t Ameriški državljani tlačanijo v Titovini slani v delavske tabore brez vsakega zaslišanja ali obravnave in tvO kljub temu, da so povedali, da so državljani prijateljske države (Zed. držav), ki je toliko pripomogla za osvoboditev Jugoslavije izpod jarma okupatorja ter še potem toliko pomagala s pošiljanjem raznih potrebščin za re-konstr u k c i j o J u gosi a vi j e. Ameriška vlada s tem protestom ni grozila s kako akcijo, rekla pa je, da pričakuje, da bodo takoj podvzeti primerni koraki. Ameriška vlada tudi izjavlja, da hoče 'dobiti dovoljenje, da bo preiskala vsako osebo, ki trdi, da ima ameriško državljanstvo. Ko je ameriška vlada v avgustu protestirala pri Titovi vladi radi nasilnega zadržanja ameriškega državljana Kristijana Hegla, je Titova vlada izpustila 119 oseb, so trdile, da so ameriški državljani. Toda ameriški vladni uradniki pravijo, da ima Titova vlada še 165 oseb na prisilnem delu v delavskih taboriščih, ki so ameriški državljani. Titova vlada ji'h drži z izgovorom, da so nemškega pokoljenja. Ameriška vlada to prizna, toda trdi, da so to otroci nemških ali balkanskih izseljencev, rojeni v Zed. drža- vah, ki so se vrnili v Evropo, toda obdržali ameriško državljanstvo. Diplomatski uradniki trdijo, da je bilo mnogo ameriških državljanov nasilno odpeljanih v Rusijo na delo. Ameriška vlada ve za tri take slučaje, ko. so bili poslani v Rusijo iz Jugoslavije, 40 iz Romunije, nekaj iz Ogrske in precej iz Poljske. Eden teh je Anton Klančar, rojen v Clevelandu 29. nov. 1919 in ki je letos poleti še prebival v Gorenji vasi št- 62, pošta šmarjeta pri Novem mestu s svojo sestro Marijo, rojena v •Clevelandi 28. marca 1922. Na 10. avgusta je državni oddelek protestiral v Belgradu, ker je bil Klančar na tem, da ga odpošljejo v Rusijo. Jugoslovanska vlada je odgovorila, da ima ameriška vlada o tem napačne informacije ter da bo zunanje ^ministrstvo preiskalo državljanstvo omenjenega Antona Klančar-ja. Državni oddelek danes trdi, da se nahaja zdaj tisti Anton Klančar nekje v Sovjetski Uniji na prisilnem delu. , . Sergij Makiedo,' atašej pri jugoslovanskem poslaništvu v Washingto-nu, je rekel, da ni nobena oseba v Ju- goslaviji, ki je kjerkoli zaprta, državljan Zed. držav. Večinoma da so otroci Jugoslovanov nemškega pokoljenja, ki so se izselili v Ameriko, tam vzeli državljanstvo ter se vrnili v Jugoslavijo ob času depresije. Te Jugoslavija zdaj smatra za jugoslovanske državljane, tudi tiste, ki so bili rojeni v Zed. državah od jugoslovanskih staršev in ki da so tekom vojne služili kot nacijski agentje. Dalje je rekel, da niti ti, niti kateri drugi niso na suženjskem delu v Jugoslaviji. Ameriška vlada računa, da je zdaj v Jugoslaviji od 2,000 do 3,500 ameriških državljanov, več kot 350 na Ogrskem in nad 20,000 na Poljskem. Od teh v Jugoslaviji jih je 40 odstotkov naturaliziranih državljanov, ostali so bili rojeni pa v Ameriki. Ameriška vlada je še v juliju protestirala v Belgradu, ker Titova vlada ni pustila priti osebam v ameriško poslaništvo in tam dokazati, da so ameriški državljani. O dveh slučajih poroča ameriška vlada, da Jugoslavija ni dovolila odhoda iz dežele, čeprav jima je ameriška vlada izdala ameriški potni list. Protest ameriške vlade je izročil Titovi vladi v Belgradu poslanik Patterson. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) i KAKO SE DOKAZUJE PRI I "LJUDSKEM--" SODIŠČU. Re-1 kli smo, da so hoteli partizanski j sodniki pokazati, da je škof kriv vsega, tudi dajanj, za katera niti vedel ni. Tako so privlekli pred sodišče neko žensko l Ižanskega, neko Kumše. Ta je pripovedovala pri sodišču zgodbe, kako da so domobranci pobrali njo in še druge komuniste terence in jih vse razen nje postrelili na Lanišču. To zgodbo ste že brali v Ameriki v tistih znanih partizanskih pismih, s katerimi so komunisti hoteli agitirati med ameriškimi Slovenci za sebe, in o katerih vrednosti ste že pisali v Ameriški Domovini. Nihče ne bo nikoli vedel, koliko je na stvari resnice, če je je kaj, kajti edina priča je ta komunist-■ka. Samo ona pravi, da je ušla. Ta sedaj lahko pripoveduje, kar hoče v svoji maščevalnosti. Seveda ji tudi vsakdo lahko verjame, kolikor sam hoče. Sodišče je to žensko vzelo kot posebno pričo proti škofu In vendar škof o vsem tem ni vedel prav nič. Tako se doka zuje pri partizanskem sodišču. DRUGE PRICE — Pri navadnih sodiščih se zaslišujejo priče z obeh strani. Pri partizanskem sodišču se kličejo priče samo proti obtožencu. Partizanskemu sodišču očividno ne gre za dokaz, da je kdo kriv, ampak samo za propagando komunizma. SODNIKI ZASMEHUJEJO IN ZMERJAJO. — Posebno značilno je pri takem sodišču, da tudi sodniki delajo agitacijo za komunizem in zlasti proti Cerkvi. Tako je predsednik sodišča imel posebno veselje, da se je znašal nad tistimi duhovniki, ki so bili od škofa določeni, da skrbe za dušno pa-stirstvo med domobranci. Tako je s posebnim veseljem dal po-novljati bedasto besedo nekega oficirja, da znajo nekateri teh duhovnikov boljše ravnati s brzostrelko kot z monštranco. Če-' prav so na razpravi sami brali pričevanje, da škof ne pusti, da >i se kak duhovnik udeleževal takega bojevanja, vendar so leprestano gonili, da je škofo-a krivda, ker je skrbel za d ušli blagor fantov, ki so bili pri (Dalje na 2. strani) • NOVI GROBOVI John Tomažič Danes zjutraj okrog 5 je umrl poznani trgovec John Tomažič Iz 16821 Grovewood Ave. Po-jreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod, čas pogreba in irugo bomo sporočili jutri. Arthur Kinkoph V nedeljo zjutraj je šel Ar-hur Kinkoph z dvema prijateljema iz gostilne na 200. cesti, ža njimi je prišel nek tujec ter jim rekel, naj gredo nazaj v gostilno, da se bodo "poskusili" z rokami. Ti pa niso hoteli, češ, ia gredo domov. Stopili so v avto in se odpeljali. Ko so bili kakih 40 korakov proč, je tujec cu njimi ustrelil in krogla je zadela Kinkopha zadej v glavo. Takoj so ga odpeljali v Emergency Clinic bolnišnico, kjer je umrl včeraj zjutraj ob 5. Bil je star šele 20 let in je prebival na 20631 Goller Ave. Rojen je bil v Clevelandu. Zapušča mater Ano roj. Pale-se ter sestro Dorothy. Bil je zaposlen v Thompson Product Co. Pogreb bo v sredo, zjutraj ob 8:15 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Kristine in na pokopališče sv. Pavla. -o- VAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BEGUNCE Guverner lausche je bi! včeraj med nami Brez napovedi se je včeraj popoldne pokazal v naselbini guverner Frank Lausche, ki se je udeležil spominske sla vnos t i na prostoru, kjer je bila pred dvema letoma plinska katastrofa. Spregovoril je tudi nekaj besed, najprej v angleškem jeziku, potem pa v materinem, sloven skem. Rekel je, da lepšega spomenika narod ne more postaviti žrtvam plinske katastrofe kot če na pogorišču zgradi novo, lepšo naselbino, kjer že zdaj stoji 6 hiš. Program je vodil mestni odbornik 23. varde, Edward J. Ko-vačič, ki je povedal, da bo začelo mesto v četrtek graditi novo cesto, ki bo vezala 61. in 62. ce sto in ki se bo imenovala Grdina Drive. * Govoril je tudi mestni odbor-11: nik 10. varde, Edward L. Pu-cel, ki .je tudi mnogo pomagal, 1: da bo mesto sodelovalo pri grad- j; nji nove naselbine. g Govoril je tudi predsednik i korporacije za pozidavo naselbi- \ ne, Anton Grdina, ki se mnogo t trudi, da bi se izvršili načrti in c da bi se čim prej pozidala našel- c bina. Povedal je, kateri trgovci š so dali denar v ta namen in si- t cer brez vsakih obresti in pozi-j j val ljudi, naj si tukaj kupijo parcele in zgradijo hiše, ker bo: tukaj res lep kraj, ko bo enkrat, vse pozidano in z drevjem posa- j1 jeno. Kakih 18 hiš se bo lahko], zgradilo na tem prostoru. Mr. Grdina je tudi povedal, da . so razstavljene v oknu North American banke slike od požara, katere je iz prijaznosti posodila mestna požarna bramba. Te slike si vsak lahko ogleda in primerja tedanjo porušeno naselbino in sedanje prostore, kjer se dvigajo na nekdanjem pogorišču lične, moderno zidane hišice. Veliko ljudi se je zbralo na 61. cesti, kjer se je vršil pro-j gram. Nafod je odobraval porast nove slovenske naselbine, ki I bo v čast in ponos clevelandskim' Slovencem. | -o- SPOMNITE SE NAŠIH KECiUNCEV V TUJINI S KAKIM DAROM! STALIN PRIDE MORDA NA OBISK V AMERIKO Halifax. — Kanadsko časopisje poroča, da bo premier Stalin v novembru morda obiskal Kanado in Zed. države. To prihaja baje iz skrajno zanesljivih virov. Na angleški ladji Aquitania so baje že pripravili za Stalina sobe. Ta ladja pride v New York 5. nov. , Iz Londona pa poročajo, da jim ni nič znanega o tem. -o- V New Yorku so prijeli bivšega nemškega vohuna New York. — Ameriška tajna polica je prijela Teodorja Eidmanna Ericha Lau, ki je argentinski državljan nemškega pokoljenja. Prišel je zadnjo .