredelitve. V slovensko-angleškem in angleško-sloven - skem Poslovnem slovarju, izdanem leta 1996 (Co - llin) najdemo le angl. izraz economies of scale (pod slovarskih geslom economy ) s slovenskim prevo - dom ekonomika velikih količin in ekonomija (ve - likega) obsega. V spletnem slovarju Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (b. l.) zasledimo strokovni izraz ekonomija obsega, za katerega sta navedena dva angleška prevoda: economies of scale in economies of scope. Izrazov ekonomija razpona in ekonomija povezanih proizvodov ne najdemo oz. ustreznega prevoda zanju ne zasledi - mo. Za ekonomijo obsega pa je dodana razlaga, ki pojasni razliko med angl. ustreznicama economy of scale proti economy of scope – na spletni strani, na katero nas napoti spletni slovar,2 lahko upo - rabnik najde podrobnejše informacije in razlago, v slovarju pa je naveden samo kratek povzetek, ki preprosto in jasno razloži, da gre enkrat za ob - seg proizvodnje, drugič pa za diverzifikacijo, torej razpon ali raznolikost ponudbe. V Slovarju poslovnofinančnih izrazov Dušana Mramorja (1999) izrazov ekonomija obsega in ekonomija razpona oz. ekonomija povezanosti/ povezanih proizvodov sploh ne zasledimo. V največjem skupnem spletnem slovarju – slo - varju Glosbe (b. l.) za angl. economy of scale zasle - dimo prevod ekonomija obsega, za angl. economy of scope pa enak prevod, torej ekonomija obsega in manj pogosto tudi ekonomija razpona. Želeli smo preveriti tudi časovno pojavitev omenjenih izrazov, in sicer na enem od sloven - skih spletnih portalov, kjer je zabeleženo tudi leto (prve) pojavitve, tj. v Digitalni knjižnici Slo - venije. To je spletni informacijski portal, preko katerega je omogočen dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin s področja znanosti, umetno - sti in kulture. Te vsebine so zaradi upoštevanja avtorskopravne zakonodaje v večji meri starejše (ustvarjene pred letom 1945) in vključujejo veliko knjig, časopisov, fotografij, rokopisov, notnega 2 Https://www.indeed.com/career-advice /career-development/scale-vs-scope . Dubravka Celinšek, Suzana Laporšek in Mateja Jerman| Razmislek o terminologiji management 19 (2024) številka 1 23 gradiva ter drugih gradiv, ki jih hranijo slovenske knjižnice, tako da to za naše namene ni najustre - znejša referenca. Tam izraz ekonomija obsega zasledimo leta 2022, in sicer v prevodu angleške - ga povzetka članka v angleščini »Price Dynamics in the Market of Hops« avtorjev Douglasa Mac - kinnona in Martina Pavloviča. Izraza ekonomija razpona oz. ekonomija povezanosti/ekonomija povezanosti proizvodov ne zasledimo. Več zadetkov za obravnavane izraze najde - mo v Gigafidi 2.0. To je referenčni korpus pisne standardne slovenščine, ki vsebuje 1.134.693.933 besed iz 38.310 besedil, nastalih v letih 1990 do 2018. Vsebuje predvsem besedila, ki so napisana v standardnem jeziku. Za izraz ekonomija obsega je za leto 2018 zabeleženih 27 zadetkov, za 2016 31 zadetkov, za 2007 141, za 2001 52, za 1999 38, za 1997 pet, nazadnje pa za leto 1996 le en za - detek. Za izraz ekonomija razpona je zabeležen samo en zadetek iz leta 2000, in sicer iz časopi - sa Delo (izsek iz besedila: »Pomemben poudarek je dan ekonomiji obsega (economies of scale) in ekonomiji razpona (economies of scope). Poglavje avtorja končujeta z opisom in problematiko ob - dobij rasti in žetve, pri tem posebej izpostavljata finančne vidike.«). Za izraz ekonomija/ekonomije povezanosti pa so zabeleženi trije zadetki, in sicer iz let 2010, 2011 in 2012 (ustanove (dva zadetka) in novice (en zadetek)). Izraza ekonomija/ekono - mije povezanih proizvodov ne zasledimo. Glede na vire, ki jih je ta korpus zaobsegel, se je izraz ekonomija obsega pojavil prej kot izraz ekonomi - ja razpona oz. ekonomija povezanih proizvodov. Nadalje ugotavljamo, da je v tem korpusu izraz ekonomija povezanosti pogostejši od izraza eko - nomija razpona, oba izraza pa se pojavljata po letu 2000, in sicer ekonomija povezanosti pozneje kot ekonomija razpona, vendar na podlagi teh podat - kov še ne moremo sklepati, kateri izraz se je po - javil prej. Poslovno-organizacijski pojmovnik (Turk), izdan leta 2004, pa vsebuje izraz ekonomija pove - zanosti oz. ekonomija povezanih proizvodov. Penguinov slovar Dictionary of Economics (Bannock, Baxter in Davis 1992) iz leta 1992 vse - buje oba izraza: economies of scale in economies of scope. Oxfordov slovar Dictionary of Finance and Banking (Smullen in Hand 2005) tudi vsebuje oba izraza, a nas za razlago napoti na slovarsko geslo scale effect (pri izrazu economies of scale) in na izraz scope economies (pri izrazu economies of scope). Oba slovarja navajata tudi opredelitve teh pojmov. Slovar The Oxford Dictionary for the Business World (1993) vsebuje samo izraz economy of scale (poleg diseconomy of scale), ne pa tudi economy of scope. V zvezi z opredelitvami v angleščini na tem mestu navajamo samo opredelitev iz Investope - die (b. l.)3, najprej za angleški izraz economy/eco - nomies of scale: Economies of scale4 are cost advantages realized by companies when production becomes efficient. Companies can achieve economies of scale by increasing production and lowering costs. This happens because costs are spread over a larger number of go - ods. Costs