"Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 2312. Stanovsko Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 6 ) Din, za inozem. 8J Din Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljub!jana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petit vrste, .nseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. v Članstvu! Ožji sosvet poverjeništva UJU Ljubljana opozarja vsa včlanjena društva in njihove odi^pre, da je v interesu idejnega dviga in osamosvojitve naše organizacije, da se povsod energično izvede organizacija samoizobraževalne akcije. Kot žalostno in učiteljstvu kvarno dejstvo moramo ugotoviti, da imamo še danes 6 društev, ki niso še niti osnovala izobraževalnih krožkov. Pozivajo se raditega vsi odgovorni odbori in sklicatelji, da začno čimprej to prekoristno delo, ker je smatrati vsako zavlačevanje za oškodovanje koristi našega stanu. Dolžnost vseh organizačnih funkcijonarjev je, da striktno vrše najvišje sklepe naše organizacije, tj. delegacicije in da s spodbujevalno besedo pobijajo skepso in malodušnost, kjerkoli bi se pojavili. Vsi sklepi, ki gredo za utrditev naše organizacije, se morajo izpeljati v polnem obsegu in vsi člani morajo skrbno čuvati, da se po nikomur in nikdar ne kršijo. Korist stanu je naš najvišji zakon in v tej službi morajo stati vsi izvrševalci naše skupne volje. UJU — poverjeništvo L tubi jana, dne 28. decembra 1927. Andrej Skal j, poverjenik Neko i i o bil Josip Kobal, tajnik. ance o delu v okrajnih društvih in v orga azacm sploh. / ljivih oseb, o katerih ne vemo, po čigavih na* vodilih delajo v organizaciji neodvisnega uči* teljstva! Še slabše je, če pogledamo statistiko ude* ležencev pri društvenih zborovanjih. Doslej imamo prijavljenih 64 zborovanj. Od teh so le za 24 zborovanj javili popolne podatke, torej tajniki niso izvršili svoje dolžnosti. Ka» ko naj si potem poverjeništvo napravi točno sliko razmer, gibanja v organizaciji? Kako naj se zanese na članstvoi, ki ne izvrši najeno» stavnejših nalog zdrave, dobre organizacije? Namesto da bi organizacijo krepili, jo funk» cionarji pomagajo rušiti! Moramo se vpra» šati komu na korist delajo to? Ali ne delajo v škodo stanu, učiteljstva, torej v svojo last* no škodo? Tudi odstotek navzočih pri zborovanjih je zelo različen. Tu ni mogoče povsem zanesljivo presojati in sicer radi obsega dru» štev ter radi prometnih zvez. V splošnem moremo reči, da imajo manjša društva so» razmerno boljši obisk (seveda kolikor more* mo razvideti iz nezadostnih podatkov, ki so se nam sporočili). Naj navedemo nekatera zborovanja — večinoma manjših društev — kjer je obisk izredno lep v primeri z drugimi: Savinjsko» Vransko društvo 12. okt. 96% navzočih. Šoštanj 8. okt. 88% navzočih. Ma» renberg 5. okt. 85% navzočih. Mežica 8 okt. 83% navzočih. Murska Sobota 29. sept. 82% navzočih. Slovenjgradec 6. okt. 81% navzočih. Najnižji obisk pade redkokdaj pod 50%. Le pri nekem zborovanju, ki se je bilo pri» redilo zvečer je znašala udeležba okrog — 30%! Ako je pri zborovanju navzoča komaj polovica članstva, je to navadno dokaz, da je društveni odbor zanemarjal svojo dolžnost skozi daljšo dobo ako ni vplivalo na ude» ležbo zelo neugodno vreme. Zanimivo bi bilo ugotoviti, v koliko so bila zborovanja v tem poslovnem letu smo* trena Tudi o tem nimamo zadostnih podat» kov, da bi mogli razviti vsaj približno sliko. Morda nam bo to mogoče v prihodnjih me< secih. Res je, da nam nekatera društva še vedno javljajo »svoje« dnevne rede, ne ozi» raje se na sistemiziranje od strani poverjen ništva. Tudi poročila prihajajo potem nepo» polna in jih bo moralo poverjeništvo začeti vračati. Kar se tiče enotnega sporeda zboro» vanj, je jasno, da niti najbolj egocentristični odbori nič ne trpijo ako se ravnajo po skup* nih navodilih. Pač pa jim je delo v resnici olajšano. Tudi o delovanju odborov nimamo pre» gleda. Gotovo je, da društvena zborovanja le tedaj res vsestransko uspevajo, če jih je prej odbor pripravil. Zato bi moralo biti pra» vilo da imamo toliko odborovih sej, kolikor je društvenih zborovanj. Kako pa s samoizobraževalnimi krožki? Doslej nimamo prijav od sledečih društev: goirnjegrajsko, kozjansko, konjiško, dolnje» lendavsko mariborsko (mesto in okolica) in ljutomersko torej petina organiziranih dru» štev. Moremo domnevati, da ta društva ne poslujejo tako. kakor bi bilo želeti v prospeh organizacije. Kje so vzroki, da navedena dru» štva niti ustanovila niso krožkov? Ali so iz» ven društev? So vplivi, ki hočejo imeti uči* teljstvo pod kuratelo? Vplivi ljudi, ki se bo« je, da bi slovenski učitelj mislil s svojo glavo in ne na ukaz takih ki so bili doslej vajeni ukazovati. .. pionirju luči in napredka? Ako vemo da se je bil predložil »Popotnik« radi nedolžnega članka o učiteljski samoizobrazbi na zelo visoko mesto, potem nam je marši» kaj jasno. To pa moramo pribiti, da na tak način in s takimi metodami nihče ne bo pri* dobil slovenskega učiteljstva. In tudi ustra» hoval ga ne bo. Če se dobe v našem stanu ljudje, ki se še niso otresli hlapčevanja, je večina neodvisna in bo sama odločala o sebi. Metode, ki so včasi zalegle, bodo danes po» Polovico poslovnega leta imamo za seboj in potrebno in koristno je, da se ozremo nas •zaj, pa da vržemo nekoliko številk na papir, da si skušamo napraviti nekoliko površne bi» lance o vsem delu v tem času. Pri delegaciji v Kranju se je dejalo da imamo v novem poslovnem letu dvoje važnih nalog: dvigniti društva in dvigniti poedince v organizaciji. Da se to zgodi, je bilo treba uvesti enotnost v društveno delo in razviti samoizobraževalno akcijo potom krožkov v društvih. Kako se je delo razvilo? Da so društva desetletja in desetletja ho« dila isto izvoženo pot, je znano. Zato so dru» štvena zborovanja postala ponekod prava ka» rikatura. Včasi je bila v društvih živa gibalna sila: delo za narod včasi smo videli v njih resno težnjo za duševnim napredkom učitelj» stva, vča&i so se učiteljske vrste odločno po» tezale za uveljavljcnjem vsega stanu. Bila je to ona pomlad učiteljstva, ko je narodna ideja poživela široke slovenske plasti ter je zbu» dila tudi med nami novih energij in svežega idealizma." Ta čas je že daleč za učiteljstvom. Tako daleč, da je zatonilo med nami ono drago« ceno tovarištvo ki je vezalo nekdanje bojev» nike za pravice stanu, tako daleč, da je stran» karska strast tudi učiteljstvu zameglila po» gled na ljudske potrebe da smo izgubili iz» prod oči oni znameniti cilj — svoje nadaljno