-redo iz Kanade in so ga takoj prijeli. Lau je bil član nemške vohunske družbe, ki je delovala pod načelstvom Kurta Ludwi-ga in ki je pošiljala v Nemčijo informacije, o premikanju zavezniških ladij. Najmanj 12 ladij so na podlagi teh informaciji potopile nemške podmornice. Vohunsko družbo je ameriška tajna policija razbila še leta 1941 in jih več zaprla. Lau j je takrat zbežal. I -0- SLOVENSKI IZGNANCI SO SI REŠILI LE GOLO ŽIVLJE-I NJE. POMAGAJMO JIM« Radi 2 delavcev je brez dela 10,000 drugih pri Goodyear v Akronu Akron, O. — Pri Goodyear Tire & Rubber Cd., je brez dela do 10,000 delavcev in vodstvo tovarne pričakuje do četrtka še nadaljnih 5,000 delavcev brezposelnih radi stavke. Zadnji teden sta pustila delo dva delavca kot v protest, ker je vodstvo tovarne določilo, da se mora porabiti manj časa pri mešanju kavčuka. Sledili so drugi delavci in tovarna zdaj skoro vsa počiva. Kompanija je določila, da naj ostaneta delavca za kazen doma do prihodnjega četrtka. Ako se bosta vrnila in če bo tovarna zopet začela obratovati, še ni znano. AMERIKA IMA ZDAJ VEČ BOMBNIKOV KOT KONCEM VOJNE Washington. — Ameriška zračna sila ma zdaj 3040 super-bombnikov B-29, pripravljenih za boj, kar je mnogo več, kot jih je imela ob zaključku zadnje vojne. Zračna sila je imela v avgustu 1945 samo 2865 B-29 bombnikov. Zadnji bombnik je dobila letošnjega junija, ki je bil napravljen -še po naročilu. Zdaj ima pa naročene še večje bombnike kot je B-29, namreč B-35 in B-36. Trikrat ustreljen na isto mesto Chicago. — Roland Balinger, star 31 let, je bil že trikrat ustreljen natančno na isto mesto. Prvič je dobil strel v nogo po nesreči. Tekom zadnje vojne ga je zadela nemška krogla v bitki za Monte Casino natančno na isto mesto. Nedavno mu je pa nek prijatelj razkazoval doma samokres, ki se je sprožil. Krogla se mu je zarila v nogo natančno v staro rano. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice 'jep koncert— Koncert, ki ga je podala sinoči v avditoriju SND gdč. Ber-nice Novak, je sijajno uspel. Odlična pevka je pokazala, da je od lanskega koncerta mnogo napredovala tako v obsežnosti glasu, kot v interpretaciji pesmi. Dvorana je bila prilično napolnjena in narod je izražal umetnici tople aklamacije. Druga obletnica— Jutri ob 8:25 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega mornarja Rudolfa Rozmana v spomin 2. obletnice njegove smrti. Pobi) an je asesmenta— Tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj med 6 in 7:15 asesment v šoli sv. Vida. Izgubljena ura— Včeraj je bila izgubljena ženska zapestna ura na St. Clair Ave. od 68. ceste do Norwood gledišča. Najditelj dobi nagrado, če jo prinese našaj na 6802 St. Clair Ave. zgorej. Poučevanje angleščine— V Norwood knjižnici na Superior in 84. cesta, bodo pričeli s poukom angleščine in sicer za začetnike in za one, ki že nekaj znajo. Za začetnike bo pouk vsak pondeljek in sredo od 1 do S popoldne, ža druge pa ob torkih in četrtkih v istem času. Tudi o državljanstvu bo razprava pri teh poukih. Ves pouk je zastonj in pridejo lahko moški in ženske. Učiteljica je poznana Mrs. McCarthy. h bolnišnice— , Iz Crile bolnišnice se je vrnil na svoj dom Mjlan Troha, stanujoč na 22031 Miller Ave. Prijatelji ga lahko zdaj obiščejo na domu. Njegov brat S-Sgt. Alphonse Troha se še vedno nahaja v službi v daljni Alaski. Na bolniški postelji— Mrs. Terezija Zdešar, poznana agilnica tajnica društva sv. Kristine št. 219 KSKJ se nahaja na bolniški postelji. Članstvo naj prinese asesment na njen dom, 20601 Arbor Ave. M rs. Zdešar želimo da bi se kaj kmalu pozdravila. Poroka— V sredo 23. okt. ob 9 dopoldne se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Jean Emily Jerse iz 5803 Bonna Ave. in Mr. Frank J. Champa iz Willard, Wis. Pri poročni maši bo pela "Ave Mario" nevestina nečakinja, Miss Joan Claife Zakraj-šek. Pri poroki bosta navzoča tudi Mr. in Mrs. Anton Mar-kun, nevestina teta in stric. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. -o-- Iz raznih naselbin Waukegan, 111. _ Dne 7. okt. je umrl Frank Podboy, star 58 let, doma iz Planine pri Rakeku, v Ameriki 38 let. Bolan je bil Čez tri mesece. Tukaj zapušča ženo, sina in brata. Chicago. — V predmestju Lyonsu je zadnjo soboto umrl Anton Ribarič, star 58 let, doma iz Istre. Ely, Minn--Pred tednom je tukaj umrla Mary Zupančič, rojena Karun, doma iz vasi Mile pri Šenčurju, Gorenjsko, stara 58 let, v Ameriki čez 30 let. Tukaj zapušča moža, hčer Mary, poročena Mantz, v Chicagu pa brata Franka Karuna. AMi^ŠKA ff DOMOVIN ft i DAROM I g AMERICAN IN SPIRIT-FOREIGN O SLOVENIAN MORNING L^l IN LANGUAGE 0NLY AMERICAN HOME —ER Is0- 206 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, OCTOBER 21, 1946 LETO XLVIII—VOL. XL Vili BYRNES JE i NUDIL ROKO i RUSIJI I 7. j - -• dl ^ed. države niso mogle ri ^Prejeti Vseh zahtev "< Jugoslavije t£ Washington. — Ob povrat- „ Kil i • 1 !Z mirovne konference je rzavni tajnik Byrnes govoril radiu ameriškemu narodu.' tem govoru je ponovno po- ^ n.udil Sovjetski Uniji prijatelj- st. Tj0.roko in od Rusije je zdaj bl visno, če prijateljstvo sprej- j e ali ne. i ži 4 se bo najbolj videlo na|nc ' n°vembra, ko se snidejo zu- ta an3i ministri Velike četvorke,' pc 1 Morajo končno odobriti mi- šk He pogodbe, sprejete na mi- ki konferenci. a Nobena država si ne sme /Javljati, da ima monopol | dt .a čednosti ali na modrosti," | ne •j6 v Rjavil Byrnes. "Nobena !jn ,^zava ne sme goniti lažnjive'd£ ?-apeljive propagande proti j arUgii„ 7 i Pr ? ozirom na izjavo Jugosla-|ar da ne bo sprejela odlokov _ 6h tretjin na mirovni konfe-j „ nci> da bi postal Trst svobod- j II ^ država, je izjavil Byrnes,'U Zed. države niso mogle je vseh zahtev Jugoslavi- j bi jih, potem bi postal'- 1 st Jugoslovanski teritorij in.kl ^ženi narodi potem ne bir° Staf1' prePrečiti- d» "e bi po- K! b,1 bojno polje," je rekel *wne» . • j vi ljo lliS- Izrazil \|e upanje, da j.^Jugoslavija uvidela, da ka- ^ p , So morale druge države j. Pustiti in dati koncesije, jih iifi1? dati tudi ona' če hočemo ni Up Svaril je, da Trst . Po8ll>e biti to, kar je bila Reka J prvi vojni. V v Sv°jem govoru je Byrnes sr 2 1Cftl Rusiji, naj se pridruži h( Vse ' kavarn, da se premosti m Sg Zapreke in razlike za do- rj trajlle£a miru. Prvi ko- a dit v-temu pa je' da ruski vo" b( Vq. Pozabijo na misel, da je st neizogibna. "Vojna je ti t0;«*ibna samo tedaj, če go- k države ne upoštevajo u: Ža,Vlc drugih," je izjavil dr- d ^ tajnik. ' VJ *ai lrnes Je tudi ostro kritizi_ lf S°vjete, ki napadajo Zed. č( te]{aVe' češ, da so zabogatele k n vojne in da hočejo eko- I) Op %> zasužnjiti vso Evropo, v je Rusijo, da je dala z tioveHka Več kot za 10 bili-i0" fca vrednosti razne- v H f ga Rusiji tekom vojne, p »]• Cesar bo malo dobila nazaj z 1 nič. č W* —0- 1 y*ndsor pravi, da »o £ ^gulji manj vredni a j 1 ^av,nd°n' Vojvoda Windsor (W. '' da ni res, da bi bili ukra- ] alj v ragulji vredni $1,000,000 2 $l00(f' amPak kvečjem okrog J c Žbe Od zavarovalne dru- j 0pisVpraša $80,000 odškodnine, j t DoS[, ukradenih draguljev je bil j ji}, na vse kraje sveta, če bi ( tiar °teli tatovi spraviti v de- 1 ] ^el —0--. !i e*ničarji ne marajo !.: za CIO i; s^Wmi, Florida. — Neodvi-'! ais.o *1'1* vlak°vodij, ki šteje' da ' u članov, je odglasovala,1 ne Pridruži uniji CIO. Washington. Ameriška vlada je vložila pri maršalu Titu oster protest, ker se tepta pravice ameriških državljanov s