can be both fixed and variable. Ekonomija/ekonomičnost obsega predstavlja stroškovno prednost, ki jo podjetja izkoristi - jo, ko proizvodnja postane učinkovita. Podje - tja lahko dosežejo ekonomijo obsega s pove - čanjem proizvodnje in znižanjem stroškov. To se zgodi, ker so stroški porazdeljeni na večje število enot proizvodov/izdelkov/poslovnih učinkov. Stroški so lahko fiksni in variabilni. [Lasten prevod] Pri izrazu economy/economies of scope pa je na - vedena sledeča opredelitev (Investopedia b. l.) 5 : An economy of scope means that the pro - duction of one good reduces the cost of pro - ducing another related good. Economies of scope occur when producing a wider variety of goods or services in tandem is more cost effective for a firm than producing less of a variety, or producing each good independen - tly. In such a case, the long-run average and marginal cost of a company, organization, or economy decreases due to the production of complementary goods and services. Ekonomija razpona (ekonomija povezanih proizvodov) pomeni, da proizvodnja neke - ga proizvoda zmanjša stroške proizvodnje drugega sorodnega/povezanega proizvoda. Ekonomija obsega se pojavi, ko je proizvo - dnja večjega števila blagovnih izdelkov ali storitev v paru stroškovno učinkovitejša za podjetje kot proizvodnja v smislu manj - še raznolikosti ali ločena proizvodnja teh izdelkov oz. proizvodov. V tem primeru se dolgoročni povprečni in mejni stroški 3 Https://www.investopedia.com/terms/e /economiesofscale.asp . 4 Navedene so tudi besedne zveze, ki vsebujejo ta izraz, oz. raba v sobesedilu, npr.: »to enjoy an economy of scale«; »to achieve an economy of scale«; »(when) it comes to economies of scale«. 5 Https://www.investopedia.com/terms/e /economiesofscope.asp . Dubravka Celinšek, Suzana Laporšek in Mateja Jerman| Razmislek o terminologiji 24 management 19 (2024) številka 1 podjetja, organizacije ali gospodarstva zmanjšajo zaradi proizvodnje komplemen - tarnih (dopolnjujočih) dobrin in storitev. [Lasten prevod] Že iz nekaterih zgoraj navedenih jezikovnih priročnikov lahko ugotovimo, da je izraz ekonomi - ja obsega pogosteje uporabljan oz. edini zabeležen (npr. v slovarju The Oxford Dictionary for the Busi - ness World (1993)) v primerjavi z izrazom ekonomi - ja razpona oz. ekonomija povezanih proizvodov. Če obravnavane izraze vpišemo v brskalnik Go - ogle, ugotovimo, da so nekateri rabljeni pogosteje od drugih. Za ekonomijo povezanosti je npr. za - beleženih 549 zadetkov, za ekonomijo povezanih proizvodov 81, za ekonomijo razpona 183 ter za ekonomijo obsega 18.200 zadetkov. Poleg izraza ekonomija obsega se pojavlja še izraz ekonomija velikosti, in sicer le z 49 zadetki. Ugotovimo torej, da je izraz ekonomija povezanosti rabljen pogo - steje od obeh sopomenk in da se izraz ekonomija obsega pojavlja pogosteje od nesopomenskega izraza (ekonomija razpona in ekonomija poveza - nosti), kar lahko pomeni, da v nekaterih primerih zaobseže tudi ta nesopomenski izraz. Seveda je to le domneva, saj besedil nismo prebrali. Iz zgoraj zapisanega torej lahko sklepamo, da se ekonomija obsega nanaša na angl. economy of scale, mestoma pa je tudi neustrezno uporabljena v pomenu angl. economy of scope (npr. v Glosbe in v spletnem slovarju Društva znanstvenih in teh - niških prevajalcev Slovenije, kjer pa je priložena še dodatna razlaga); služi torej kot »napihnjen - ka«, ki zaobseže oba izraza. Poslovno-organizacij - ski pojmovnik (Turk 2004) in terminološki portal IATE natančno razlikujeta oba izraza: ekonomija obsega (angl. economies/economy of scale) in eko - nomija razpona oz. ekonomija povezanih pro- izvodov (angl. economies/economy of scope). Pri prevajanju angleškega izraza economy of scale, kot že omenjeno, sicer naletimo na dva slo - venska prevoda, ekonomija razpona in ekonomi - ja/gospodarnost povezanosti, a tudi v angleščini obstajata dva izraza: economy of scope in economy of connectedness. Neustaljeno je v teh dveh be - sednih zvezah prevajanje angl. izraza economy, ki je večinoma prevedeno s tujko ekonomija, a tudi z izrazoma gospodarnost in ekonomičnost. Kot že omenjeno, Turk npr. v prvem primeru uporabi izraza: gospodarnost (obsega) in ekonomičnost (velikosti), v drugem primeru pa gospodarnost (povezanosti) in ekonomija (povezanosti). Izraza ekonomičnost in ekonomija torej uporablja sopo - mensko. V prvem primeru dopušča tudi daljši be - sedni zvezi: gospodarnost zaradi večjega obsega in ekonomičnost zaradi velikosti. Opazimo tudi, da se oba izraza v angleščini pojavljata v ednini in množini, v slovenščini pa predvsem v ednini. Zanimivo bi bilo raziskati (npr. v večjem korpusu besedil) tudi, kateri glagoli se v slovenščini upo - rabljajo s tema strokovnima izrazoma. Amortizacija: amortizacija kot zmanjševanje vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in zmanjševanje vrednosti neopredmetenih osnovnih sredstev Izraz amortizacija se pojavlja na več področjih, najdemo jo ne le v strokovnih slovarjih, temveč tudi v splošnem slovarju in slovarju tujk. Kot na - vaja Slovar slovenskega knjižnega jezika (ISJFR ZRC SAZU b. l.) je to: 1. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnov- nih sredstev v produkcijskem procesu: amorti - zacija inventarja, strojev, zgradb // postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovod - ska, letna amortizacija 2. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega po- sojila: amortizacija ljudskega posojila; amor - tizacija z žrebanjem 3. pravn. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice Če se omejimo na prvo razlago, opazimo, da ne ločuje opredmetenih in neopredmetenih osnov - nih sredstev, kar pa je z računovodskega vidika, ki je v središču našega zanimanja, pomembno. Zanimivo je, da se tudi v Slovenskih računovodskih standardih (Slovenski inštitut za revizijo 2016, 2024) izraza amortiziranje in amortizacija pojav - ljata v razdelku »Opredelitev ključnih pojmov« samo pri opredmetenih sredstvih, pri neopred - metenih pa nista posebej razložena. O tem več pozneje. V Slovarju tujk (Verbinc 1974, 47) je poleg eti- mološke razlage – »angl. amortisation iz lat. ad k, mors, mortis smrt« – tako razložen pomen te tujke: 1. postopno odplačevanje dolga skupaj z obrestmi; odpisovanje dolga, zlasti posto - pno odpisovanje vrednosti (strojev, zgradb ipd.) zaradi obrabe in dotrajanosti 2. razve - ljavitev (˜ izgubljene listine); amortizirati -am 1. postopno odplačevati; odpisovati 2. razveljaviti kaj. Enak zapis je tudi v Velikem slovarju tujk (Tavzes 2002) z dodanim tretjim pomenom: 3. Dubravka Celinšek, Suzana Laporšek in Mateja Jerman| Razmislek o terminologiji management 19 (2024) številka 1 25 ublaževanje tresenja pri premikanju avtomobila, letala ipd. Slovar tujk (2006, 23), ki ga je iz angleščine v slovenščino prevedel Igor Antič, razloži izraz amortizacija: (lat. – vulgarlat. – fr.): 1. postopno in načr - tno plačevanje kredita 2. kritje investicije (npr. nabavne cene stroja) iz dobička, ki je nastal z uporabo investicijske dobrine (npr. stroja); amortizer (tehn.) dušilnik oz. bla - žilnik (nihanja); amortizirati 1. odplačevati (dolg) 2. (gosp.) postopoma odpisovati vred - nost osnovnih sredstev. V našem prispevku se osredotočamo pred - vsem na pomen izraza amortizacija v računovod - skem smislu, izraz pa se, kot je razvidno iz zgoraj navedenih opredelitev oz. pomenov, uporablja na različnih področjih, njegovi pomeni pa se glede na področje deloma razlikujejo. Vsekakor pa pomeni zmanjšanje, tudi ublažitev nečesa oz. da gre ne - kaj proti koncu, neobstoju, »smrti« (lat. ad mors ). Zanimivo in pomembno je tudi vedeti, kako je ta tujka latinskega izvora »potovala« in prehajala iz latinščine ter nadalje iz enega jezika v drugega. V slovensko besedišče je izraz amortizacija prišel iz francoščine, in sicer preko nemščine (Snoj 1997). V angleščini pa je ta tujka ubrala malo drugačno pot, sicer tudi preko francoščine iz latinščine,6 a brez »posredovanja« nemščine. Slovenski izraz amortizacija (angl. depreciation ) in angleški izraz amortisation/amortization (slov. amortizacija ne - opredmetenih sredstev) pa se v računovodskem smislu, kot bomo ugotovili na podlagi oprede - litev pozneje, v teh dveh jezikih razlikujeta. V slovenščini v tem smislu uporabljamo le izraz 6 amortization (n.) 1670s, in reference to the alienation of lands given to religious orders, noun of action from amor - tize. Of debts, „extinction (especially by a sink - ing-fund),“ from 1824. [...] amortize (v.) late 14c., amortisen , in law, „to alienate lands,“ also (c. 1400) „to deaden, destroy;“ from Old French am - ortiss-, present-participle stem of amortir „deaden, kill, destroy; give up by right“ (12c.), from Vulgar Latin *admortire „to extinguish,“ from ad „to“ (see ad-) + mortus „dead,“ from Latin mors „death“ (from PIE root *mer- „to rub away, harm“). The literal sense „make dead“ is obsolete in English. In reference to extinguishing a debt from early 19c. Related: Amortized ; amortizing. [»Amortization (n.), b. l.] amortizacija, medtem ko depreciacijo uporablja - mo na področju financ, in sicer v pomenu »padec, znižanje vrednosti; razvrednotenje: depreciacija denarja« (ISJFR ZRC SAZU b. l.), a ne kot prevod angl. depreciation v računovodskem smislu. Tukaj se na področju računovodstva v slovenščini čuti manjši vpliv angleščine, čeprav v nekaterih dru - gih primerih angleščina izkazuje svojo »premoč« pri rabi tujk, ki postajajo internacionalizmi. V Velikem modernem poslovnem angleško-slo- venskem slovarju (Šega 1997) sta navedena dva pomena angl. izraza depreciation, in sicer v raču - novodskem smislu – amortizacija, amortiziranje, zmanjševanje vrednosti (osnovnih sredstev) – ter v finančnem, monetarnem smislu – izguba/ zniževanje vrednosti, depreciacija (valute). Sledi uporaba tega izraza v številnih stalnih besednih zvezah oz. večbesednih strokovnih izrazih, npr. depreciation of capital – amortizacija/raz - vrednotenje kapitala (fin.); depreciation of equ - ipment – amortiziranje opreme (računovodsko); depreciation of currency – razvrednotenje valute (monetarno). Za angl. izraz amortization sta prav tako navedena dva glavna pomena, amortizacija v finančnem (bančnem) smislu: odplačilo, vračilo, ter amortizacija v računovodsko smislu: amorti - zacija, amortiziranje. Sledi uporaba tega izraza v številnih stalnih besednih zvezah oz. večbe - sednih strokovnih izrazih, npr. amortization of a debt – odplačevanje dolga (fin.); amortization plan/schedule – amortizacijski načrt za odplači - lo dolga/posojila (bančno, računovodsko); loan amortization – am o r t iz a c i j a/v r a č an j e/o d p l a č e- van je posojila (bančno). V spletnem Slovensko-angleškem slovarju Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slo - venije (b. l.)7 sta kot prevoda za slovenski izraz amortizacija navedena angl. izraza depreciation in amortisation. Poleg tega je v slovarju na voljo doda - tna razlaga (v angleščini), iz katere je jasno, da med tema pojmoma (in hkrati poimenovanjema) obsta - ja razlika. Za razlago nas slovar – ob slovarskem ge - slu »amortizacija: depreciation vs. amortisation« – napoti na Investopedio: »depreciation of tangible assests vs. amortisation of intangible assets«. Iz te zadnje razlage je torej (v računovodskem smislu) razbrati razliko med obema pojmoma in s tem tudi poimenovanjema, čeprav se v sloven - skem prevodu v obeh primerih uporablja izraz amortizacija. Kako torej v slovenščini skozi po- imenovanje izrazimo to razliko? V slovenščini 7 Dostopno na: https://dztps.si/sl/glosarji /slovarji-v-nastajanju. Dubravka Celinšek, Suzana Laporšek in Mateja Jerman| Razmislek o terminologiji 26 management 19 (2024) številka 1 se na področju računovodstva za angl. izraz de - preciation pojavlja poimenovanje amortizacija, ki pravzaprav pomeni oz. se nanaša na amortizacijo opredmetenih sredstev. Za angleški izraz amorti - sation/amortization pa nismo zasledili (enobese - dne) prevodne ustreznice. Postavlja se torej vpra - šanje: ali je slovenski enobesedni strokovni izraz amortizacija »napihnjenka«, ki zaobseže oba ang - leška izraza? V računovodstvu danes ločujemo med zmanj - ševanjem vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in zmanjševanjem vrednosti neopred - metenih osnovnih sredstev. Kot smo že omeni - li, to v angleščini poimenujemo depreciation in amortisation (v brit. angl.) oz. amortizatio n (v am. angl.). V nadaljevanju bomo uporabili zapis v britanski angleščini, razen kadar je v jezikovnih virih, ki jih navajamo, zapisano drugače (torej v ameriški angleščini). V Pojmovniku poslovne informatike (Turk 1987, 11) najdemo naslednjo opredelitev izraza amor - tizacija: Amortizacija (angl. depreciation, amortiza - tion, nem. Abschreibung) – strošek , ki se po - javlja zaradi prenašanja nabavne vrednosti stvari ali pravic iz okvira osnovnih sredstev v uporabi ali izven nje na poslovne učinke, obra - čunan kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje pri vsaki od teh stvari ali pravic. Leta 1987 je v omenjenem Pojmovniku izraz amortizacija v angleščino preveden kot depreci - ation in amortization, dodan pa je tudi prevod v nemščino, in sicer tudi v nemščini le en izraz (Ab - schreibung), tako kot v slovenščini, medtem ko sta v angleščini dva. Iz navedenega lahko sklepa - mo, da v slovenščini izraz amortizacija zaobjame oba angleška izraza. V Poslovno-organizacijskem pojmovniku (Turk 2004, 15) je ob geselskem članku (amortizacija) še angleško poimenovanje za ta pojem, depreci - ation, amortization, in sicer z razlago: »strošek, ki se pojavlja pri amortizirljivih sredstvih zaradi postopnega prenašanja njihove nabavne vrednos - ti na poslovne stvaritve; ugotovi se kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje pri vsakem od njih«. V Pojmovniku temu geselskemu članku sledi več besednih zvez z izrazi amorti - zacija, amortizacijski idr. Npr., ob slovenskem večbesednem strokovnem izrazu amortizacija za davčne namene je zapisan angleški strokovni iz - raz depreciation for tax purposes. Iz obeh pojmovnikov torej vidimo, da avtor (Turk 1987; 2004) za dva angleška izraza (amorti- sation in depreciation) uporablja enega slovenske - ga: amortizacija. V Slovarju poslovnofinančnih izrazov Dušana Mramorja (1999, 14) je izraz amortizacija, z doda - nim angl. depreciation, opredeljen kot: Strošek osnovnih sredstev, pripisan uporabi sredstva v določenem znesku po eni od me - tod amortizacije v vsakem letu življenjske dobe sredstva[8 ]. Tudi pridevniške oblike v strokovnih izrazih, ki sledijo geselskemu članku amortizacija, av - tor izpelje iz izraza amortizacija (amortizacijska metoda padajoče časovne vrste, amortizacijska osnova, amortizacijski sklad/presihajoči sklad) ter v angleščini za prva dva – navedena v oklepa - ju – dosledno uporablja besedo depreciation ali iz nje izpeljan pridevnik (declining balance deprecia - tion, depreciable basis), za zadnjega pa ne (sinking fund). Zadnjega na drugem mestu v slovarju malo drugače zapiše: presihajoči (amortizacijski) sklad (prej: amortizacijski sklad/presihajoči sklad) ob angleškem sinking fund. V slovensko-angleškem delu slovarja zasledimo le izraz amortizacija, v angleško-slovenskem delu pa le angleški izraz de - preciation, ne pa tudi amortisation/amortization. Najdemo tudi angleški besedni zvezi amortizati - on schedule – slov. anuitetni načrt – in amortized loan – slov. anuitetno posojilo. Iz besedne zveze odplačevanje posojila, tj. v angleščini amortized loan, je razvidno, da se amortizacija oz. odplače - vanje nanaša (tudi) na neopredmetena sredstva (dolg). Iščemo še dalje, z namenom, da bi našli ustre - zna prevoda za angleška amortisation in deprecia- tion. Slovenski računovodski standardi iz leta 2016 v poglavju »Opredmetena osnovna sredstva: Opredelitev ključnih pojmov« (Slovenski inštitut za revizijo 2016, 44) ter novi Standardi iz leta 2024 (Slovenski inštitut za revizijo 2024, 37) opredelju - jejo izraza amortiziranje in amortizacija: Amortiziranje je razporejanje vrednosti amortizirljivega sredstva na zneske, v ka - terih ga v ocenjeni dobi njegove koristnosti postopoma zapušča in ki pomenijo stroške. Amortizacija je znesek, ki v posameznem obračunskem obdobju zapusti amortizirljivo sredstvo in je tedanji strošek. 