izobraževanje. Bodimo odkriti: druga etapa v razvoju naše stanovske organizacije pomenja v res» niči propadanje. Ne bomo raziskovali danes vzrokov. Vsakdo ve, kako daleč je prišlo v osrčju in na periferiji našega udruženja. Le redka društva so šla višje, Večino je najela letargija, marazem je legel na stanovsko du» ševnost. Z deklaracijo se je zajezilo propadanje stanovske organizacije. Z delegačnim zboro» vanjem v Kranju pa so se oživele nove vred» note. vrednote, ki niso nič drugega kot na» čela iz one prve mladostne dobe stanu, ko je učiteljstvo nastopilo kot nov poklic, kot no» silec napredka v ljudstvu. Vrniti smo se mo» rali nazaj, v čase, ko je zavladalo spoznanje, da nam je treba dvojnega: močne organiza» cije in solidne naobrazbe za delo med naro» dom. Kako so se sprejela nova načela, načela prve davne pomladi našega stanu? Z zado» ščenjem? Morda Da so se sprejela tudi kot šop paradnih puhlic, o tem govori danes tudi statistika. Ali hočete dokazov? Naša društva bi morala zborovati redno 5»krat v letu. torej doslej že dvakrat. Iz številk razvidimo, da so zborovala 4 društva po 3»kra't, 23 društev po 2=krat, 5 po l=krat. Ta rezultat niti ni slab. Toda če pogledamo le, koliko društev se je ravnalo po navodilih osrednjega vodstva ka» ko da naj se zborovanja pripravijo v odboru, kako naj se skrbi za čim večjo udeležbo, Ika» ko naj se zborovanja napravijo smotrena, po» tem vidimo, da mnogo odborov ni storilo svoje dolžnosti. Ali se je odbori res ne za» vedajo? Ponekod so tako nezavedni, da niti najenostavnejših podatkov ne dajo osrednje» mu vodstvu. Poznamo društvo, ki ne čuti niti te po» trebe, da bi poverjeništvu naznanilo svoja zborovanja. Dvomimo, če ima isto društvo sploh še kako odborovo sejo. Na zadnjem njegovem zborovanju se je zgodilo da bi bil moral nekdo referirati o delovni šoli, pa ga nihče nikdar ni vprašal, če bi bil pripravljen sprejeti poročilo. Predsednik istega društva je o okrožnicah poverjeništva, sestavljenih v smislu sklepov najvišje stanovske instance — delegacije, izjavil, da bodo pustile tako we» me, kakršnega so našle. In te okrožnice so šle za tem, da se organizacija utrdi, gotovo ne v škodo učiteljstva! Tako se iz autono» mizma društev razvije autonomizem nezmot» magale le da še zadnji odprejo oči. Prihaja čas, da čast slovenskega učitelja ne bo več naprodaj. Toda potrebno je, da delamo, da se tudi poedinci oblikujemo. Organizacija je močna, če so njeni bojevniki strnjeni. Močna pa je predvsem, ako je njeno članstvo tudi kvali» tetivno čim popolnejše. Naš Ceterum censeo ostane: samoizobrazba! Krožki in brošure niso vse, a so veliko ker so pobuda za za» sebno delo, zakaj vsa erudicija je končno le autodidaktičnega izvora. Od te ali one strani prihaja kritika glede programa samoizobraževalnega dela v orga» nizaciji. Posebno se povdarja potreba peda» goškega študija Ne zavračamo tega, toda po» bijati moramo, če hoče biti vse samo plehko kritikarstvo. Če imate, bojevniki za pedago» giko odločne namene, potem naprej, tovariši! Snujte krožke, porabite jih, uvedite jih v in» tenzivnejše delo za pedagoški študij! To bo resna pot. Brez krožkov pa ne boste prišli naprej. Toda doslej smo doživeli slučaje, da so borilci za pedagoški študij nastopali samo ne» gativno, kakor bi ne bilo v njih pravega pre» pričanja o stvari. Kdor hoče nekaj iz globo» vega uverjenja, ne bo nastopal negativno ampak se bo vrgel v tekmo in bo skušal zma» gati s trdim delom. Vzlic težkočam, ki so pri vsakem začet» ku, so imeli krožki okrog 45 sestankov, ki so ponekod uspeli najlepše. Prvenstvo ima loga» šl sta zaupalo članstvo, da na njih nastopamo tudi v njihovem imenu in bi bili nevredni zaupanja, če ne bi branili stanovske in oseb* ne časti. V Ljubljani, 1. januarja 1928. Andrej Skulj, 1. r. Josip Kobal, 1. r. Rado Grum, 1. r. Ivan Dimnik, 1. r. — Zakaj je potreben sporazum med uči« teljstvom? Zadnje »Edinstvo« piše o tem sledeče: »Tako se je posebno v zadnjem času pod geslom »koncentracije gospodarskih sil« začela borba zoper Učiteljsko tiskarno, koje interesi naj bi se po najnovejšem receptu podredili interesom enotne učiteljske orga* nizacije, ne pa obratno. Težak gospodarski položaj Učiteljske tiskarne — je bil oni »me* mento«, ki je v brezplodnem boju izčrpajoči se struji prisilil k pogovoru pri isti mizi.« — Na 16. december t. 1. pod vodstvom predsed* nika Učiteljske tiskarne E. Gangla vršečem se sestanku obeh organizacij UJU in Edin* stva se je ustvarila baza, ki naj obe stanov* ski organizaciji združi in utrdi moralne in go* spodarske temelje Učiteljske tiskarne. — »Učiteljska tiskarna je v težkem gospodari skem položaju. Rešitev iz tega kritičnega sta* nja je odvisna od spravne pogodbe med obe* ma učiteljskima organizacijama UJU in Edin* stvo. Da odvrnemo od sebe vsak sum ne* spravljivosti in iz te izvirajoče odgovornosti za posledice, ki bi bile ob neizvršenem spo* razumu za našo gospodarsko zadrugo narav* nost katastrofalne, izjavljamo zastopniki »Edinstva« nastopno: »Pripravljeni smo v principu razpravljati o stavljenih pogojih, ki naj tvorijo le podlago v dosego gornjega na* mena.« — To ponatisnjemo iz »Edinstva« v vednost \našemu članstvu. Pripominjamo, da je iskrena naša želja združiti ves stan v enotni stanovski organizaciji, v blagor in ko« rist stanu katerega interesi morajo biti naj* višji ter se mu morajo podrediti vsi drugi. Sporazuma je želeti zaradi neodvisnosti sta« nu, ne pa zaradi tiskarne, ki ji sporazum ne bo v škodo, če ga bodo vodili čisti nagibi in uvidevnost ter prepričanje za nujno potreDO enotne nestrankarske stanovske organizacije, zaradi interesov stanu. — Prijateljem »Mladinske Matice«! »Mla* dinska Matica« začenja svoje delovanje s knjižnim darom slovenski mladini, o katerem smo že poročali. Hočemo pa, da se polagoma razvije in razširi v mogočno kulturno pod* jetje in, da s pospešenim delom popravimo, kar smo na polju mladinske književnosti za* mudili. Vse je odvisno od vneme, s katero se organizirano učiteljstvo zavzame za svoje podjetje. V vaših rokah, tovariši, tovarišice, je usoda Mladinske Matice! Hočemo, da so* delujete tudi pri izgradnji književnega pro* grama. Marsikateri od vas ima kako origi* nalno misel, kako dragoceno- izkušnjo kako upravičeno željo glede organizacije podjetja, njenega programa, vsebinske in umetniške ureditve knjig ter izbire spisov. Sporočite nam jih! Vsak resen nasvet nam bo dobro* došel in ga bomo uvaževali — ako ne danes, pa