tem, da se jih nasilno drži v jugoslovanskih delavskih taboriščih v razmerah, ki sličijo že navadnemu suženjstvu in tlačanstvu. V teh taboriščih je upirlo že 10 ameriških 1 državljanov, dočim jih je še 165, ki morajo opravljati najtežja dela po 12 ur na dan, ne da bi bili plačani za to. I Mnogo drugih ameriških državljanov, med temi neki Anton Klančar, star 26 let in rojen v Clevelandu, je bilo poslanih v Rusijo na prisilno delo. Ameriška vlada formalno obtožuje, da je nekaj ameriških državljanov umrlo vsled suženjskega dela, ostale pa da je Titova vlada "posodila" posestnikom in tovarnarjem proti odškodnini 15 do 50 dinarjev na dan, kar je spravila jugoslovanska vlada, a delavci niso dobili od tega ničesar. Te nesrečne žrtve so dobile od delodajalca samo toliko strehe in hrane, kot se mu je zdelo potrebno dati in so morali delati zanj po 12 ur na dan. Ameriška vlada kar najstrožje protestira radi tega nasilstva napram ameriškim državljanom, ki so bili po- Razne najnovejše svetovne vesti PITTSBURGH — V soboto večer so delavci pri elektrarni odglasovali, da se vrnejo v nedeljo na delo. Tako je bila končana stavka, ki je trajala 27 dni in ki je paralizirala skoro ves Pittsburgh. Glede boljših plač in mezd se bodo vršila nadaljna pogajanja. * * * BERLIN — Pri mestnih volitvah v Berlinu včei-aj bodo očividno dobili največ glasov socialisti, kot kažejo prva poročila Od Rusov podprta socialistična unija je komaj na tretjem mestu 1 Na prvem je neodvisna socialistična stranka, na drugem krščan ska demokratska stranka. I * * * CLEVELAND — Izvršni odbor unije avtnih delavcev, ki ji i zboroval tri dni v Clevelandu naznanja, da bo zahteval od avtni industrije novo zvišanje mezde. Odbor ni povedal, za koliko bo 1 do vprašali avtno industrijo, toda kazal je, da so se življensk potrebščine zvišale od 20% do 25%, torej bo zahteva nekako ■ tej višini. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 \ Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto f7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.60; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00. Četrt let« $2.50. PoMunenm »tevilk» stane 6 centov. " _ SUBSCRIPTION RATIS: United State* $7.00 per yew; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year D. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 0 months O. S. $2.50 far 3 month«. Cleveland and Canada by mail $2.75 tor 3 months. Cleveland and auburba by Carrier $7.00 per year. $4 00 for 6 months. $2.60 for S months. Single copiw 6 centa each. Entered aa second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd 1879. ______ No. 206 Mon., Oct. 21. 1946 Za sodnike priporočamo V o! : :.,'u Cuyahoga bomo 5. novembra volili tudi sodnike na okrajno sodnijo. Drugo leto jih bomo pa za mestno sodnijo. Državljani bodo dobili na glasovnici dosti imen kandidatov za okrajno sodnijo. Nekaj jih kandidira za ponovno izvolitev, nekaj jih je pa zdaj na mestni sodniji, ki bi se radi povzpeli višje. Prav je tako, zmožen človek naj gre naprej. Mi smo precej pretehtali vse sodnijske kandidate in smo jih nekaj odbrali, katere bi našim volivcem posebno priporočali, da glasujejo zanje. Razume se, da vsak državljan glasuje kogar pač hoče, toda mnogo jih je, ki ne poznajo ne tega ne onega kandidata in so se obrili na nas, naj bi jim mi svetovali najboljše. Torej smo preštudirali listo kadidatov in sledeče posebno priporočamo, da jih naši državljani volijo 5. novembra. Ako se strinjate z nami, poiščite na glasovnici njih imena in napravite pred njimi križ. Volili boste res za dobre sodnike. Mi torej priporočamo sledeče: JOSEPH A. ARTL Sodnik Artl je zdaj na mestni sodniji že od leta 1937. Sin bratskega češkega naroda, rojen v Clevelandu leta 1893. Pohajal je v šolo sv. Ignacija, državno višjo šolo, od 1919 do 1923 pa odvetniško šolo. V juliju 1923 je dobil odvetniško diplomo. PričeJ je v Clevelandu z odvetniško prakso, leta 1932 je bil pa izvoljen v mestno zbornico, najprej iz 2. okraja, potem pa iz 30. varde. Bil je nekaj časa tudi predsednik mestne zbornice. Leta 1937 ga je guverner imenoval za mestnega sodnika na izpraznjeno mesto in še isto jesen je šel pred volivce, ki so ga izvolili sodnikom. Od tedaj je bil vselej ponovno izvoljen in to z jako veliko večino glasov. Zdaj se je odločil, da bo kandidiral na okrajno sodnijo. Kdor pregleda njegov rekord v mestni zbornici in zadnjih 9 let na mestni sodiji, ta se bo strinjal z nami, da je sodnik Artl mož, ki zasluži vsak naš glas. Sodnik Artl je velik prijatelj preprostega naroda, saj je sam sin revnih staršev. Takih sodnikov potrebujemo več na okrajni sodniji. Vsi slovenski državljani bi morali voliti zanj. BURT W. GRIFFIN Sodnik Griffin je zdaj načelnik mestne sodnije in je ludi kandidat za okrajno sodnijo. Kot sodnik in kot načelnik mestne sodnije je pokazal, da je mož pravega razumevanja, irzednih zmožnosti, posvečujoč ves svoj čas samo izboljšanju mestne sodnije. Njegov rekord na mestni sodniji ga sam priporoča in zasluži, da ga državljani zdaj povišajo ter Izvolijo na okrajno sodnijo. JOSEPH SILBERT Sodnik na mestni sodniji je že dolgo vrsto let Joseph Silbert, ki se je vsakemu priljubil, kdor je kdaj imel opravka na mestni sodniji. Vedno je prijazen, vedno vljuden, vedno pripravljen pomagati preganjanim in zatiranim. Tudi takih mož, kot je sodnik Silbert1 potrebujemo na okrajni sodniji, zato priporočamo našim državljanom, naj 5. novembra poiščejo na glasovnici njegovo ime ter pred njim napravijo križ. Glasovali bodo za dobrega sodnika, poštenjaka od nog do glave. Njegov kampanjski manager je odbornik 23. varde, Edward J. Kovačič, ki bi gotovo ne prevzel to sitno delo, če ne bi vedel, da dela za pravega moža. / WILLIAM McDERMOTT Mestni sodnik William J. McDe;rmott kandidira za mladinskega sodnika. Na isti sodniji bosta zdaj dva. Dolgo let je bil samo en sodnik, Harry L. Eastman, ki pa ni mogel zmagovati vsega dela, ker dobiva mladinska sodnija vedno več problemov iz mladinskih krogov. Važno je, kakšne vrste mož je mladinski sodnik. Po našem mnenju popolnoma odgovarjata ta dva, sedanji sodnik Eastman in McDermott. Volite torej za ta dva in naša mladinska sodnija bo res v dobrih rokah. __ • Konju ne morete vsiliti vode Vlada bi morala že davno pustiti iz rok kontrolo nad mezdami in plačami. V resnici je bila vlada pri tem samo za napotje. V dostih slučajih je bil med delodajalci in delavci dosežen sporazum za višjo mezdo, pa je stopila vlada vmes in rekla — ne. Posledica je bila stavka, popolnoma brezpotrebna stavka. Tak slučaj je bil pri mizarski in pri mornariški uniji, ko so delodajalci priznali, da so delavci upravičeni do tistih par centov višje mezde, vladna birokracija je pa rejkla ne, radi česar je bila stavka. V nekaterih slučajih je vlada dovolila višje mezde, v drugih pa ne. Hotela je biti apostol zdrave ekonomije, pa je ustvarjala samo nezadovoljstvo. Delavci, ki niso dobili zahtevanega poviška, so bili nezadovoljni in niso delali z veseljem. Vlada bi se morala zavedati, da se konja lahko pelje h koritu, prisiliti se ga pa ne more, da bi pil. OPA je toliko kot stvar preteklosti. Vlada naj bi zdaj takoj spustila iz rok kontrolo nad mezdami in plačami ter najemnino. Delodajalci in delavci se bodo že sami pogovorili med seboj. Dežela hoče imeti svobodno ekonomijo brez diktature. Odpri srce, odpri roke. . Oni je dan je pa komentator Gabriel Heater na radio eno povedal. Je rekel, da so znanstveniki preštudirali, koliko je vredno človekovo telo. Ni se natančno izrazil, če misli živo vago ali ne. Vendar je bilo podobno, da mu to hodi po glavi. Vendar pa ni napravil nobenega razločka med rejenimi ali debelimi ljudmi, oziroma med suhimi in kumernimi. Tudi ni rekel, da je kaj razlike med odraslimi in otroci. Kar tako nekako počez je vzel človeka in njegov mesni in kostni in kožni privesek in je razlagal, kako so znanstveniki preštudirali vso vsebino človeškega telesa in skušali ugotoviti, koliko bi se dalo koristnih snovi izvleči iz človekovega telesa in jih postaviti na današnji svetovni trg. * # * Preiskava