8 V skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi se sredstvo amortizira v dobi koristnosti in ne življen - jski dobi. Dubravka Celinšek, Suzana Laporšek in Mateja Jerman| Razmislek o terminologiji management 19 (2024) številka 1 27 V poglavju »Neopredmetena osnovna sred- stva: Opredelitev ključnih pojmov« (Slovenski inštitut za revizijo 2016, 58–59) tega pojma Stan- dardi ne navajajo (verjetno zato, ker je že razlo - žen v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sred - stvi). Prav tako pojem v tem poglavju ni posebej razložen v novih Standardih (Slovenski inštitut za revizijo 2024). Navajamo še opredelitev izraza amortizacija iz Slovenskih računovodskih standardov iz leta 2001 (Slovenski inštitut za revizijo 2002, 111): Amortizacija je znesek, ki v posameznem obračunskem obdobju zapusti amortizirljivo sredstvo in je tedanji strošek, razen v prime - ru zmanjšanja prevrednotovalnega poprav - ka kapitala. Tudi v Slovenskih računovodskih standardih iz l. 2006 (Slovenski inštitut za revizijo 2006, 262) ter tudi prej (npr. Slovenski inštitut za revizijo 2002, 111) in pozneje (Slovenski inštitut za revi - zijo 2016, 44 in 55) je zapisano, da se amortizacija obračunava od opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev s končno dobo ko - ristnosti. Podana je tudi opredelitev izraza amor - tiziranje (Slovenski inštitut za revizijo 2024, 37): Amortiziranje je razporejanje vrednosti amortizirljivega sredstva na zneske, ki ga v ocenjeni dobi njegove koristnosti postopo - ma zapuščajo in pomenijo stroške. Stroški amortizacije se pripoznavajo na pod - lagi doslednega razporejanja amortizirljivih zneskov opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev po posameznih obra - čunskih obdobjih, v katerih iz njih izhajajo go - spodarske koristi (Slovenski inštitut za revizijo 2024, 30). Tudi v teh izdajah je v zvezi z opredmetenimi in neopredmetenimi osnovnimi sredstvi prisoten le izraz amortizacija, poleg izraza amortiziranje. V Slovenskih računovodskih standardih iz leta 2024 v poglavju »Slovenski računovodski stan - dard 2 (2024) Neopredmetena sredstva, B Stan - dard, c) Začetno računovodsko merjenje ne - opredmetenih sredstev« (str. 46) se uporablja v povezavi z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi izraz amortizacija: Neopredmeteno sredstvo, pridobljeno z dr - žavno podporo ali donacijo, se ob pridobitvi izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana, pa po pošteni vrednosti, zvišani za izdatke, ki jih je mogoče pripisati neposredno prip - ravljanju sredstva za njegovo namerava - no uporabo. Donacije in državne podpore za pridobitev neopredmetenih osnovnih sredstev se ne odštevajo od njihove nabavne vrednosti, temveč se vštevajo med odložene prihodke in porabljajo skladno z obračunano amortizacijo. V spletni Zbirki strokovnih pojmov, osnovani na podlagi Pojmovnika (Turk 2007) pri Zvezi ra- čunovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, najdemo naslednja prevoda in opredelitvi (Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije b. l.): amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev vrednost opredmetenih os - nov nih sredstev, ki se v posameznem obra - čunskem obdobju prenaša iz njih med stro - ške; ugotovi se kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje pri vsakem od njih amortizacija (neopredmetenih dolgoročnih sredstev)9 vrednost neopred - metenih dolgoročnih sredstev, ki se v po - sameznem obdobju prenese med stroške; je enaka vrednosti, ki jo ta sredstva tedaj izgubijo (amortizacijskemu popravku vred - nosti), in bremeni proizvode ali opravljene storitve (strošek amortizacije) Na tem mestu torej najdemo dve poimenova - nji, ki sicer nista enobesedni (tako kot v angleš - čini), odražata pa razliko med obema pojmoma. Nejasen pa je vzrok za uporabo oklepaja pri iz - razu: amortizacija (neopredmetenih sredstev). V isti Zbirki strokovnih pojmov (Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije b. l.) najdemo še angleška prevoda za izraz amortizacija za ra - čunovodske namene (amortizacija, obračunana skladno z računovodskimi standardi; lahko se razlikuje od amortizacije za davčne namene) in izraz amortizacija za davčne namene (amortizaci - ja, obračunana skladno z zakonodajo o davku od dobička; lahko se razlikuje od amortizacije za ra - čunovodske namene): depreciation for accounting purposes in depreciation for tax purposes. Ugotavljamo torej, da tudi v slovenščini v zvezi z amortizacijo na področju računovodstva ločimo med dvema pojmoma in dvema poime - novanjema, vendar je angleško poimenovanje 9 Na tem mestu so neopredmetena dolgoročna sredstva v geselskem članku zapisana v oklepaju, opredmetena osnovna sredstva pa ne (op. avt.). Dubravka Celinšek, Suzana Laporšek in Mateja Jerman| Razmislek