jutri. Književnega programa za leto 1928. ne moremo več dosti spreminjati, ker se narn z delom mudi, glede posameznosti pa bomo radi upoštevali izražene želje. Oglasite se to* rej, tovariši in tovarišice, ki nam imate kaj povedati. — Odsek Mladinske Matice pov. UJU — Ljubljana. — Razpis nagrad Mladinske Matice. Ker smo prejeli vprašanja, kako si je tolmačiti v razpisu nagrade za tri najboljše spise lepo* slovne ali znanstvene vsebine zahtevo, da naj bi bili sestavki čim krajši, pojasnujemo danes to v organizačnem glasilu, da nam ni treba osebno pojasnjevati vprašalcem. Mladinska Matica bo izdala eno knjižico, v kateri bo čim več drobnih leposlovnih in znanstvenih sestavkov, primernih mladini. Ker je taikih kratkih spisov dobiti le malo. da bi bili res dobri, se je v razpisu nagrad izrecno povda* rilo. naj bodo čim krajši. Odsek Mladinske Matice je hotel na ta način vplivati na kva* liteto spisov, ki jih bo event. prejel. Vred* nost spisa ni v njegovi obširnosti, ampak v njegovi dovršenosti. Zato se bo nagradil tudi še tako kratek prispevek, ako bo le mojstr* sko izdelan. Prepuščamo pisateljem popol* noma proste roke, prepričani, da je to pred* pogoj umetniškega ustvarjanja. — Odsek Mladinske Matice. — Poziv! V zmislu sklepa kranjskega učiteljskega društva pozivamo ljubljansko ljubi j anskosokoliško, kamniško in litijsko okrajno učiteljsko društvo, da se pridružijo sklepu kranjskega društva in določijo v mar* cu ali v aprilu skupno zborovanje v Ljubljani. Ob tej priliki naj posamezniki razstavijo in utemeljujejo svoja dela in nove metode de* lovne šole. — UJU — poverjeništvo Ljub* ljana. l — Kaj pa s »kontraktualci«? Od raznili strani se nam sporoča, da prosvetni oddelek v Mariboru odklanja prošnje kotraktualne* ga učiteljstva za definitivno namestitev z motivacijo, da se ne more ozirati na nedržav* ljane, kar je — žalibog! — pravilno v smislu zakona. Da se prošnje za državljanstvo za* vračajo pod najrazličnejšimi pretvezami, dasi so po predpisih popolnoma v redu, na to se pa nihče ne ozira. Zdi se, da pridemo sčaso* ma do popolnega Avgiijevega hleva! — »Serenissima«. Tov. J. Pahor je spisal obširen zgodovinski roman iz beneškega živ* ljenja. Roman bo priobčeval letošnji »Ljub* ljanski Zvon«, na kar opozarjamo učiteljstvo. Tovariš Pahor je dosegel lep uspeh, ker je njegovo delo dobilo prvo nagrado. Čestitamo! — G. kmetijski svetnik Viljem Rohr* man je bil na občnem zboru Kmetijske druž* be imenovan njenim častnim članom za svoje izredne zasluge, posebno za prospeh kmetij* skega šolstva. Izredno nas veseli to prizna* nje in odlikovanje velezaslužnega moža, ve* likega prijatelja učiteljstva. V našem listu je izšel marsikateri članek, ki je kazal na* šemu učiteljstvu pravo pot k udejstvovanju med priprostim narodom. Njegov osnutek zakona in učnega načrta za kmetijsko nada* ljevalno šolstvo nam je sedaj, ko se po več* kratnem klicu uresničujejo njegove želje — ko stopa učiteljstvo na njegovo pot, vrlo dobrodošel. Izrednemu odlikovanju zasluž* nega moža, našega iskrenega prijatelja, se pridružuje naše učiteljstvo, želeč mu, da bi zdrav in čil še dolgo let užival zasluženo pri* znanje. — Pevski zbor učiteljstva UJU v Ljub* Ijani priredi 14. januarja v dvorani »Glasbe* nega zavoda« v Zagrebu koncert. Program je izključno slovenski in obsega mešane in žen* ¿ke zbore s spremljevanjem klavirja. Sodelo* val bo tudi naš ožji rojak, operni pevec Kri* žaj. Pevski zbor odpotuje v Zagreb 14. jamu* arja ob 5'25 uri zjutraj. TVRDKA F. IN I. GORIČAR, LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA 29 priporoča cenj. učiteljstvu perilo za gospode in dame, lastnega izdelka, vseh vrst damsko in otroško konfekcijo, razno manufakturno blago za obleke in perilo, trikotažo, pletenine in druge modme predmete. Pri večjem nakupu olajšani plačilni pogoji! — Nadloge. Pred vojno. Osnovna šola dobi »visok« obisk v osebi potujočega »umetnika«, oboroženega z dovoljenjem okrajnega glavarstva. Na podlagi tega prosi, a tudi prikrito zahteva, da se mu dovoli predvajanje. Njegov nastop je bil spojina premetene uljudnosti, sigurnosti in drznosti. S pre-frigano izbiro izrazov, naglasom in mimiko je dal razumeti nekako: če je dovolil kovač, zakaj ne bi kovaček? In še to: neugoditev bi značila indirekten upor proti okrajnemu glavarju. Hudournik besed je omamil nepripravljeno učiteljstvo in mož je zmaga!. — Opoldne so se razkropili otroci po vstopnino: »groš« ali pa eno jajce, darovano ali »pouzmano« iz gnezda. O kakem popoldanskem pouku ni bilo več govora, preveč so bili otroci razigrani. V neumljivi uslužnosti so pobrali razredniki vstopnino, ob 14. uri stlačili otroke v en razred in prevzeli posle rediteljev. — Začela se je predstava — »kašperlteater«, spremljan od salv smeha, zlasti v prizoru, ko ubija zet taščo. Velehumoristično in velevzgojno: Učiteljstvo je uvidelo, da je bilo varano z mladino vred, a bilo je prepozno. — Ali pa je danes drugače? Je to namreč, da nas nadlegujejo taki »umetniki« kar z ministrskim dovoljenjem. .— Od mnogih slučajev evo samo enega: Sredi pouka potrka neznanec, predstavi se v srbohrvaščini kot artist in hoče govoriti z mano. Opozorim ga, da je motenje pouka prepovedano, a kaj se zgodi? Mož »vzravna se, veča se, rase« kakor Aškerčeva »ponočna potnica«, seže zmagoslavno v žep, rekoč: »Pardon, gospodi-ne, imam dozvolu od ministarstva prosvete!« Zdelo se mi je, da hoče reči: »Na kolena, črv, pod težo te mogočne besede!« In še nekaj se mi je zdelo: da tse hoče mož naslajati ob 'klecanju mojih kolen! Ker mu pa ni nič uspelo, je izvolil ugotoviti na stopnišču, da sem — »šuft«. (Povedali so mi pozneje tovariši.) — Tako daleč se je torej razpasla ta nadloga, da nimamo miru pred njo niti med poukoni. Kdo jie kriv? Ne v poslednji vrsti mi sami, ki se sicer jezimo, ne javimo pa slučajev organizaciji, da nam izposluje mir. In tega nam je krvavo treba, zlasti zdaj, ko nas groze dvigniti iz tečajev premnoge proslave, često spojene z naročeno, oziroma priporočeno »fehtarijo«, učni načrti drug za drugim itd. Kaj pomeni ta »itd.«, vedo tovariši upravitelji, žal, predobro! — Pa še nekaj: naša deca, ki često nima za najpotrebnejše, ne bo molzna kravica in mi ne priganjači potujočim špekulantom! — Nastane pa vprašanje: 1. Ali res ni potujočih pravih umetnikov? — So, ali vrlo redki. 