je izpadla za človeka primeroma zelo slabo. Svet dandanes uganja takozva-no živčno vojno za dosego miru in za bolj urejeno, kakor pravijo: narodno gospodarstvo ali enkonomijo. Skušajo priti do tega, da bi urejeno "narodno gospodarstvo" obseglo ves svet in ne samo to ali ono deželo. No, to je znana reč. Ce je bil trud za dosego te reči je bilo kaj drugega, jaz ne vem. Ampak to sem slišal, da so znanstveniki skušali dognati, koliko bi si svetovna, ekonomija opomogla, ak# bi se koristna snov iz človeškega telesa uporabila za splošno kotrist in se postavila na svetovni trg. Natančna preiskava je dognala, tako je pripovedoval Gabriel Heater, da bi se res dalo izvleči iz človeškega telesa koristnih stvari toliko, da bi bilo treba na trgu zanje plačati — reci in piši — sedem centov ali $0.07. * * * Tak to je vse kolikor sva vredna jaz in ti, spoštovani bralec in čislana bralka! Toliko sva vredna, če bi kdo hotel mene in tebe postaviti na trg dandanašnje žive vage z zgolj posvetnega stališča. Prav posebno sfe nama pri vsem tem nos ne sme pobesiti. Saj sva že izza mladih slišala vsaj v cerkvi, če drugače ne, kako malo je vredno človekovo telo sama na sebi, če bi kdo pretuhta-val njegovo vrednost brez ozira na — dušo. To je sicer res, da še noben pridigar dozdaj najbrž ni v cerkvi pred ljudmi preračunaval vrednosti človekovega telesa v dolarjih in centih. Tudi v dajmih in nickel-nih ne. Ampak zdaj je vsaj to dokazano, da sp imeli pridigarji primeroma prav, ko so zmerom ponavljali tisti svoj "malo malo". Morda je kdo včasih rekel. Skoraj nič! Ce je kdo kdaj tako rekel, je imel še najbolj prav. Kaj pa je vrednost tistih ubogih sedem centov! In to še posebno dandanes, ko na primer telečje meso ali "telo" pomeni že kar celo bogastvo! * * * Boste videli, kako bo svet še napredoval. Boga in dušo že davno taji, to veste sami prav tako dobro kot jaz. To je že velik "napredek". Res pa je, da je svet še precej nazadnjaški v zadevi doslednosti ' ali čisto navadne zemljske logike. Pa je nujno, da bomo kmalu tudi v tej zadevi kam naprej prišli; In ko se bo to zgodilo, bo na svetu vse drugače. Takrat ne boš več pozdravljal svojega soseda ali celo žlaht-nika v domači hiši s kakim prijaznim "hello"! S tem boš prenehal. Še veliko manj ti bo prišlo na misel, da bi se mu odkril na cesti, kakor so baje delali naši predniki. Kar mirno boš šel mimo njega in ga še pogledal ne boš. Roka ti bo pa segla v vis in boš potegnil klo- buk ,z glave, kadar boš slučajno naletel kje na farmi ali pa v mesnici na kakšno — tele ali celo bika! • » * Zdaj boste rekli, da sem tu zgoraj mislil zapisati nekaj "za smeh in kratek čas"; pa boste zraven pristavili, da se mi ni nič kaj posrečilo. Preveč po "telečje" se mi je zapisalo, boste dejali. Tudi jaz sam zdaj vidim, da sem zapisal precej narobe. To pa zato, ker sem dejal, da bo tak* čas — šele prišel. V resnic^ je pa tisti čas že nekaj časa med nami. No, z besedami ljudje še pozdravljajo svoje soljudi, ne pa teleta in bike. in krave. Kako pa mislijo o enih in drugih tisti "napredni" ljudje, ki taje Boga in dušo, to pa vidimo že davno na primer pri komunistih. Ljudi "likvidirajo" na debelo in jih mečejo v kraške jame ali pa pokopavajo v velike masne grobove, zakaj za kakih sedem centov se komunistu ne izplača, da bi imel kak večji trud z živim ali mrtvim človekom. Čemu neki, ko pa komunist uči, da ni ne Boga ne duše, in da torej človek po najnovejšem dognanju znanstvenikov ni vreden več ko — sedem centov . . . Tako tudi še kaj drugega lahko razumemo. Lahko razumemo, zakaj se /današnji svet, ki ne verjame več v Boga in dušo, tako zelo poteguje za to, da bi ubogi begunci ne dobivali pomoči od nikoder in bi se morali prepustiti "likvidirali ju" pod korobačem tistih ljudi, ki človeškemu telesu, torej tudi življenju človeškega telesa, ne pripisujejo več vrednosti kot sedem centov! To torej postaja v luči najnovejše« ga oznanila po radiu iz ust Ga-briela Heater j a popolnoma razumljivo. Še majhno bolj naj svet "spravi s sveta" Boga in dušo, pa ne bo na svetu drugega koti vesoljna medsebojna "likvidacija". Zakaj pa tudi ne, ko je človek vreden samo sedem centov! Če pa stopiš in kupiš za pest kakega blaga, moraš pa takoj šteti najmanj en cel dolar! * * * To bi bilo torej vse čisto razumljivo, zakaj to se že mora pričakovati, da svet napreduje tudi v doslednosti, ne samo v drugih rečeh. In vse to ni čisto nič kot dosledno, ako se take reči gode in se bodo še v večji meri godile. Če ni Boga in duše, ostane samo še — sedem centov! Manj razumljivo pa je, če človek, ki stopi pred veliko zbornico in na ves glas poudarja, da je katoličan, pa na drugi strani igra v roke tistim, ki noč in dan snujejo nadaljnje "likvidacije" svojih bližnjih, ki pač niso več bližnji, ampak samo še — sedem centov. Kot katoličan menda tak človek j a še verjame, da je nad človekom Bog in da je v človeku — poleg sedem centov telesa — tudi neumrjoča duša z neizmerno vrednostjo, ki se ne da izraziti v dolarjih in centih. Pa gre tak človek— katoličan! — predlagati podporo komunistom, ki podpore ne boido uporabili za kaj drugega kot za nadaljnje snovanje "likvidacij". * * * Tak človek, pravijo, je Mr. Železnikar v Jolietu, ki je kljub temu svojemu -javnemu nastopu spet izvoljen v glavni urad KSKJ, ki svojega drugega "K" ni vrgla ven, ampak ga je celo nekam na novo poudarila. Pa se niti Mr. Železnikar niti ostala konvencija KSKJ NI zavedala, kako strašno nazadnja-štvo sta postavila naprodaj v Pueblu. Nazadnjštvo namreč v tem, da sta vrgla skozi okno doslednost, ki so jo komunisti že davno sprejeli za svoje najbolj vidno znamenje naprednost. Konvencija KSKJ se je pa postavila s tem, da je zavrgla vso doslednost in je po besedah newburskega novičarja prižgala eno svečo Bogu, drugo hudiču. Jaz bi pa rekel v smislu tega današnjega pisanja, da je na eni strani izvajila svojo vero v neizmerno vrednost člo-(Dalje na 3. strani) Vabilo Cleveland, O. — Ker je pri našem društvu Naj sv. Imena v fari sv. Vida precejšnje število bivših vojakov in mornarjev, je vselej kak pogovor o pretekli vojni in kaj je kateri doživel na bojnem polju. Zato je bilo sklenjeno, da priredimo en večer za člane vojake, da prinesejo na sejo razne spominke, slike, orodje,\ orožje in druge predmete, ki so jih prinesli domov z bojnih poljan. Odziv od vojakov in občinstva, ki želi vse to videti je pa tako velik, da namesto da bi imeli v naši zborovalni dvorani, bomo imeli raje to raztavo v veliki šolski dvorani. Tam bodo razloženi po mizah spominki iz vseh delov sveta. Poleg tega bo tudi par kratkih govorov. Tako nam bo povedal gotovo kaj zanimivega bivši marin Fred Orehek, ki se je šele pred kratkim vrnil z Japonske. Za svoj govor si je izbral naslov "Japonska od znotraj ven". Potem nam bo tudi kaj povedal Ray Rossman (Rozman) o svojih doživljajih kot vojni ujetnik v Nemčiji. Bil je z vso posadko vred sestreljen z letala nad Nemčijo. Poleg tega bo pa tudi nekaj zanimivih premikajočih slik, ki so bile posnete v času vojne. Ves ta program bo brezplačen in vsakdo je dobrodošel iz naše fare ali od drugod. Posebno so vabljeni člani društev Naj sv. Imena. Ves ta program in razstava bo v torek 22. oktobra od 8 ure naprej v šolski dvorani sv. Vida. Ob tej priliki pa tudi že vabimo vse cenjeno občinstvo, da pride na našo jesensko zabavo, ki se bo vršila v nedeljo 27. oktobra istotam. Dobrodošli! Odbor. » i Benjamin D. Nicola V času 40 letne prakse kot advokat in 15 let zvezni komisar v Clevelandu, si je Benjamin D. Nicola pridobil prijateljstvo raznih priseljencev, ki so kot on sam prišli iz Evrope v Ameriko. Po tolikih letih javne službe se je odločil, da kandidira za okrajnega sodnika in se svojim prijateljem in državljanom sploh priporoča v izvolitev. Mr. Nicola je bil rojen v Italiji in je prišel v to deželo, ko mu je bilo 9 let in takoj pričel hoditi v šolo. Že v zgodnji mladosti je bila njegova želja postati advokat. Pridno je delal in obenem tudi študiral in dosegel svoj cilj leta 1900. Njegova poštenost pri izvrševanju advokatskih poslov