o terminologiji 28 management 19 (2024) številka 1 enobesedno (in s tem bolj ekonomično), sloven - sko pa na nekaterih mestih »napihnjenka«, na drugih pa sta to dve večbesedni poimenovanji: amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev oz. krajše amortizacija opredmete - nih sredstev in amortizacija neopredmetenih sredstev. V Digitalni knjižnici Slovenije zasledimo iz - raza amortizacija in amortizacijski sklad l. 1957 v prispevku »Spremembe pri plačevanju stopnje amortizacije osnovnih sredstev« in v prispevku »Način trošenja amortizacijskih skladov«. Oba prispevka sta bila objavljena v glasilu Naša skup - nost. Izraza amortizacija neopredmetenih (dolgo - ročnih) sredstev v Digitalni knjižnici Slovenije ne zasledimo. V slovarju oz. na platformi Glosbe za angl. amortisation zasledimo prevod amortizacija, isti prevod – amortizacija – pa je naveden tudi za angl. izraz depreciation, poleg še dveh, ki pa se uporabljata na drugih področjih: razvrednotenje, depreciacija (tudi zmanjšanje, zniževanje in manj pogosto: podcenjevanje, omalovaževanje). Penguinov slovar Dictionary of Economics (Bannock, Baxter in Davis 1992, 14 in 111–112) vsebuje oba izraza: amortization (zapis v am. angl.) in depreciation (angl.). Iz spodaj navedene opredelitve10 sklepamo, da se izraz amortizati - on nanaša na neopredmetena sredstva (dolg). Avtorji pa v opredelitvi tega izraza med drugim navajajo, da se izraz amortization (am. angl.) upo - rablja tudi kot sopomenka za depreciation (angl.). Izraz depreciation je v slovarju obširno razložen, saj vsebuje tudi metode (depreciation methods). Kot prvi pomen tega izraza se v slovarju navaja: 1. zmanjšanje vrednosti sredstva/dobrine/premo - ženja zaradi obrabe in uničenja. Nadalje razloži tudi depreciation for tax purposes (str. 112), tj. slov. amortizacija za davčne namene: davek na dobi - ček; taka »depreciacija« pa mora biti izračunana v skladu z določenimi pravili in ni nujno v povezavi z amortizacijo (angl. depreciation), izračunano/ obračunano v računovodskih izkazih podjetja. Kot drugi pomen pa slovar navaja: 2. zmanjšanje vrednosti valute napram zlatu ali drugi valuti pod 10 Navajamo neprevedeno opredelitev iz tega slovarja (Bannock, Baxter in Davis 1992, 14): »Amorti- zation. Provision for the repayment of DEBT by means of accumulating a ‚sinking fund‘ through regular payments which, with accumulated INTER - EST, may be used to settle the debt in instalments over time, or in a lump sum. The term is also used as a synonym for DEPRECIATION«. pogoji prostega trga zaradi padca povpraševanja po določeni valuti glede na ponudbo; zmanjšanje vrednosti (padec/devalvacija) valute (lasten pov - zetek v slovenščini). Oxfordov slovar Dictionary of Finance and Ban- king (Smullen in Hand 2005, 14) tudi vsebuje oba izraza. Za amortization navede pet pomenov. »1. proces/postopek obravnavanja letnega zneska kot odhodka, za katerega se šteje, da je zmanjšal vrednost osnovnega sredstva«. Kot piše dalje, se lahko tudi dobro ime podjetja/poslovna vrednost amortizira (str. 14). Nato nas slovar (pod prvim pomenom) napoti še na depreciation . Zadnji od petih pomenov izraza amortizacija je naveden kot: »drug izraz za depreciation, uporabljan v ZDA« (str. 14). Za depreciation (str. 112) pa navaja: 1. znesek, vračunan/zaračunan pri izkazu poslovnega izida določene organizacije/ združbe, ki predstavlja obrabo in zmanjša - nje vrednosti sredstva/dobrine/premoženja. […] 2. padec vrednosti valute ob drsečem (deviznem) tečaju/ob drsenju tečaja glede na drugi tečaj. [Lasten prevod] V zvezi z opredelitvami v angleščini na tem mestu navajamo še opredelitvi iz Investopedie (b. l.), najprej za depreciation in nato še za amor - tization: Amortizacija [angl. depreciation ] je računo - vodska praksa, ki se uporablja za porazde - litev stroškov opredmetenega oz. fizičnega sredstva v času njegove dobe koristnosti. Amortizacija nam pokaže, kolikšen del vred - nosti sredstva je bil porabljen v določenem časovnem obdobju. Podjetja amortizirajo sredstva tako za davčne kot za računovodske namene in imajo za to na izbiro več različnih metod. Amortizacija [angl. amortization ] je računo - vodska tehnika, ki se uporablja za periodič - no znižanje knjigovodske vrednosti posojila ali neopredmetenega sredstva v določenem časovnem obdobju. V zvezi s posojili pa se amortizacija osredotoča na porazdelitev plačil posojila skozi čas. Ko se nanaša na sredstvo, je amortizacija teh sredstev [angl. amortization] podobna amortizaciji opred - metenih osnovnih sredstev [angl. deprecia - tion]. Tudi po pregledu drugih virov smo ugotovili, da se je v slovenščini v tem (računovodskem) pome - nu uporabljala le tujka amortizacija in ne tujka iz angleščine (depreciacija) ali kak drug enobesedni Dubravka Celinšek, Suzana Laporšek in Mateja Jerman| Razmislek o terminologiji management 19 (2024) številka 1 29 izraz. Iz pojmovnikov (Turk 1987; 2004) in neka - terih drugih slovenskih virov pa je razvidno, da gre za dva sicer sorodna, a različna pojma. Njun avtor (Turk 2004) sicer za oba pojma obdrži iz- raz amortizacija, a ju loči tako, da izraz razširi z natančnejšim oz. daljšim poimenovanjem: amor - tizacija opredmetenih osnovnih sredstev (angl. depreciation) in amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev (amortization 11). Enaka pre - voda za angl. depreciation in amortisation/amorti- zation sta zabeležena tudi na portalu IATE (depre- ciation12 – amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in amortisation/amortization13 – amorti - zacija neopredmetenih osnovnih sredstev). Razprava in sklep Z razvojem na področju ekonomije, financ in računovodstva nastajajo ter so nastajali novi poj - mi (npr. poleg opredmetenih še neopredmetena sredstva in njihove različne oblike). Ti potrebujejo nova poimenovanja, a so »poti« poimenovanja po - gosto različne. V novejšem času je v slovenščini (in tudi v drugih, predvsem evropskih, jezikih) zelo priročno sprejeti kar tujko iz angleščine (anglici - zem), saj danes nova spoznanja pogosto nastajajo prav v tem jeziku (tako s strani rojenih kot tudi nerojenih govorcev angleščine), a vedno ni tako. V prispevku smo prikazali pregled obravnava - nih izrazov skozi različne slovarje in druge jezi - kovne vire (v časovnem razponu od zadnjih dese - tletij 20. stoletja do prvih desetletij 21. stoletja). Kot kaže naša raziskava, se danes v slovenskem jeziku iz »napihnjenk« rojevajo »dvojčki«, izrazi, ki so sorodni, a se med sabo razlikujejo in z na - tančnejšim poimenovanjem podrobneje oprede - ljujejo te razlike. Kot smo zapisali že v naslovu in uvodnem delu tega prispevka, se osredotočamo na nesklad - je med prevodi dveh pojmov iz angleškega v slo - venski jezik. Medtem ko smo v več slovarjih za poimenovanje dveh pojmov (ki sta v angleščini poimenovana z dvema angleškima izrazoma) zasledili le eno slovensko poimenovanje, pa lah - ko rečemo, da se to spreminja oz. da je raba v splošnem in pogovornem jeziku manj natančna kot v strokovnih virih. To bi bilo sicer treba še na - tančneje raziskati. Poleg ekonomije obsega se v 11 Turk (1987) uporabi zapis tega izraza v ameriški angleščini. 12 Povezava do vira: https://iate.europa.eu/search /result/1699783986262/1. 13 Povezava do vira https://iate.europa.eu/search /result/1699782984632/1. slovenščini vedno pogosteje pojavlja tudi ekono - mija povezanosti/razpona, strokovni izraz amor - tizacija pa razširimo v dve poimenovanji – dve daljši besedni zvezi: amortizacija opredmetenih (osnovnih) sredstev in amortizacija neopred - metenih (dolgoročnih) sredstev oz. amortizaci - ja neopredmetenih (osnovnih) sredstev. V obeh primerih gre za dolgoročna sredstva, četudi se to navaja le v zvezi z neopredmetenimi sredstvi. Pri nesopomenskih izrazih ekonomija obsega in ekonomija razpona pregled po slovarjih kaže večjo prisotnost izraza ekonomija obsega, v ne - katerih slovarskih virih izraza ekonomija razpo - na oz. njenega sopomenskega izraza ekonomija povezanosti/povezanih proizvodov sploh ne za - sledimo. Verjetno se je ta (zadnji) izraz pojavil pozneje. Oba izraza – ekonomija obsega in eko - nomija razpona/povezanosti – pa se pojavljata v večini slovenskih strokovnih jezikovnih virov, v splošnih slovarjih pa (morda tudi zaradi svo - jega večbesednega poimenovanja) izraza nista prisotna. Zato smo preverjali njuno prisotnost v obsežnem slovenskem referenčnem korpusu pisne standardne slovenščine – v Gigafidi 2.0. V tem jezikovnem korpusu smo za izraz ekonomija obsega zasledili največ zadetkov oz. primerov in izredno malo primerov za ostala dva (sopomen - ska) izraza, tj. ekonomija razpona oz. ekonomija povezanosti/povezanih proizvodov. Vendar pa je v Gigafidi 2.0 izraz ekonomija povezanosti pogo - stejši od njegovega sopomenskega izraza ekono - mija razpona (se pa oba izraza pojavljata šele po letu 2000), in sicer ekonomija povezanosti pozne - je kot ekonomija razpona. Vendar na podlagi teh podatkov še ne moremo zagotovo sklepati, kate - ri izraz se je pojavil prej. Poslovno-organizacijski pojmovnik, izdan leta 2004 (Turk), vsebuje izraz ekonomija povezanosti oz. ekonomija povezanih proizvodov, kar se sicer ujema s prej omenjenimi podatki. Pri tem naj omenimo, da za ta izraz tudi v angleščini obstajata dva sopomenska izraza: economy/economies of scope in economy/economies of connectedness. Na podlagi vseh pregledanih vi - rov sklepamo, da je drugi pojem (ekonomija po - vezanosti/razpona) novejši in da se je v slovenšči - no verjetno prevajal z zamikom. Za angl. izraz amortisation/amortization opo- zarjamo, da se v nekaterih angleških virih (slo - varjih) izpostavlja, da je ta izraz sopomenka za depreciation (slov. amortizacija oz. amortizacija opredmetenih sredstev): amortisation/amortiza - tion se torej (v ZDA) uporablja tudi kot sopomen - ka za depreciation (Smullen in Hand 2005). Iz na - tančnejše razlage v nekaterih že prej omenjenih Dubravka Celinšek, Suzana Laporšek in Mateja Jerman| Razmislek o terminologiji 30 management 19 (2024) številka 1 virih pa je razvidno, da se amortisation/amortiza- tion nanaša na neopredmetena sredstva, na dolg (Bannock, Baxter in Davis 1992). Torej sta v ne - katerih virih ta izraza navedena kot možni sopo - menki in gre tudi pri tem za razliko med britan - sko ter ameriško angleščino. Očitno je ta pojem v slovenščini ubral drugačno pot, prav tako tudi v nemščini. Turk (2004) v Pojmovniku navede samo en nemški izraz kot ustreznico za slovenskiizraz amortizacija, in sicer Abschreibung14. V sloven - ščini se uporablja le