2. Ali jim naj v svesti si zakonite upravičenosti zatvorimo šolska vrata? — Pod gotovimi pogoji ne! A kakšni so ti pogoji? a) Umetnik mora biti priznana osebnost, a ne samo priporočana — od zgoraj, b) Predložiti mora upravitelju vsuj 14 dni prej podrobni program, vštevši besedilo in slike, da se konferenca izjavi za ali proti, c) Počakati mora, da se mu priobči sklep konference, č) Imeti mora oblastno dovo'jenje, ki pa mora biti naznanjeno upravitelju uradnim potom. — Z ozirom na kričeči slučaj priporočam tovarišem, da prijavijo take nadloge potom društva poverjeništvu. ki ga prosimo kot svobodno instanco našega stanu in no-siteljico našega zaupanja, da izposluje v smislu točk a)—č) red in mir. — Pondelakov Tonč. — Slovenska Matica objavlja: poleg že v novembru pr. 1. naznanjenih 20 poverjeni» štev so se ustanovila nadaljnja poverjeni» štva in so prevzeli poverjeništva gg.: 21. Bre= žice: Ign. Supan nadučitelj v pok. in posestnik (za ves okraj); 22. Kranjska gora: Miroslav Kušar, sod. urad. (za Kranjsko goro, Rateče, Mojstrano, Dovje); 23. Jesenice: Al. Tancar na Jesenicah (za Jesenice Savo, Hrušico Pla* nino, Koroško Belo); 24 Hrastnik: Lojze Hof* bauer, učitelj; 25. Murska Sobota: Anton No* vak, višji sodni oficjal v pok.; 26. Prevalje: Miran Kokol, učitelj Lokovica p. Prevalje (za ves okraj); 27. Radovljica: Jakob Špicar, ■ravnatelj posojilnice (za ves okraj), izvzemši Bled z okolico; 28. Ribnica (Dolenjsko): Av» gust Juvanec, posestnik in po®, uradnik (za Ribnico in Dolenjo vas); 29. Pragersko: Ciril Grafenauer, uradnik drž. železnice; 30. Škofja Loka: Jakob Rojic, učitelj; 31. Šoštanj: Cilka Trobejeva. učiteljica; 32. Trebnje: Mr pharm. Janko Rupreht; 33. Sarajevo: Lojza Šubičeva, magistr. uradnica in tajnica Slov. kiuba. V Ljubljani (poleg že izkazanih dveh poverje* ništev) za uradništvo pri direkciji drž. žel. Fran Rebec, višji žel. uradnik. Nadaljnja po* verjeništva se pripravljajo. Ob tej priliki opo* zarjamo na prvotni oklic o društvenem delo* vanju na temelju novih pravil. Za leto 1928. izidejo tri knjige, in sicer: ena znanstvena in dve leposlovni. Članarina za vse knjige 50 Din, plačljiva tudi v petih obrokih po položs niči. Prijave pri poverjenikih ali pismeno na društvo. IV. SCHUMI — LJUBLJANA Trgovina s kurivom. Vodstvo za preskrbo drv in premoga. Telefon št. 2951 Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Javnim nameščencem na desetmesečne obroke. — Zoološki vrt v Ljubljani. V Ljubljani so ljubitelji domače favne ustanovili društvo »Zoo«, ki ima namen urediti in vzdržavati zoološki vrt v Ljubljani. V tem vrtu bi se gojile živali, ki žive prosto v Sloveniji, predvsem vsi vretenčarji. Dokler se pa društveni smoter povsem ne realizira, bi društvo nabrane živali od časa do časa razstavljalo ter na ta način sVedočilo svoje delovanje in svoj napredek. — Zoološki vrtovi so postali kulturna potreba. Posebej bodo dobro došli vsem šolam, zlasti v sedanjem času, ko se zaradi nezadostnih dotacij ne morejo izpopolnjevati šolske zbirke, kakor bi bilo treba. Sicer pa so konzervirane živali in mrtve podobe le slab nadomestek za žive živali, ki jih bo mogla v zoološkem vrtu opazovati mladina v vsem njihovem bitju in žitju. — Odbor društva se obrača dO vseh ljubiteljev domače favne, zlasti do učiteljstva za sodelovanje, v prvi vrsti, da bi pristopili društvu ikot člani in v krogu svojih znancev nabirali društvenike. Odbor prosi tem potom vsakogar, ki bi imel zanimanje za skorajšnjo dosego društvenega smotra, da se javi za poverjenika tajniku (dr. S. Bevk, Ljubljana, Aleksandrova c. 10), ki mu pošlje vsa potrebna navodila. Članarina znaša 12 Din na leto in se more plačevati mesečno po 1 Din. — Velika žehta ni več strašilo, pred ka* terim je vsaka gospodinja enkrat ali dvakrat mesečno trepetala. Danes je vsaka gospodi* nja v stanju, da tako delo opravi za zabavo. Vsak teden postavi umazano perilo, da se čez noč namoči, a potem ga prekuha) z »RA* DIONOM« v času. ko pripravljaš kosilo. Končno izperi v čisti vodi, pa je v eni uri pranje gotovo, a perilo belo kot sneg. — Priporočilo. Cenj. člane in šolska vodstva opozarjamo na današnji inserat tvrdke IGN. VOK, Ljubljana, katera ima splošno znano najboljše šivalne stroje v zalogi po ugodnih cenah in plačilnih pogojih. Več v inseratu. — Opozarjamo na inserat tvrdke ROZMAN in prosimo, da se p. n. učiteljstvo pri nakupu sklicuje n a n j. POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE, ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učilišče, Stari trg štev. 19, Ljubljana. Telefon 2477. Delovanje ožjega sosveta UJU - Poverjeništvo Ljubljana. (Sejno poročilo z dne 28. dec. 1927.) Otvoritev. Poverjenik tov. A. Skulj otvori sejo in ugotovi sklepčnost. Posebnega nima, poročali bodo itak /posamezni funkcionarji. Situacijsko poročilo. Tajnik tov. Kobal poroča o stanju in delovanju včlanjenih okrajnih učiteljskih društev, od katerih je zborovalo doslej 5 društev po enkrat, 23 društva po dvakrat in 4 društva po trikrat. Točno po okrožnici štev. 289 je ravnalo pri zborovanjih in poslalo svoje poročilo 17 društev, do-čim se 15 društev še ni vživelo v nov položaj. Nato poroča o drugih tekočih in važnejših zadevah. Na temelju njegovega poročila je sklenil ožji sosvet: 1. Okrajna društva, ki pri svojih zborovanjih ne upoštevajo okrožnice štev. 289, naj se ponovno opozore nanjo. Njih nepravilno sestavljena poročila naj se zavrnejo v popravek. 2. O važnih zadevah naj se obveščajo vsi parlamentarni klubi, ki so v njih slovenski poslancu 3. Vse krivice, nepravilna nameščenja in premeščanja, ki se zgode, naj društva nemudoma javijo poverjeništvu. 4 Ugotavljamo, da ni poverjeništvo nikdar pozvalo kateregakoli okrajnega šolskega nadzornika, ki ni včlanjen v UJU, naj se organizira v*naši organizaciji, inače bo odstranjen. Take govorice so tendencijozne izmišljotine! 5. Mesto referenta za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete naj zavzame vedno sposoben osnovnošolski učitelj. 6. Odločno smo proti nameri, da bi bil imenovan za oblastnega šolskega nadzornika v ljubljanski oblasti srednješolski profesor ali meščansko-šolski učitelj. V vrstah osnovnošolskega učiteljstva imamo za to mesto dovolj dobro kvalificiranih in zmožnih učiteljev. 7. Z ozirom na dejstvo, da delujejo nekatere osebe za odstranitev okrajnega šolskega nadzornika v Dol. Lendavi tov. Leo Cepudra, se naroča poverjeništvu, da iznese zadevo v stanovskem glasilu. 8. Predlog laškega učiteljskega društa glede volitev v društvene odbore se sprejme in pošlje diuštvom zadevna okrožnica. V Tovarišu se ponatisne zadeven članek iz leta 1926. 