in njegovo dolgoletno in zvesto delovanje kot javni uradnik, ga usposabljajo kot prvovrstnega kandidata za okrajno sodnijo in se vam priporoča v izvolitev pri volitvah v novembru. (Ogl.) DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje z 1. strani) domobrancih in jim poslal duhovnike. Taki so bili škofovi grehi. "TOREJ PAPEŽ MOLI ZA USTAŠE.'" Državni tožilec je imel posebno veselje zasmehovati tudi papeža. V nekem slučaju je nekdo govoril, da je papež molil tudi za ustaše. To je potem državni tožilec z zasme-hom ponavljal. In vendar doslej še ni bilo greh, če je kristjan in torej tudi papež molil za najhujše sovražnike. Tako je cela razprava kazala svojo pro-tikrščansko barvo. IN SEVEDA SPOVED! — Kako bi sovražnik katoličan-stva shajal brez spovedi, namreč brez napada na spoved. Vsak nasprotnik vere se je zaletel v to božjo ustanovo in res je tudi pri ljubljanski obravnavi morala priti na vrsto. Gori omenjena ženska Kumše je pripovedovala, da so duhovniki vjete komuniste terence' spove-dovali in hoteli tako pri spovedi zvedeti o njih delovanju. Vsakdo si lahko o spovedniku izmisli, kar si hoče, ker se ta ne more zagovarjati. Tako je tudi ta ženska lahko govorila, kar je hotela. Vidimo pa iz tega, da ji je sodišče pustilo to gobezdati, kako neresno je bilo celo obravnavanje in pa tudi, koliko je dati na tako pričo. POTVARJANJE PRED SODIŠČEM. — Obotžnica proti škofu navaja, da je škof zahvaljeval Mussolini j a, da je zasedel Slovenijo in da ga je zato blagoslavljal. Navajali so neko pismo, ki da bi ga škof pisal Mussoliniju. Proti volji komunistov je prišlo iz škofije v Ljubljani ■ originalno besedilo pisma, ki ga je škof pisal. To pismo pa seveda ne govori o kaki zahvali za italijansko zasedbo in ne o kakem blagoslovu nad Mussolinijem. Škof je pisal takrat, ko je bila ustanovljena "Ljubljanska provinca" in ji je bilo dano nekaj avtonomije. Škof pravi, da prosi Boga, da bi blagoslovil prizadevanja za dobrobit slovenske-^ ga ljudstva. Kljub temu, da je bilo proti volji državnega tožilca pokazano, da je pismo, kot ga je tožilec navajal, navadna potvorba, ki so jo izvršili že I-talijani, vendar je vse komunistično časopisje naprej pisalo o "prijateljstvu" 'med Mussolinijem in škofom. Taka je komunistična pravica. NOBEN "ZLOČIN" DOKAZAN. — Ko tu pregledujemo poročila listov iz Ljubljane, vidimo, da dejansko ne morejo ne ti listi ne sodišče dobiti ničesar, kar bi res škofa Rožma-na obremenjevalo. Na take stvari, da Rožman podaja roko kakemu Lahu ali Nemcu, menda tudi v Ameriki ne daste dosti. Tudi Hitlerjevim poslanikom je Roosevelt podajal roke in se jim nasmejal. Ali misli kak Amerikanec, da je Roosevelt radi tega odobraval, kar je Hitler od leta 1933 naprej počel v Nemčiji? Tako je tudi Rožman moral živeti pod laško in nemško okupacijo in je moral na neki način shajati s temi ljudmi. Toda iz tega prav nič ne sledi, da je z njimi kola-boriral proti svojemu narodu. Zlepa niso izmišljotine proti komu tako lahko razvidne kot so proti škofu Rožmanu. Res je da je bil oster boj med komunisti in onimi, ki so proti komunistom. In res je, da je Rožman držal s tistimi, ki so proti komunistom, če je to zločin, potem je zločinec. Če pa to ni zločin, potem je nedolžen. To je pokazala razprava v Ljubljani. Komunisti so s to obravnavo bcflj osmešili sebe kot škofa. ^^iiming....... v^nSCJ* / verjameš ^Jr ^ al'pa ne V) Kar nekam zazdim se, * premišljam, kakšen kampelc nitem pomolu v Gružu. kaj je potem na tistem lTlt zraslo? V Dubrovniku smo si og1 > vali častitljive utrdbe in staf davna poslopja, pa sem J^ videl, da je res lepo tam, ., pak da vse to ne poseka 1 i ščovega gradu, ki smo ga 1 ^ na Menišiji. Zares škoda> , so se neke noči vnele ti'S^. zapečku in je grad pogorel-^; je bilo še pred mojimi leti- * [t oče so mi pripovedovali, o® • bili grad gotovo rešili, če ^ meli vodo. Od potoka dol' f| Malnih je ni kazalo nositi) ^ je bilo predaleč. Kesali s° da niso grad sezidali na ku p (pa ne na plužnih), pa bi.i?'1 » li takrat kar pahnili doli v tok. Pa, kar je, je. J V Dubrovniku smo se na ajzenponček, ki naj ^ jf zavlekel do Sarajeva, Br0 potem linkšvenken proti j Ljubljani. Ker je bila P $ izpeljena po goratih kr ^ nad prepadi in brezni, so P°^ vili ozkotirno železnico, na y pa deli tiste male vagončK®'J so se mi zdeli kot mala ij> f ka. Rad bi bil vprašal, c ^ ^ stvar prodajo, da bi jo vze ^ mov v Ameriko in napeli ^ domačem vrtu za otroke. . ^ krat bi jo bil poceni dolbi' . je imel ameriški dolar veU .< Za $2.95 bi bil lahko kupi' ^ lodane vso Dalmacijo, in mo tisti ajzenponček. . jf Jutri bomo sedli na sicer smo si kupili vozne ^ za 1. razred. Menda j smo pa Amerikanci, ki 1 . groš. V plamenih rdečega pekla Spomini političnega kaznjenca ' Spisal: ALBIN BREZNIK špekulanti in agenti buržuazi-je in nas hočejo zavesti od pravega revolucionarnega giba- Prosvetno delo je bilo zaradi neskončnih političnih debat in deseturnega delavnika precej wbko. iz delavnice so se kaznjenci' vračali zvečer utrujeni, tako da niso imeli posebne volje za učenje. Intelektualci sicer niso bili utrujeni, ker so Pri odločujočih činiteljih prosjačili toliko časa, da so bili Premeščeni v knjigoveško delavnico. Tam je bilo malo dela, tako da so bili v resnici zaposleni le na papirju. Njihov položaj je bil mnogo boljši kakor drugih komunistov, kar je rodilo še večje sovraštvo med delavci in intelektualci. Takih Pa, ki bi rajši opravljali ročno delo, kakor bi klečeplazili pred upravo, je bilo zelo malo. Po dolgem iskanju se je le Priglasilo nekaj izobražencev, ki so bili pripravljeni, poučevati v prostem času svoje tovariše v šolskih predmetih, kakor v računstvu, slovnici materinega jezika in v nemščini. Organiziranje prosvetnih krožkov je kilo zelo težavno, ker je bila stopnj a izobrazbe skoraj pri Vseh učencih različna. Toda če imata učitelj in u-Cenec dobro voljo, gre vse. — Ireba je le, da ima učenec le nekaj zaupanja do učiteljevega znanja. Pri krožku za računstvo, žal, tega ni bilo." Vzrok nezaupanja je izviral neposredno iz "odprtega pisma" ko-niinterne, ki je bilo izdano pred nekaj leti. V tem pismu svare industrijski proletariat pred inteligenco, ki se vriva v vodstvo delavske s.tranke s sebičnimi stremljenji, s svojo nepro-ietarsko ideologijo povzroča frakcijske boje in s tem one-sposablja stranko v njenem de-vanju. Nepismeni ljudje so si to tolmačili takole: "Nikar ne zaupajte intelektualcem, vsi so le DVfPOMARHi SREDSTVI že 61 let tri generacije slovanskega "aroda uporabljajo z zadovoljstvom ter 'skreno priporočajo trinerjevo grenko vino 2 vitaminom B-l, ki se je pridružil ve-Jkemu tovarišu triner liniment Minerjev liniment, priporočan 5a olajšanje nerednosti muskularne Mebave in mišičnih krčev, otrdenja in plečih mišic radi nappra, izpostave ali utrujenosti, naglo dobiva splošno priznanje in popularnost. Popularnost TRINERJEVEGA GRENKEGA VINA Kot vodilno želodčno in odvajalno sredstvo v Ameriki z vitaminiom B-l, na-W'ecluje skokoma in to popravici. Ne godite brez teh dveh izvrstnih produk-,v- Naprodaj v vwh boljših lekarnah ali Pri joseph triner corporation SLOVANSKO LASTNIŠTVO JOSEPH TRINE*, predsednik W. Fillmcrc St., Chicago 24, 111. tyau M wit Jtaoe Vitamins A and D You must have Vitamin A as an aid in protection against lnfections which are more likely to occur in the nose, throat eyes, ears and sinuses, when there is a deficiency of ^is vitamin. You need Vitamin D to help the body make proper Use of the calcium and phosphorus in your diet. If you are not getting enough of these two important ^»tamins, take a ONE-A-DAY brand Vitamin A and D Tab-Iet every day and insure your normal requirements. nja. Pri političnih vprašanjih je seveda stvar do neke meje opravičljiva, toda pri računstvu je to dovedlo do dogodka, ki je še dolga leta ostal v spominu političnih obsojencev kot revolucionarna humoreska. Ko je krožek napredoval že do množenja, je učitelj stavil učencu vprašanje; "Koliko je 7 X 8?" "7 X 8 je 54," odgovori u-čenec. * Učitelj se z rezultatom ni strinjal, zato je isto