Satina razsiava Ą raaiiDoru? V letošnji 29. številki tega lista si je nekdo, ki se ni podpisal, dovolil s kolom udrihati po Kmetijski podružnici Maribor in okoliš in po tukajšaji Vinarski in sadjarski šoli, ker doslej nista kazali zanimanja za prireditev sadae razstave v Mariboru in ju poziva, naj letos popravita, kar sta zamudili. Če bi se bil pisec spomnil Sadjarske in vrtnarske podružaicevMariboru, bi tudi tale dobila par udarcev; zato se prej imenovaaima pridružuje v aaslednjem odgovoru. Naša pokrajiaa daaes glede sadja ai več nezaana, kakor je bila še prcd aedavaim; pozaa jo maloae vsa Evropa ia celo Amerika. Vsak se utegae spomniti, da so pred dvema letoma iaoEemski kupčevalci sadja že poleti prišli k nam gledat, kako se kaže sadaa letiaa. Ia tudi letos so, kekor hitro se je pri oas začela kazati sadaa letiaa, prišli Nemci, Nizozemci ia Američaai, da se prepričajo, k j in koliko glede sadja naš svet obljubuje. Danes aam torej ai več treba tujce opozarjati aa naše sadje; zato pa aam sadne razstave, ki ima zgolj reklamno svrho, ni več treba. Danes naj je glavai smoter aaših sadjarjev orgaaizacija vaovčevanja ter pravilno obiranje, sortiranje ia vkladaaje sadja. Doba, v kateri so sadae razstave imele smisel, je hvala Bogu za aami. Sadaih razstav pa tudi z ekoaomske- ga stališča ni brezpdgojno priporočati. Dolgotrajne priprave stanejo poleg ogromnega dela ogromno denarja, ki ga pa danes ni ia v sedaajih razmerali tudi ni pričakovati. Povsod, kjer so zadnji čas priredili večjo sadno razstavo, kakor na primer v Ptuju, zatrjujejo, da niso dosegli niti zdaleka pričakovanega uspeha ne v moralnem in tudi ne v kupčijskem oziru; razstave so vkljub podporam večiaoma končale z deaaraimi primanjkljaji. Nemci so sadae razstave skoraj popolnoma opustili, pač pa mislijo na sadae sejme. Predočimo si, koliko bi taka razstava stala v Mariboru. Kjer je okoliš majhea ia so podružaični člaai v bližiai razstavišča, dovršijo priprave za razstavo maloae tile sami, torej skoro brez stroškov; tudi prostor aavadac ne staae nič, ker ga daje šola. Docela drugačne razmere so v Mariboru. Kmetijska podružaica ima svoje člaae do malega v približao štiridesetih občiaah izvea Maribora. Tudi Sadjarska ia vrtnarska podružaica ima večji del svojih udov aa kmetih. Kako aaj pomagajo tile razstavo pripraviti? Viaarske ia sadjarske šole pa se ae more k temu delo vpreči; špla ima svojih poslov dovolj ia zlasti v jesai ima strokovao osobje poleg vsakdaajih dolžnosti s prirejaajem razaih tečajev aa zavodu in predavaaji na kmetih dela čez glavo. Za pripravo sadae razstave v Mariboru bi se torej moral vsak korak, vsak prijem, vsaka deska, skratka vse plačati. Ia (koliko bi stal prostor? V poštev more priti le dvorana Uaioa. Iz aavedeaih vzrokov Kmetijska podružnica, sadjarska ia vrtnarska podružaica ia Viaarska ia sadjarska šola ae morejo zagovarjati misli, da bi se letos v Mariboru priredila sadaa razstava. Sicer se pa svojih dolžaosti do sadjarjev dobro zavedajo, kar ajih sedaaje delovaaje dovolj dokazuje. Za Kmetijsko podmžaico Maribor ia okoliš: Gabriel Majcen, tč. aačelaik. Za Viaarsko ia sadjarsko šolo ter Sadjarsko ia vrtaarsko podružaico za Maribor ia okoliš: JosipPriol, ravaatelj.