9. Dne 7. januarja 1928 skliče poverjeništvo v Mariboru anketo šolskih upraviteljev. Od po-verjeništva se udeleže sestanka delegirani zastopniki. J Samoizobraževalno delo. Na poziv poverjeništva je poročal o samo-izobraževalnem delu tov. Hreščak. Iz njegovega poročila je razvidno, da je doslej ustanovilo 26 okrajnih društev 102 ped. krožka, dočim se 6 društev še ni odzvalo. V vsem skupaj se je vršilo do sedaj 45 sestankov, ki so obravnavali družboslovje na konkretnem zgodovinskem razvoju liberalne doktrine. Nekateri krožki so imeli tudi predavanja o delovni šoli, to pa ,po lastni inicijativi. ker jim »Oio« ni, razen Dolganovega referata v »Popotniku« — predložil še nikakega tozadevnega materiala v proučevanje. Želeti bi bilo, da mariborski odsek za delovno šolo v smislu dogovora na prvem izobraževalnem tečaju izdela svoje predloge, program, poročila in seznam najvažnejše literature v delovni šoli, ter jih pošlje osrednjemu izobraževalnemu odseku v razdelitev po vseh krožkih. Poročevalec je pojasnil še glavne misli in sklepe prvega izobraževalnega tečaja, ki se je ze-dinil, da je študij družboslovja nujen predpogoj razumevanja in šolske reforme ter postavil prioriteto delovanja učiteljstva na gospodarskem in gospodinjskem ter splošno socialnem polju. Ožji sosvet je živahno diskutiral to poročilo, ter je svoje stališče, zlasti glede važnosti te akcije in indolence nekaterih društvenih odborov v tem pogledu sklenil izdati na vso organizacijo posebno enucijacijo, ki jo prinašamo na drugem mestu. Blagajniško poročilo. Glavni blagajnik tov. Rado Grum poda izčrpno poročilo o izboljšanju uprave in o aktivnosti stanovskih listov. Obenem konstatira, da v tekočem letu administracija pri društvih mnogo točneje funk-cijonira, nego je bilo to še lansko leto. Izjemo dela le še nekaj društev, ki jih tudi navede, s pristav-kom, da so bila ta društva opozorjena na red in točnost; kar se administracije tiče, upamo, da bodo storila končno svojo dolžnost ter uredila svoje finance napram glavni blagajni. Iz poročila posnamemo, da dolgujejo društva za letošnje upravno leto glavni blagajni okroglo Din 36.000—, ki jih bo treba od društev čimprej izterjati V poročilu so se posamezni konti letošnjega leta primerjali z istimi lanskega leta in videli smo v splošnem znaten napredek. Ožji sosvet je vzel tudi na znanje nov cenik in novo razpredelbo in-seratov v Učit. Tovarišu, ki bo k aktivnosti lista precej pripomogel. Urednikovo poročilo. Urednik tov. Dimnik je predložil nekatere tekoče zadeve v sklepanje in odločitev. Naša organizacija in Učit. tiskarna. Blagajnik tov. Grum prečita vse dopise poverjeništva in odgovore Učit. tiskarne. Položaj pred in po seji širjega sosveta v Celju 27. novembra 1927 pojasnjujeta tovariša poverjenik in Mencin. Po izčrpni debati je odobril ožji sosvet dosedanji postopek poverjeništva, napravil na temelju podanih predlogov grimeren sklep in dal ¡poverjeništvu pooblastilo za nadaljnje postopanje. Potrditev sklepov posameznih odsekov. Ožji sosvet potrdi sklep osrednjega izobraževalnega odseka, ki je izdal 2500 brošur »O liberalizmu« za samoizobraževalno akcijo. Stroški bodo kriti iz prodanih izvodov. Razmere v prevaljskem okraju. Tajnik pojasni razmere, ki vladajo proti uči-teljstvu v prevaljskem okraju ter opiše ukrepe, ki jih je storilo poverjeništvo v zaščito svojega članstva. Ožji sosvet potrdi postopek in naroči, da sestavi poverjeništvo interpelacijo ter jo odpošlje vsem parlamentarnim klubom, ki so v njih slovenski poslanci. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, zaključi poverjenik sejo. Poverjeništvo UJll v Ljubljani, dne 2. januarja 1928. Andrej Skulj, Josip Kobal, poverjenik. tajnik. Zimski šport Zimske ture so najlepši užitek, če si preskrbljen s specijalnimi gojzerji ali smuškimi čevlji tvrdke J. BRAJER, Ljubljana, Breg 1. Pevski zbor UJU učiteljstva. —pev Tovariši pevci in tovarišice pevke. Zadnji in najvažnejši tečaj, pred koncertom v Zagrebu, so bo vršil: za moški zbor 6. I. ob 9. uri, za ženski zbor 6. I. ob 15. uri v Glasbeni Matici. Tečaj se bo zaključil za moški zbor 7. I. popoldne, za ženski zbor 8. I. ob 11. uri. Tovariši in tovarišice, vsi izgovori in opravičila morajo odpasti. Pri tem tečaju ne sme nihče manjkati. Prinesite s seboj vse note in koncertne obleke. Priporočam se za vsa sl'karska in fotografska dela, poveč ne slike, pokrajinske razglednice, skupne šolskih otrok, legitimacije i d. Slikat grem tudi na deželo. Učitelji in diiaki popust. Zahtevajte cenik. Foto„REKDRD"JošKo Smuc, L]uliliana,PoljaBSka c.12 Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3 lzdelo- anje ročnih in strojnih vezen n. Predtiskarijn — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. — Pralnico, likalnfco £robTsaVo- vrstnega perila, kakor tudi nogavic in žepnih rut priporoča po ni kih cenah Hed. Šare, Ljubljana, Šeieuburgova ulica štev. 5. Največja itbira krasnih -bluz in otroških obleke KRIŠT0F1Č- BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg. Damam z dežele je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija. Sepanrani oddelek za specialno barvanje las v vseh niansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča in gospode, Ljubljana S«, cetrd cesta 12. Iz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. —z Redni občni zbor Zveze bo v nedeljo, dne 8. januarja 1928 v »Beli dvorani« hotela »Union«. Piričetek ob 9. uri. Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo tajnikovo o Zvezinem poslovanju za čas od 25. septems bra 1927 dalje. 3. Poročilo blagajnikovo za isto dobo. 4. Poročilo računskih pregledoval» cev. 5. Razprava o točkah 2.—4. dnevnega reda in event. absolutorij. 6. Proračun za po* slovno leto 1928. 7. Določitev članarine za po* slovno leto 1928. 8. Predlogi. (01. 9., točka 2. in čl. 13. pravil). 9. Prizivi. (Čl. 6. in 11. pra= vil). 10. Izprememba pravil. 