vprašanje stavil drugemu učencu, ki je dal isti odgovor. Tako tudi še tretji, četrti in peti. Šesti in sedmi učenec sta izjavila, da ne vesta. Nato je učitelj ob-jasnil, da je 7 X 8 56. Dokazoval je svojo trditev s seštevanjem sedmih osmič in osmih sedmič. Vendar je večina le vztrajala pri tem, da dobro ve, da je 7 X 8 54 in ji ni treba nikakih nadaljnih dokazovanj. Učitelj tudi ni hotel popustiti in je jel prigovarjati, da je v vseh nižjih, srednjih in višjih šolah 7 X 8 56. Čistokrvni pro-letarci so z ogorčenjem ugovarjali uvedbi "protirevolucio-narne buržujske matematike" med vrste poštenih razrednih borcev. Tako je malone iz računanja nastalo obračunavanje. Učenci so trdili, da se od tujih, sumljivih intelektualcev ne dajo zapeljati, ker iz svoje življenjske skušnje dobro vedo, da je 7 X 8 54. Razen tega pa jih je vendar pet za to, dva sta nevtralna, učitelj pa je s svojo trditvijo ostal sam. Krožek je bil podoben vrhovnemu vodstvu revolucionarne stranke, kjer pet razredno zavednih borcev "s polnim razumevanjem" interesov proletari-ata (zaradi delitve) glasuje v odločilnem trenutku gladko za revolucijo, dva si glede politične situacije nista popolnoma na jasnem in se zaradi tega vzdržita glasovanja, medtem ko je tajnik intelektualec, ki je se pod vplivom malomeščanske ideologije, za sporazum z bur-žuazijo proti interesom delovnega ljudstva. Proletarci so -s tako bojevito-stjo zagovarjali svojo trditev, da je bil učitelj primoran, dati vprašanje po demokratskem načelu na glasovanje. Izid tega glasovanja je bil, da jih je pet glasovalo za 7 X 8 je 54, e-Jen se je glasovanja vzdržal in izjavil, da mu je vseeno in se bo kot komunist pokoril večini, medtem ko sta učitelj in ne. ki njegov rojak glasovala za 7 X 8 je 56. Edini pripadnik učitelja, dobrodušni viničar, je le iz "političnih" razlogov glasoval z u-čiteljem, da se mu ne zameri. On ni bil komunist: tihotapil je le čez mejo literaturo, ker so mu visoki funkcionarji obljubili dobro nagrado, toda so mu namesto tega preskrbeli le večletno ječo. Hotel se je učitelju prikupiti, kajti če bi komuna le prišla na površje, bi ta v njegovi ožji domovini gotovo postal višji komisar in mu lahko preskrbel državno službo. Učitelj je bil tudi njegov svetovalec v zasebnih zadevah. — Zvedel je namreč, da mu je njegova mlada ženka natančno 14 mesecev .po aretaciji rodila krepkega sinčka. Zaupno ga je vprašal, ali je to mogoče. Učitelj je kot dober matematik izračunal, da je to mogoče edino takrat, kadar je pravi oče — nekdo drug. Viničar j a je taka matematika močno potrla. Njegov učitelj ga je stalno tolažil in uspelo mu je, da je človek sčasoma pozabil na greh svoje zakonske polovice in je vzljubil svojega sinčka Posthu-musa ali Postaretaciusa. 1946 OCT. 1946 mm iStmi ... ,17118119 •23J24 25 26 !lL29J!o,iun KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV OKTOBER ! St. Clair Ave. 27.—Dr. sv. Imena v fari sv. Vida jesenska zabava v šoli sv. Vida. 26.—Plesna veselica podružnice št. 8 SMZ v Slovenskem društvenem dom una Recher Ave. NOVEMBER 2.—Društvo Danica št. 11 SDZ ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 3.—Združena društva fare sv. Vida imajo zabavo v cerkveni dvorani, ob tretji uri popoldne. 3.—Društvo Collinwood Hive št. 283 T. M. obhaja 30 letnico obstanka s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 9. Društvo Slovenec št. 1 SDZ plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 10.—Pevski zbor Planina iz Maple Heights priredi svoj jesenski koncert v dvorani na Stanley Ave. 10. — Slovenski pevski zbor Euclid priredi pevski koncert v 3DD na Recher Ave. Začetek ab 4 popoldne; zvečer bo ples,1 za katerega bo igral Vadnalov; arkester. 15. AMVETS Post 25, vete-| rani II. svetovne vojne ples v, SND na St. Clair Ave. 16.—Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodftega doma na ! 16—Kuhinjski odske Slovenskega narodnega doma, 5050 I'Stanley Ave., Maple Heights priredi puranovo večerjo ob 8 ;zvečer; po večerji ples.. 16—Young Ladies Sodality fare Marije Vnebovzete ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 23.—Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24.—Oltarno društvo fare sv. Nikolaja praznuje 20 letnico z banketom v dvorani sv. Nikolaja na Supreior Ave. in 36. cesta. Zvečer ples. j 27. Baraga Glee klub priredi "Barn Dance" v šolski dvorani sv. Vida. 30. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ obhaja 25 letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 30.—Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v počast vrniv-šim se članom-vojakom. Veselica se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. 1947 JANUAR '4. Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ priredi ples v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti v Newburghu. 24. St. Vitus Cadets št. 251 SŽZ prirede plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Kako je bilo pod Nemci in partizani no Gorenjskem (Piše Jeseničan Albin Gaser) Kot razmeroma mlad človek si ustvari lepo tesarsko podjetje, zaposluje do 40 delavcev in še več. Je zaveden Slovenec in sovraži Nemce. V politiko se ne vtika ne pred in ne med« vojno. Podpira pa v veliki meri žrtve nemškega okupatorja. Nobeni zbirki ne odreče svojega prispevka. Svoje delavce plačuje dobro, delavci delajo po več let v njegovem obratu. Je po zna- cem, da bodo tajnice raznih štabov itd. Usoda teh deklet razen par-tijk je bila strašna. Prej ali slej so postale igrače v rokah raznih komandantov in pol. komisarjev. Dokler se jih ti niso naveličali, se jim je dobro godilo, ko je pa prišla v gozd nova "pošiljka," so prejšnje šle iz rok v roke, padale vedno ni žje in postale prava nadlova tudi za partizane same. Večina njih je izgubila vsak čut dostojnosti in človečanstva, postale so prave bestije, ki so bile veliko okrutnejše kot najhujši partizanski razbojniki. Lastno ročno so mučile, rezale, žgale ir obešale žrtve komunizma, ki so jim padle v roke. Skoro brez izjeme vse so postale žrtve spolnih bolezni in partizani sami so jih likvidirali, ker se jim ni zde-lo vredno, da bi jih zdravili, saj bodo krajevni odbori OF preskrbeli za novo belo blago. V radovljiškem okraju se je posebno čaju sicer Gorjanec—robat— po srcu pa dober in ne more odreči, če ga kdo prosi. In to ni všeč partiji. V letu 1942 ga obdolže ustanavljanja bele garde. Petkoš ve o beli gardi toliko kot luna na nebu. Zato se ne zmeni za te obdol-žitve, ampak živi mirno naprej. Pičlega pol leta pred njegovo smrtjo se vzdigne nov hud val propagande proti beli gardi, katere nikjer ni. Tudi Petkoš je hud na belo gardo in izjavi svojemu prijatelju, da bo šel odlikovala po okrutnosti Koželj Fani iz Koroške Bele. Mati p. d. "Medvedka" in ona sta kmalu odšli v hosto. Hči je zanosila, prišla domov na Kor. Belo, rodila, pa so jo tik pred odhodom nazaj v hosto ujeli Nemci. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Furnezi ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . . . (Nadaljevanje s 2. strani) veške duše, na drugi strani pa tudi vero v zgolj sedemcentno veljavo človeka. Torej sedem centno vrednost tudi človeškemu življenju! * ♦ * Neki "Fer" je oni dan pisal v milwauškem "Jugoslovanskem Obzoru", da so bili med vojno v Sloveniji SAMO komunisti dosledni, drugi so se pa lovili sem in tja v neki "komod-ni sredini". Jaz ne vem, če je bilo to res. Vem pa, da so tu med nami takoj dvignili glave neki ljudje, podobni Mr. Ze-leznikarju, in so dejali: Poglejte, poglejte! Ta "Fer" je ves žolčen na komuniste, pa mora vendar priznati, da so bili vsi riekomunisti mevže! Torej so morali komunisti zmagati! Tako pravijo tisti ljudje in imajo polno zaničljivih besed J o tedanjih nasprotnikih komunistov v starem kraju. In ker so tudi današnji nasprotniki komunizma v Sloveniji in v be-gustvu prav gotovo ravno take mevže, pravijo, mi vendar ne jbomo z njimi simpatizirali!!!! ' Da, tista "Ferova" izvajanja so i bila sijajen obliž na ranjena j srca tistih nekaterih naših "tu-ai-katojičanov", ki jih grda Ameriška Domovina "preganja" in jim od časa do časa iz- prašuje vest... * * * Pri vsem tem je pa eno res in ostane RES. Ameriška Domovina je dosledna bila in je še danes. In to je dandanes RES napredek! Tisti "tudi-katoliča-ni," ki so tako strašno užaljeni zaradi "preganjanja" od strani Ameriške Domovine, pa delajo prav tisto, kar s takim ponosom očitajo drugim — ostajajo nekje v "komodni sredini" in kimajo na obe strani, natanko tako kot očita "Fer" nedoslednim protikomunistom v starem kraju. Kot že rečeno, jaz: ne vem, če "Fer" očita po pravici ali ne. To pa vem, da bo nekaj blagih src naših "tu-di-katoličanov" bridko zakrva-velo, ko bodo te vrstice pred njihovimi milo-narodnjaškimi očmi. Razume se, da bo prav posebno krvavelo srce so-bratu Lojzetu v Jolietu. Kako brid- on sam v hosto k partizanom, če se bela garda ustanovi. Tako je bil jezen, da ga prijatelj komaj potolaži. Tako r' jo bil svest svoje nedolžnosti, da se' je brez skrbi vozil s svojim motorjem na Možakljo, kjer njegovi delavci sekajo les. — 4. decembra 1943 pride Petkoš zgodaj zvečer domov. Ženi potoži, da mu ni nekaj prav, zato odide takoj v prvo nadstropje svoje novozgrajene hiše k počitku. Kmalu za njim vstopita v hišo — vrata niso bila zaklenjena — dva oborožena partizana. Od žene zahtevata, da jima izroči pisalni stroj. Žena se upira z izgovorom, da ga brez moževega dovoljenja ne sme dati, naj počakata, da povpraša moža, ki je bolan in je zato odšel spat. Eden izmed obeh ukaže svojemu drugu, na j prereže telefonsko napeljavo, sam pa skoči po stopnicah v prvo nadstropje. Petkoš, ki je slišal hrup, vstane in samo v spodnji obleki pride iz sobe ter vpraša, kaj je. Strel poči in Novi furnezi za premog, plin, olje, Korko vodo ali paro Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin all olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko |x Ml® I01U8 VEC POMOČNIC ZA CAFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici ■ v šil Za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini, 7 sob spodaj, 5 zgorej; nahaja se na Saranac Rd. hiša je prazna in se lahko takoj vselite; vse nanovo dekorirano. Za več informacij' pokličite IV 1648. Dobi se tudi soba za enega ali dva moška; pripravno za one, ki delajo v Chase Brass ali Multigraph Co. (207) Zadnji čas! Zadnji čas je, da si naročate belo grozdje in mošt. Dobi se na 1253 Norwood Rd. Pokličite po 5 uri zvečer EN 2549. (206) Družine, ki so se vselile v prazne hotele in druga poslopju v Londonu se niso hotele pokoriti ukazu za izselitev, ker niso mogle dobiti stanovanja drugod. Ker ni bilo druge kurjave na razpolago, so si napravili ogenj na dvorišču in v mlekarskih posodah so si segreli vodo in mleko. Slika je posneta v Melcombe Regis Court okraju v Londonu. Petkoš obleži negiben v svoji krvi. Prijatelju, ki izreče sožalje njegovi ženi, ki ostane sama z nepreskrbljenimi otroci, odgovori na vprašanje, zakaj je vendar povedala, da je mož doma in da ga ni zatajila, da si ni nič hudega mislila, ker so že večkrat prišli, dobili, kar so zahtevali in zopet odšli. Veste pravi: "Moj mož je .preveč vedel, zato so ga ubili." Ofarji pa razglase: "Prav mu je, saj je bil major bele garde." — Po vsem okraju se množe u-mori. Ljudstvo obupuje. Nemci ne ščitijo ne premoženja in ne življenja prebivalcev okupiranega ozemlja. Komunistični teror se še stopnuje Razmere v gozdu so strašne. Ubežnikov, kljub temu, da se vsakega dezerterja takoj aretira, vedno več. Ker se doma ne morejo skriti, odhajajo v Nemčijo na delo. Prava nadloga v gozdu postanejo ženske-par-tizanke. V gozdu se je nekaj časa čuval vsaj nasproti moštvu videz moralnosti. Gorje partizanu, ki se je smukal okoli kakšne tovarišice, ki je bila všeč političnemu komisarju ali kakemu komandantu. Takoj je bil likvidiran. Vsled stalne propagande prihaja v gozd sicer ne veliko, vendar vsaj nekaj deklet. Speljajo jih z obljubo, da bodo stregle ranjen- AUGUST KaM^SI v Slov. Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE za po šil j an je hrane in obleke \ staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Kollanderju boste vedno dobro postrežem. Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na tecleni .] Hrana in uniforme zastonj. Zglasite «e v " The Ohio Bell Telephone Company soka 901 700 Prospect Ave. Prosilci se zbirajo za TOOL IN DIE MAKERS FORGE SHOP FURNACE LOADERS DELOMA IZUCNE MACHINE OPERATORJE SPLOŠNA TOVARNIŠKA DELA Employment office je odprt od 8 zjutraj do ' 9 zvečer dnevno V soboto od 8 zjutraj do 6 zvečer Thompson Products, Inc. 23555 Euclid Ave. Euclid, O. _(210) Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišč« K. 9. St. in Broadway Plača 93%c na uro Čas in pol za nad 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (207) Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarnL CENA 50 CENTOV Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Pli. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 13. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 8:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Prijatelj Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 (Mo- x) Moške se sprejme za delo v mlekarni Sortiranje steklenic v Jiladmci Processing Dobra plača od ure Zglasite/ se v Employment Office Telling-Belle Vernon Co. 3740 Carnegie Ave. ' _(207) Janitorja se sprejme Skrbel za furnez v apart-mentu. Dobi tudi stanovanje. Kogar zanima ta služba, naj pusti naslov v upravi tega lista. ____ (206) maTTTglasT" Hiša naprodaj Naprodaj je hiša na 60. cesti blizu Superior Ave. 5 sob zgorej, 5 spodaj. Skriljeva streha. Cena je samo $5,000. Dober dom ali pa za investicijo. Zglasite se pri lastniku na 1257 E. 59. St. (207), ko bi šele krvavelo ranjeno sr-| čeče, če bi se jaz spozabil in' bi napisal — "tovarišu" Lojze- j tu . . . ali če bi rekel, da je 1 "mevža" nekje v "komodni sre-1 dini." No, toliko rečem, da brez i "ušesc" bi tega ne zapisal niti1 nebodigatreba — vdani Zaplot. ZGODOVINSKI ROMAN pcmND FOR. MORE Acnom ViuXTopytfTt V J3LAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUELJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOFROCSE IN MATERE Administracija, ki ima v oskrbi bdvojne preostalo blago, je- v 'New Orleans odprla veliko trgovino, kjer razprodaja to blago. Slika nam predstavlja veliki hangar Consolidated Vvltee tovarne ob Lake Pontchartrain, kjer se nahaja ta trgovina. Vvliee tovarna je preostanek od vojne in je naprodaj. , Druge obletnice smrti naših nepozabljenih milih in dragih otrok in sestric ki so v cvetju mladosti izgubili svoje življenje v strašni katastrofi plinarne in nas zapustili dne 20. oktobra 1944. V miru božjem sladko počivajte zdaj bivate vrh višave jasne, ki vam sonce ne stemni, tam sonce sreče vam ne vgasne. Prosite večnega Boga za nas, ko pride nam poslednji čas, da se vsi skupaj snidemo in večno srečo vživamo. V BLAG SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠE NADVSE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Terezija Kostansek ki so nas za vedno zapustili dne 20. oktobra 1942. Mama naša, mama mila, več ne čuje vaš se glas, dve leti bridke tuge, kar ste zapustili nas. Snivajte le sanje sladke, v zemlji tuji, v Bogu tam, da se vidim© v nebesih, izprosite milost nam. Žalujoči ostali: SINOVI in HČERE. SINAHE, ZETA. VNNUKI in VNUKINJE. Cleveland, O. 21. okt. 1946. — Motiš se. To je naše vojno pravo. Wadha el Ameri je obsodil nas vse, nas berbere na sramoten izgon iz mesta. Ne delaj se, kakor bi ničesar ne vedel. Wadha el Ameri ti je gotovo povedal to. Pa tudi to, da je poslal tebe kot poslanika, dokazuje, da si bolje poučen o tajnosti Wadhe el Ameri j a, nego sam priznavaš. Dobri Alah mi je poslal v srce misel, da ti takrat, ko si stal, kot tujec na mostu Quadalkvivira, Žalujoči ostali: ANTON KAŠIČ, oče; CPL FRANK, brat; FRANCES, ANTOINETTE, ANNE, SOPHIE, sestre MARY ANN ZIGMAN, hčerka in sestri. Cleveland, 0., 21. okt. 1946. —S r" V službi kalifa pred vhodom v Kordovo, povem neresnico in te zaprosim, da bi bil moj zagovornik pri Wacihi. Bila je lto vojna zvijača. Mislil sem si, kdo ve, ali ne gre ta mladec k Wadhi, temu krvi