en izraz (amortizacija) oz. natančneje dva večbesedna izraza: amortizacija opredmetenih osnovnih sdstev in amortizacija neopredmetenih osnovnih sredstev (tudi: amor - tizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev). Za večjo doslednost predlagamo uporabo teh dveh izrazov, čeprav je tudi izraz v oklepaju že dokaj uveljavljen. Obravnavani primeri strokovnih izrazov ver - jetno kažejo na sodobno diferenciacijo v razvoju določenih pojmov. Pojem, ki je v preteklosti imel le en pomen ali pa je zaobsegel celoto, je sedaj bolj specializiran in razdeljen na dve samostojni poimenovalni ter pomenski enoti. Gre za vsebin - ski razvoj, za razlikovanje med dvema sorodnima pojmoma, ki v določenem trenutku ali okolju/ sobesedilu v slovenščini obstajata v istem izra - zu – npr. v »napihnjenki« amortizacija, ki pa se pozneje razvije v dva pojma in dve razlikovalni poimenovanji. Se je izraz ekonomija razpona/ povezanosti pojavil pozneje kot izraz ekonomija obsega? Da bi lahko vse to z gotovostjo potrdi - li, bi morali izvesti raziskavo na večjem korpusu strokovnih besedil, kjer bi lahko ugotovili tudi čas pojavitve strokovnega izraza. Literatura »Amortization (n.).« B. l. V Online Etimology Dictiona- ry. Douglas Harper. https://www.etymonline.com /word/amortization#etymonline_v_26204. Bannock, G., R. E. Baxter in E. Davis. 1992. Dictionary of Economics. London in New York: Penguin Books. Collin, P. H. 1996. Poslovni slovar: angleško-slovenski in slovensko-angleški. Prevedla M. Ažman-Bizovičar. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Sloveni- je. B. l. Slovensko-angleški slovar http://dztps.si/sl /glosarji/interaktivni-slovarji/slovensko-angleski -poslovni-slovar. Glosbe: slovar. B. l. https://sl.glosbe.com/. 14 V francoščini in italijanščini v slovarju Glosbe za amortizacijo (sicer ne le v računovodskem smis - lu) zasledimo sledeče prevode: fr. amortissement, dépréciation; it. ammortamento, ammortizzazione, deprezzamento. Faber, P., in M.-C. L’Homme. 2014. »Lexical Semantic Approaches to Terminology.« An Introduction. Ter - minology, 20(2), 143–150. Filipović, N., M. Popović, D. Purg in D. Vakanjac. 2001. Slovar poslovnih izrazov v slovenščini in angleščini. Ljubljana: Mladinska knjiga. IATE: European Union Terminology. B. l. https://iate .europa.eu/home. Igaly, G. 2007. Hrvatsko-engleski rječnik. Termania. https://www.termania.net/slovarji/120/hrvatsko -engleski-rjecnik. Investopedia. B. l. https://www.investopedia.com/. ISJFR ZRC SAZU. B. l. Slovar slovenskega knjižnega jezi- ka. Fr an.si. h tt ps ://www .fr an.si/isk an j e ?Fil t er e dD i ctionaryIds=130&View=1&Query=%2A. Javornik, M., ur. 1997. Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah. Knj. 2, Ch-Gh. Ljubljana: DZS. Mramor, D. 1999. Slovar poslovnofinančnih izrazov. Lju- bljana: Gospodarski vestnik. Ribnikar, I. 2010. »Izvedeni finančni instrumenti ali fi- nančni derivativi in finančna kriza.« Bančni vestnik, 59(6), 9–11. Slovenska akademija za management. B. l. . Slovar iz- razov s področja managementa in sorodnih področij. https://sam-d.si/slovar/. Slovar tujk. 2006. Prevedel in priredil I. Antič. Tržič: Učila International. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik. 1970–1991. Slovar slovenskega knjižnega jezika. 5 zvezkov. Uredili A. Bajec idr. Lju- bljana: Državna založba Slovenije. Slovenski inštitut za revizijo. 2002. Slovenski računo- vodski standardi 2001. Ljubljana: Zveza računovo- dij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Slovenski inštitut za revizijo. 2006. Slovenski računo - vodski standardi 2006. Ljubljana: Zveza računovo- dij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Slovenski inštitut za revizijo. 2016. Slovenski računo - vodski standardi 2016. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. Slovenski inštitut za revizijo. 2024. Slovenski računo - vodski standardi (2024): z dodanimi Pravili skrbnega računovodenja. Uredil M. Prusnik. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Smullen, J., in N. Hand, ur. 2005. A Dictionary of Finan- ce and Banking. 3. izd. Oxford: Oxford University Press. Snoj, M. 1997. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Mladinska knjiga. Šega, L. 1997. Veliki moderni poslovni slovar: angleško- -slovenski. Uredila M. Hočevar. Ljubljana: Cankar - jeva založba. Tavzes, M., ur. 2002. Veliki slovar tujk. Ljubljana: Can- karjeva založba. The Oxford Dictionary for the Business World. 1993. Ox - ford: Oxford University Press. Turk, I. 1987. Pojmovnik poslovne informatike. Ljubljana: Društvo ekonomistov Slovenije. Dubravka Celinšek, Suzana Laporšek in Mateja Jerman| Razmislek o terminologiji management 19 (2024) številka 1 31 Turk, I. 2004. Poslovno-organizacijski pojmovnik: s slo- vensko-angleškim in angleško-slovenskim strokovnim slovarjem. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Turk, I. 2007. Pojmovnik računovodstva, financ in revizije. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo in Zveza ra- čunovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Verbinc, F. 1974. Slovar tujk. 4. izd. Ljubljana: Cankar- jeva založba. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. B. l. Pojmovnik, zbirka strokovnih pojmov. https:// www.zvezarfr.si/pripomocki/slovar.