11. Volitev no= vega odbora, pregledovalceiv računov in njih namestnikov. (Čl. 15. in 18. pravil). Pristop k občnemu zboru imajo tudi nedelegati, samo da pripadajo pri Zvezi včlanjenim organiza= cijam. — Zveza državnih nameščencev za Slovenijo. — V Ljubljani, dne 6. decembra 1927. — Posebnih vabil Zveza ne bo razpo* šiljala. — Za odbo>r: M. Paternoster, t. č. na= čelnik. J. Bekš, t. č. tajnik. —z Sreskim društvom UJU. Ona dru* štva, ki nameravajo poslati svoje zastopnike na občni zbor Zveze ter člane UJU. ki se udeleže občnega zbora pozivamo, da se zgla* sijo pred občnim zborom v nedeljo do 9. ure dopoldne v pisarni poverjeništva UJU, Uči* teljsKa tiskarna. Pozivamo društva, da se po možnosti udeleže vsaj po enem zastopniku občnega zbora. — Pov. UJU Ljubljana. drogerija, parfumeri a Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Dr. G. PICCOLI — lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkučah svojo preizkušeno s»" želodčno tinkturo "M Naročila točno po povzetju Naša gospodarska organizacija. —g Članom Učit. Samopomoči. Zadnjikrat ste prejeli položnice koncem oktobra 1927. za 156. in 157. smrt. slučaj. V novembru in decembru 1. 1927. so bili 4 novi — 158. do 161. smrt. slučaii in sicer: Ivan Zolnir, Maribor; Bogomir Krenner, Ljubljana; Luoijan Orel, Duplje in Avgusta Kos, Sv. Bolfenk. K članskemu prispevku (20 Din) sem prištel še prispevek za upravnino in letnino 1. 1928. v znesku 6 Din (§ 5. in 6. društ. pravil), skupaj s poštnino 27 Din za člana. Zakonski pari imajo dvojni znesek, zamudnikom sem prištel še zaostanek. Posmrtnine za zadnje štiri smrt. slučaje znašajo 43.000 Din. — Upravnik vljudno prosi vse člane, zlasti zamudnike, ki dolgujejo lepe vsote, da takoj nakažejo zneske, ki so zaznamovani na v teh dneh razposlanih položnicah. — V. 1. 1927. je vstopilo v U. S. 175 članov, umrlo 31, izstopilo 11, izključenih je bilo 30 članov. Qb koncu 1. 1927. je imiela U. S. 2122 članov. — Društvena uprava želi vsem članom: Srečno novo leto! —g Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Ker sem prejel še nekatere zneske za poslovno leto 1927. po sklepu zadnje številke »Učit. Tovariša«, potrjujem danes še sledeča plačila: Josip Ribičič na Rakeku 20 Din članarine in 325 Din od šolske prireditve; Drago Blažič iz Ovsiš, Julij Mayer iz Doba, K1 o t a L i -k a r j e v a iz Most, Ivan Dimnik in Veko-slav Mlekuž iz Ljubljane po 20 Din; Josip Rakovšček iz Lemberka 100 Din; neimenovani dobrotnik 1000 Din; Karel Štravs iz Dol. Logatca 30 Din. Vsi prispevki znašajo v poslovnem letu 1927. skupaj 12.371 Din S p. Vsem prav iskrena hvala! Josip Kobal, blagajnik. Pokret učiteljic. KDOR ZANIČUJE SE SAM../ S člankom tovarišice P., pod naslovom »Manjvredne?« v »Učiteljskem Tovarišu« z dne 22. dec. 1927., se gotovo do neke mere strinja večina tova-rišic. To sem imela priliko spoznati že večkrat iz razgovorov z njimi, pa tudi, ko sem opazovala njih delo na deželi. Da pa to delo ni prišlo nikdar do veljave, je nekoliko krivo to, da ni bilo pravilno usmerjeno, nekaj pa tudi to, ker pripade učiteljicam vedno ono delo, ki se ne vidi, kajti v svoji skromnosti, ga ne serviramo javnosti pod rentgenovimi žarki. Zelo velik vzrok toliko očitane nedelavnosti — po pravici alj ne, o tem se ne bomo prerekale — je tudi to, da je učiteljica, že po naravi in po vzgoji bolj boječa in skromna, naletela pri tovariših na omalovaževanje in — bodimo odkriti — celo v posmeh. Ne, tovarišica P., ne učiteljicam, pač pa učiteljem »zaigra pomilovalen nasmeh okoli ustnic, ko se oglasi k besedi tovarišica«. Sploh, kar se tiče nedelavnosti učiteljic v organizaciji, nam je dovolj jasno povedala tovarišica Godčeva: »Učiteljice, ki hočejo intenzivno delovati v organizaciji, morajo mnogo pretrpeti, predno se jih upošteva. Skušnje govore dovolj. Ravno ako se vse vzame samo z moškega stališča. Upošteva se malokdaj kaka dobra misel, ki pride od ženske strani.« Vse hvale vredno je, da se je začelo sedaj s sistematičnimi navodili iz organizacije ter se posebno pozornost obrača na delo tovarišic, zlasti pa, da se tovarišice medsebojno vzpodbujamo. Toda zelo važen se mi zdi način teh navodil in tega vzpodbujanja. Nikakor pa ni umestno in tovariško, aa se nam dalje tako pokroviteljske lekcije s prav »vzvišenega piedestala,«. Motite se, če mislite, da nas bo privabil tak ton. S samimi zaušnicami in zbadanjem kakor »parasiti«, »nedelavne«, »komod-ne« in »inferijorne« se še ni nikogar spreobrnilo; nasprotno, kakor veste vzbuja vsak pritisk odpor in apatijo. Tudi v tem se strinjamo z Vami, da je razlika med nami »v pojmovanju dolžnosti«. Res jes, me vidimo torišče naše dolžnosti v delu v šoli, za katero smo tudi plačane. Zlasti sedaj, ko smo se začeli tudi pri nas zanimati za nova stremljenja na šolskem polju, zahteva delo v šoli celega človeka, če hoče zadostiti vsem zahtevam delovne šole. Opozarjam samo na tov. Berganta, ki je pri predavanju o delovni šoli izjavil, da porabi ves prosti čas za pripravo pouka in to včasih do polnoči. Kdor se resno prizadeva svoje delo v šoli poglobiti v delav-nošolskem zmislu ter pouk prilagoditi življenju, se njegovo delo ne more imenovati »stereotipno« in »šaiblonsko«, ampak je lahko in celo mora biti zelo plodonosno ter tudi spopolnjuje človekovo notranjost. Nedvoumno potrebujemo za to delo poznanje sociologije ali bolje naš narodni živela; toda to najlažje proučujemo na šolski mladini, ki nam nudi sigurno najhvaležnejši material in nam bo najboljše zbistrila oko in pokazala pot našemu udejstvovanju, kakor je že popolnoma pravilno povdaril dir. Zgeč na samoizobraževalnem tečaju. Da bi pa učiteljica ne «razumela potreb svoje okolice, v kateri naj dela, nad tem zelo dvomim, vsaj v večini slučajev, kajti Slovenci smo kmečki narod in nimamo tako izrazitega meščanstva iz katerega bi se rekrutirale učiteljice s tako popolnim nepoznanjem narodnega življa. kakor se nam neprestano očita. Prav dobro se zavedamo novega časa in naše naloge v njem, katero smo pripravljene vršiti po svojih močeh, v svojem prostem času, kolikor nam ga ne vzame vestno delo v šoli. Tovariše in tiste tovarišice, ki mislijo, da nas prekašajo, pa prosimo, naj nam svotje nasvete, ki so nam sicer prav dobrodošli — kajti imamo odkrito in resno voljo sodelovati — servirajo manj pokroviteljsko. —a. rokavice, pletenine, bluze, kravate itd. po najnižjih cenah vedno v največji izbiri F. M. Rozman, Ljubljana, Židovska 7. Nogavice, HALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka bes da 50 par. Najmanjši znesek Din 5"—. LOVSKE PUŠKE, flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. Kaiser, puškar. staro orožje v komisijsko prodajo. Ljubljana, Še.enburgova 6. — Kupujem in prevzemam PREMOG, DRVA. KOKS D. Čebin, Wolfova l-II. Tel. 27-56. —o Družba sv. Cirila in Metoda je edina družba, ki podpira šolstvo in obmejno učiteljstvo. Kaj ste storili za njo? Ali ste poiskusili obuditi domačo C. M. podružnico? Pomagajte ji, da Vam pomore! Šolske zvezke, pisanke, spisovnice, risanke vseh vrst Izdeluje v lastni tvorni