žejnemu psu in kdo ve, ali mi ne bo dobro došlo kdaj to znanje? In glej! Nisem se varal. Predno sem se mogel nadjati, so se uresničile moje slutnje. Sedaj si tu. V mojih rokah si, in nikar ne misli, da te hočem ubiti. O ne! Potrebujem te in ti me boš poslušal, ako ti je draga glava. Nikoli — odvrne Strezinja važno. Ali v istem hipu začuti strašno bolečino na malem prstu leve noge. Kri oblije sandale. Meho mu je z železnimi kle-šami razdrobil mali prst. Silna bol je tako omamila Strezinjo, da je zakričal in sc onesvestil. — Preiščite ga — reče Abu-bekr. Pri njem je pismo . Meho se skloni in za trenutek najde pismo. — Evo ga! Abubekr pograbi pismo in ga vtakne v nedrije. — Spravite ga k zavesti, panterja moja. Ne sme še umreti, zakaj potrebujemo ga še. Meho odide in se vrne z vrčem hladne vode in jame Stre-zinji močiti sence. Med tem je Ibrahim pregle- dal rano na malem prstu in, jo povezal z neko belo krpico.! Ali kri je prodrla skozi in Ibrahim dene še drug ovoj. — Ničesar se mu ne zgodi. Ta mala ranica se zaceli. Ako bo potrebno, bo plesal ta Hrvat, kakor mu boš sviral — re-' če cinično. — Njegova glava b« veljala, če bo treba zameniti katero našo glavo. Wadha jo odkupi drago — reče Abubekr, — A sedaj, dečki, pojdimo. On je že pri zavesti. Razumel bo, kar mu povem. In sklone se k njemu, in za-kliče: — Ej, vohun! Obraz Strezinje zagori vsled srda. — Jezi se. Vidi se, da razume. — Strezinja — nadaljuje Abubekr, — Tukaj se ti ne zgodi ničesar. Kruha in vode ne boš stradal. Pobegniti ne moreš in če se boš dobro držal, še morda zagledaš kdaj solnce. Bodi torej miren in vedi, ako mene in mojega brata ne zapusti bojna sreča, dobiš nocoj vrednega tovariša. — Koga misliš? — vpraša s slabim glasom Strezinja, boječ se, da misli Abubekr morda njegovo Fatimo. Z glasom polnim sovraštva odgovori Abubekr: — Wadho el A meri j a. XI. Iz ječe, v kateri je pustil Strezinjo, je šel Abubekr v svoje sobe, in se preoblekel. Nato je odšel na sestanek, katerega je sklical njegov brat Hešam ben Soliman v svoji palači. Brat bo imel veselje. Gotovo ga razveseli to pismo zlobnega Wadha el Amerija, ko mu ga izročim. V resnici ni-jsem niti mislil, da je ta ujeti ptiček takova pečenka. Naj bo, kakor hoče, to pismo pospeši . naše osnove. Ako bi bilo pc ! mojem, bi se še nocoj izpolnile 'zagotovilo, ki sem ga dal v je-jči SI,rezil, j i. Še nocoj bi pod-\legel Wadha el Ameri. Samo ■ če me brat uboga, j Palača Hešama ben Solima-na, poveljnika berberske telesne straže, je bila krasna. Hiše Arabcev v paniji so imele velike vhode, prostorne sobane zagrajena dvorišča s fontana mi, ki so metali v različnih podobah čisto vodo v zrak. Na h način je bil zgrajen tudi dvorec Hešam ben Solimana. Zunanjost sicer ni bila posebne lepa, ali zato se ni mogla nobena stavba tako lahko merit z notranjostjo. , Berberski poveljnik je hotel da se že na zunaj vidi, kake je mogočen. A še nekaj je pozornejšemi gledalcu padlo v oči. Zidovjt dvorca je bilo močno in nepo — Zelo sem ti hvaležen, dragi prijatelj, za tvojo ljubez-! 1 njivost. Sedaj vem, da so mi < odprta vrata povsod. Kako bi ] te nagradil za to in poplačal to veliko in dobro delo. '1 Strezinja je sedel kakor na žrjavici in pomislil: — Za vraga, ali bo ze kmalu 11 prenehal s svojimi hvalami. ji — V mojem srcu si si prido-; 1 bil veliko mesto, sin daljne de- 1 žele in tvoj prijatelj te bo ljubil, kakor oko v glavi. Ali glej, kako sem pozabi j iv. Nitij, kruha ti nisem ponudil. Fati-1. ma naj prinese vnovič čašo do-! brega vina. !1 Ko je slišal Strezinja imej svoje oboževane Fatime, mu je M zadhrtelo srce v prsih. Niče- i ] sar dražjega bi mu ne bilo, ne- ji go da bi jo še enkrat videl. , - Ali sedaj se spomni hadži- j i bovega ukaza, zato reče: — Dragi prijatelj! Vse, kar | sem zate storil, ni ravno mno- i go, zato pusti hvalo. Bodi uver- : jen., da bom odslej še bolj govoril za te pred svetlim haefcži-bom._ j Ali sedaj nimam časa, da os- ( t tanem, ker moram oditi-iz Kor-clove. Ali ko se vrnem, bo moj , prvi korak k tebi. Arabec ga prime za roko in ■vzdihne: , — Ako torej ni mogoče, da • te dalje tukaj zadržim in ker , I mi obljubljaš, da me nazaj gre- • de obiščeš, mi vsaj dovoli, da ;ti nekaj podam na pot, kar ti bo vsekakor dobro došlo. i — Kaj mi hočeš dati? —Takoj boš videl — reče | Arabec in udari ob kovino, ki . !je visela ob steni. ! Takoj vstopi Ibrahim in za . [njim Meho. I — Dečka! Ta gospod odpo-J tuje iz Kordove. Tujec je, ne- , i poznane so mu ceste. Lažje mu bo, ako ga kdo spremlja, i Zato mislim, naj ga eden iz-|med vaju spremlja. Strezinja ga prekine: j — Bog varuj, da bi jemal spremstvo. To je povsem nemogoče. Ko je Arabec govoril se je ■ približal Meho polagoma neopazno Strezinji za hrbet. I Strezinja ne misleč ničesar J hudega, je uprav odgovarjal ■ Arabcu, kar začuti, da se je nekaj spustilo čez njegovo glavo in da ga je obdal mrak. — Kaj je to? — Več ni mogel reči, zakaj v | •.istem hipu je čutil, da pada. . Čutil je, da ga nekam neso. — Jezus, Marija,-kaj se godi z menoj! Arabec je med tem zapove-1 dal svojim ljudem, kam naj ne-Istijo Strezinjo. Iz sprejemne sobe so šli po ! levem hodniku v klet. Arabec odpre železna, težka vrata in zapali svetilko. V kleti so bile različne priprave za mučenje. Ali Arabec se ni tukaj ustavil, nego so šli dalje. Prišli so v neki oz-; ki, a odprt prostor in tu zaukaže Arabec: — Vržita ga na tla. Ko sta odložila vrečo s Strezinjo reče Arabec: — Odvežita vrečo! A počasi • in ga zvežita na rokah in no-( ga h. Preiteklo je dokaj časa, predno sta Meho in Ibrahim izvršila ukaz, zakaj Strezinja se silovito branil. A končno je bil le premagan. — Tako, ogleduh, sedaj si v mojih rokah — zaškriplje Arabec z zobmi. — Kdo si — vpraša s pridu-i šenim krikom Strezinja. —- Kdo si, ki se upaš ustavljati me na mojem potu in me zvezati, mene, poslanca svetlega hadži-ba, Wadha el Amerija? — Proklet, ako še enkrat izgovoriš to prokleto ime. Na mestu ti razbijem s tem železnim batom tvojo glavo. Ker me vprašaš, kdo sem, ti povem. Jaz sem oni, ki se ne boji niti tebe, niti tvojega hadžiba, jaz sem Abubekr brat Hešam ben Solimana in ni človeka, ki bi ne , mrzil huje Hrvate, kakor mi. — Ne vem — odvrne Strezinja — kdo je to Hešam ben Soliman in vem, da ni pošteno, da . zapirate ljudi, ki niso ničesar k zakrivili. i Jennie Merhar ki je bila žrtev katastrofe dne 20. oktobra 1944 Hladna Te zemlja dve leti že krije, v tihi Krmili pokojnfo zdaj spiš, solnce jesensko na grob Ti zdaj sije p. v duhu Se vedno med nami živiš. Sladko počivaj zdaj v grobu v tihem tem kraju miru in duša naj večno plačilo uživa pri ljubem in večnem Bogu. Žalujoči ostali: FRANK, soprog: OLGA, JEANETTE. hčeri. Cleveland, O. 21 okt. 1946. ___ V BLAG SPOMIN r^ii-vidMni^SSB Josephine Faye Kašič Patricia Ann Zigman hečrka Mary Rose Zigman roj. Kašič sredno tik palače so stali stol-, pi. Ti stolpi so bili trdni in j nikdo ni dvomil, da bi ne slu-j žil gospodarju, kot močna I ...........................—--—n bramba zoper vsakega sovražnika, tembolj, ker so okrog teh [Stolpov bili še globoki okopi, ki I so se dali napolniti z vodo. -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride VOLITE ZA | Benjamin D. NICOLA ___Bivši U. S. komisar S ZA SODNIKA j na okrajno sodnijo K. Benjamin D. Nicola ~————————— — Priporočen cd Cleveland BAR ASSOCIATION | POŠTEN — IZKUŠEN — DELOVEN — __G. M. Moe, Secy. 5 V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE Ursula Zalokar ki je nagloma za vedno zapustila in se ločila od svojih dragih dne 21. oktobra1944. Drugo leto je že poteklo, od bridkega spomina dne, draga soproga in ljubljena mati, prenaglo si nas zapustila. Srce zlato našlo je počitek, kjer ni rtpljenja ne skrbi, Bog odvzel soprogo in mater in spomin nam žalosti srce. Z Bogom! Ti srce ponavlja, * na Tvoj grob spomini hite, Bog daj Tvoji duši blagi večni mir in sveti raj. Žalujoči ostali: HENRY ZALOKAR, soprog; ANNA GABRENJA, URSULA SINTIC in EMILY SIMONCIC, hčere; HENRY, JOSEPH in RAYMOND, sinovi; ZETJE, SINAHE, VNUKI in VNUKINJE. Cleveland, O., 21. oktobra 1946.