d in priporoča Učitelj Prodaja lih v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učitelj, konvikta v Ljubljani. Kune In wse druge kože diviažine kupuje v vsaki količini D. Zdravil: Ljubljana, Florjanska ulica št. 9 Samoizobraževaina akcija Pov. UJU. POMEN KROŽKOV. (Konec.) Poglejmo si sedaj še velik pomen krožkov za našo organizacijo samo. Dolgo vrsto let se je učiteljstvo kratkomalo presenečalo z važnimi predlogi iz centralnih mest organizacije, ne da bi bilo po samostojnem razpravljanju dovolj pripravljeno, niti •da bi moglo samo prispevati k izpopolnitvi važnih organizačnih sklepov. Posledice takega postopanja so na dlani. Članstvo se ni moglo ogreti za sklepe, pri katerih ni dovolj sodelovalo in ob katerih se ni moglo otresti vtisa, da so mu bili nekako oktroi-ratii. Vsi naši orgamizačni problemi morajo doseči vidni kot vsakega posameznika; napačna je misel, da bi se zavedala periferija organizacije istih aktualnosti kakor center. Resnica je, da stoji vodstvo vsake organizacije v svoji praksi vsak dan pred novimi težkočami, potrebami in razvojnimi možnostmi, o katerih ne morejo cele vrste organiziranih članov niti slutiti njihovo eksistenco. Sedanje vodstvo organizacije je trdno odločeno obveščati članstvo s podrobnimi okrožnicami o vseh važnih vprašanjih našega stanu. Naj omenimo vsaj nekatera iz- med najvažnejših: gospodarska osamosvojitev, reforma društvenega delovanja, idejna in tehnična organizacija kmetskiih in gospodinjskih nadaljevalnih šol, lastno založništvo, socialno skrbstvo organiziranega učiteljstva, soliden obrambni sklad za pomoči in pravnega varstva potrebne člane: vse to stopa pred nas s kategoričnimi, neodložljivimi zahtevami. Ali naj vse to izpelje po šablonskem ve-činsikem sklepu, izzvanem po enem več ali manj temeljitem refcjatu na naših društvenih zborovanjih ali pa celo v še ožjem foru na pokrajinski skupščini. O da! Formalno je ta možnost dana, in sklepi bi se dosegli. Toda kaj pa s stotinami učiteljstva, ki bi ostale hladne in nezainteresirane, bi pa morale izpremeniti mrtve sklepe v pravo življenje, v akcijo. Brez tega pa ostanejo vsi sklepi le mrtva beseda, in čim več jih je, tem porazneje izginja v članstvu vera v življensko in borbeno silo njegove organizacije, izginjata samozavest in disciplina, na čije mesto stopata brezbrižnost in demoralizacija. Temu zlu morejo odpomoči le intenzivno kul-tivirani krožki. Vsi važni načrti, ki naj smotreno zgrade našo organiizačno stavbo, morajo na krožko-ve sestanke. Tu je dovolj časa in neprisiljenega sodelovanja večine članstva, ki obdržuje tako svoje propedevtične tečaje, da premišljeno in oduševlje-no izreka svoje končne sklepe na društvenih in de-legacijskih zborovanjih. Zato naj ne mine noben krožkov sestanek brez obravnavanja predloženih organizačnih načrtov, da se tako temeljito pripravijo sklepi, ki naj zagotove lepšo bodočnost našega stanu. —oio Delo po krožkih: 42. Logatec. Prvič je zboroval ta krožek 18. VI. 1. 1. ob udeležbi 17 članov. Dnevni red: uvod v družboslovje ter o vzročnosti in smotrenosti družabnih pojavov. 43. Logatec. Drugi sestanek se je vršil 17. sept-1. 1. Udeležencev 14. V razpravi determinizem in indeterminizem, idealizem in materializem. ★ L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TEO št. Id DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282. NAZNANILO. Vljudno naznanjam cenj obč n stvu, da sem otvoril v posebnem oddelku popolnoma na novo urejen in z vsem komfortom opremljen damskofrizerski salon. Izvrševal bom po specialno izurjenih močeh vsa v to stroko spa dajoča dela, kakor: striženje vseh vrst frizur, ondulacijo, masažo lica z električnimi aparati, manikiranje i. t. d. Vsa dela bom izvrševal strokovno in solidno, vsled česar se priporočam za obilen obisk. IVAN DORČEC salon za gospode in dame, Dalmatinova ulica 13 (poleg hotela .Štrukelj') Za izvršitev modernih portret, v ter vsakovrstnih fotografičnih slik, kakor: skupine, povečave, inter-jerjev i t d. se priporoča FOTOGRAFIČNI ATELJE » « Ljubljana, Knafijeva ul. 4 nasproti Narodne tiskarne 44. Logatec. Tretjič je zboroval krožek 8. dec. 1. 1. Razpravljal je o družbi sploh. Zlasti v odnosu do posameznika. Prisotnih 9. 45. Radeče. TamkaSšnji krožek se je sestal prvič 17. dec. 1. 1. Udeležba 9. Razpravljal je o načinu študija po krožkih ter zavzel svoje stališče glede nekaterih važnih zadev učiteljske samoizob-razbe. Društvena zborovanja UJU. Vabila: — Krožka Št. Vid in Višnja gora imata skupni sestanek 15. t. m. ob 15. uri pri postaji Št. Vid v gostilni »F. Krašovec«. — Sklioateljica. = Radovljiško okrajno učiteljstvo društvo UJU zboruje v soboto, dne 14. januarja na Jesenicah v osnovni šoli s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika. 2. Obravnava pravil UJU. 3. Raz- govor o krožkih glede delovne šole. 4. Raznoterosti. Pričetek zborovanja ob 10. UTi. Ob 8. uri se vrši Jeseniški krožek istotam. Od pol 10. do 10. ure odborova seja. Udeležba obvezna. = UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA ŠMARSKOsROGAsKI OKRAJ bo zborovalo v soboto 14. januarja 1928 ob uri v Ro» gatcu. Na dnevnem redu je tudi predavanje tov. Kukovčeve »O domostalnosti pouka«. Popoldne bo sestanelk krožika. = SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 14. januarja 1928 in ne 7. januarja ker imajo ta dan upravitelji ankeito v Mariboru. Vzpored isti. Veselo no* vo leto! — Pl. LISTNICA UREDNIŠTVA. —' Zaradi tesnega prostora je moralo odpasti vse drugo gradivo za prihodnjo številko. ENGEIBERT FRANCHETT1 Friseur za dame in gospode v Ljubljani, Dunajska cesta 20. Elegantno urejena brivnica in posebni oddelek za dam-sko friziranje, barvanje in izvrševanje lasnih izdelkov. Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po nainižjih cenah pri PRELOGU,,LJUBLJANA, Stari trg 12, Židovska ulica 4 ^U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/V'- Ljubljana, Sv. Petra cesta 18 priporoča svojeVffiOUI al 31 3 3 31 3 Manufakturo NA OBROKE nudi cenj. učitelj-stvu ter izdeluje obleke po meri za gospode in dame Das!. LJUBLJANA, mm testa 7 g £ £ e g e e e e E EE E £ g £ e g e ^ /n/n /n /n/n/n/R n\ /n /r/r /n/n/f Pnyowrstria čez ulico 1 Din ceneje. Toči od 20. dec naprej Prepričajte se o trpežnosti im Ii prve kranjske vrvarne •v Ljubljana Sv. Petra cesta 31 in pri podružnicah MARIBOR, Vetrinjska 20 ter KAMNIK, Šutna 4 gpf¡¡g¡gg¡lg jspeíssí ■■■■■ ta m HHHHH B■■■ ^HIHHI 1 ■K 1 ovec Ljubljana, Stritarjeva ulica 5. Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gosoode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor d a in a si-gradi, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteče odeje, z»store, preproge i. t. d. Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke. Točna postrežba ter solidne cene! Tovariši! To^arišicei Telefon štev. 2421. VOdnikOV tr® 5a Tovariši! Že stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša Čekovni rač. 12416. Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo. olje, m^st, sploh vse spe-cerijsko in kolonijalno blago najfinejše vrste po najnižjih cenah, ki so mogoč«. Velika izbira dežniov predpražnikov in najfinejših in najtrpežnejših Čevljev la tnega izdelka. V zalogi najfinejši šifon, platno in srajce za gospode po najnižjih cenah. Drva in premog vsaki čas na razpolago Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu. Zadovoljiti svoje člane je te zadruge najviš i cilj! Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci. Tovariii! Tovarišice! Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njej I CVETLIČARNA ANT. BA JEC Ljubljana, Pod Trančo h ixdeiuje šopke, vence, trakove z napiti F.t.d. GOSTILNA Kjmska cesta 4 v* • 0* • V VI Hotel TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta25 priporoča lepe zračne sobe. Kuhinjska posoda, kuhinjske potrebščine, železno pohištvo, orodje, športne predmete, in vsakovrstno železninsko blago dobite najceneje pri znani trgovini z železnino Ljubljana, Stritarjeva ul.7. P. n. učitelji(ce) dobe blago tudi na obroke. UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA TELEFON ŠT. 2312. RAČUN POSTNE HRANILNICE ŠT. 10.1761 JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske tiste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učitel.skega k ni-ikta v Ljubljani. — Šolski zvejki za os ovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice ZVEZKI ZA OKROGLO PISAVO S T. 1, 2 in 3. (JČ«TELJ/KA KNJIGARNI! I LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA prodaja znanstvene, strokovne, leoo lovne, pripovednem mladinske knjige kakor tudi kniige za osnovne, srednje in obrtne šole ter ima v za ogi vsakovrstni papir, pis.lni, risalni in šolski prinorin učila kakor tudi umetne in pokrajinske razglednice v največji izbiri. Zahtevajte cenike! . > Najboljši in najcenejši nakup za gospode v posebnem oddelku tvrdke A. ŠINKOVEC nasi K. SOSS LJUBLJANA DAMSKI SALON s krasno izbiro vseh vrst klobukov lastnega izdelka in solidnimi cenami, kjer se dobijo tudi vse formice. Cenj. učiteljstvo dobi popust. Se priporoča „Pompadour" i pmi ^m ■ pHn ^—in ^ii pa Ljubljana, Florijanska 3. USTANOVLJENO LETA 1852. TEOD. KORN LJUBLJANA, POLJANSKA C. 8. Krovec, »tavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov in centralne kurjave. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konzerve. no m U 11117615 00000000000000000002020202010101000002020201010102020202000200000001010202020000000201310101 Najbolj oripttrcčlji vi so 8 • I • šivalni ilrmi posebno za šoleko uporabo vsled lahkega teka. Pouk v vezenju in krpanju perila bre?plačen. Ugodne cene Plačljivo tudi na obroke Šolska vodstva dobe popust. ION. VOK LJUBLJANA, Tavčar jsva ulica7 NOVO MESTO, Glavni trg. Priporoča se RESTAVRACIJA HOTEL LLOYD LJUBLJANA Dobra domača hrana. Dobra postrežba, staj. in dolenjska vina. — Sprejema abonente. Za obilen obisk se priporoča BUČAR FR. restavrater. Ustanovljeno 1887 Trgovina z vezeninami, drobnim in modnim blagom F. Meršol v IMJMII, WoIfova ulica it. 5. Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. Predtiskanje in vezenje monograrc> ov ter vsakovrstnih drugih risb. S Nata PiiweHc brivec, HOTEL „SLON" Ljubljana, Dunajska c se toplo priporoča cenj učiteljstvu Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški suežui čevlji . 110 Din Mestni trg 26 ^ Strlfarlsva uiica 3 M TICAR, LJUBLJANA VELETRGOVINA S PAPIRJEM priporoča vse šolske potrebščine. NA DROBNO. NA DEBELO Zvezki po tovarniških cenah. J i Priporoča se slavnemu občinstvu i J salon za dame 1 i in gospode. 1 1 STANKO KELŠIN | friseur Ljubljana, Kopitarjeva /. j f f í En sros Spedjaina En d6i6il lrcovina vozičkov in koles V zalogi kolesne opreme in igrače za otroke Renoviranje koles, vozičkov in šivalnih strojev ZEMELROK OTON Lastna tovarna: Tržaška cesta - Glince. Prodajalna: Ljubljana, Marijin trg it. 8. Priporočam novo otvorjeno trgovino SLAVKO RUS zla nina - ure - srebrnima Ljubljana, Dunajska c.9. = Vsa popravila se izvršujejo strokovno. = P. n. Čast mi je naznanili, da sem preselil svojo že nad 20 let obstoječo brivnico na Rimski cesu št. 21 (hiša g. Marčana) v nove prostore, ter ustanovil po-ebni oddrlek za damsko frixirar>je s posebnim vho-d m v katerem se bodo izvrševala na najmodernejši način vsa v damsko stroko spadajoča dela, kakor striženje dečje frizure (Bubikopf), česanje vseh modem h f izur, umivanje glave, manikiranje, onduliranje in izdelovanje raznih lasnih izdelkov. Oddelek za dame, kakor tudi oddelek za gospode, snu moderno in vsem higijeničnim predpisom ustrezajoč uredil in opremil z najnovejšimi aparati za sušenje in umivanje las. Sprejemam še nadalje gg abonente za striženje las. Za striženje las gg. di:akov računam cd ponedeljka do petka izpod določene cene. Za obilen poset se priporoča Franc Loborec frizerski salon za gospode in dame, Ljubljana, Rimska cesta štev. 21. .¿¡S, «1 f-s^ TRGOVINA DEŽNIKOV LJUBLJANA. m c^ se priporoča za obilen obisk. g i_v—J D . <—J JSJ ILJg I 9 i i tur, KdMK * » &jfc® Franc Lukič 5» t S i s i i Ljubljana Stritarjeva ulica št. 9 □ D Priporoča se konfekcija in modna trgovina I i IHH?WX% W v * W +'* ( J* S* s -t-s* £ Bmport Export dnevr o svežega cvetja s?a «eiiko in ntaSo P. CUTIČ Ljubljana, Miklošičeva cesta 18. Točna postrežba, najnižje dnevne cene. P. n. v Šolam in šolskim upraviteljem vljudno priporočam vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela. ANTON JANEŽIČ LJUBLJANA, FLORJANSKA 14. KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV. Najlepši dobitek za šolarsko tombolo „Podmladka rdečega križa" so rj < " jih ima posamezne številke * vil ^Ikct ^ upravaUJU na razpolago po znatno znižanih cenah. Cena posameznim številkam je samo 1 Din (brez poštnine) L», i*C •S® ssu^ ®7 r o/ Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! i m 'H mm ¿gfe« M Ü Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj v Ljubljani, s Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.