Stev. 42. Poštnina pavšallrana. Posajneajna števlllco «t-««.« ^f Leto 2. Uredništvo in upravniŠivo v Velikovt «. List izhaja vsak torek iti petek. .Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, četrti, no 3 K. mMHHwwiiiawgraH VeiikGvec, i. juuija 1920. Cene :nseratom: enosiopna petitvrsta ali nje prosto. 1 krono. Uradni razglasi po 2 K, Pri naročila n 10 objav popust. Čast in slava jugoslovanskemu vojaštvu, ki nas je ravno pred letom rešilo nemških folks ver ovce v! Sedemdesetletnica knezoškofa Antona Bonaventure jegliča. Ljubljanski knezoškof Anton Bo-naventura Jeglič je dne 29. m. m. praznoval 7 ï letnico svojega rojstva. Knezoškof dr. Jeglič je eden izmed tistih mož, katerim se moramo prav posebno zahvaliti, da imamo sedaj svojo drŽavo. Pomladi 1. 19 7 se'je z nenavadnim pogumom zavzel za maj-niško deklaracijo tei Lako pripravljal pot Jugoslaviji. Koroški Slovenči- ne bomo nikdar pozabili, da je lani v-kljub svoji starosti prišel na naš tabor v SinČi vasi, kjer nas je navduševal za našo Jugoslavijo ter nas vzpodbujal, naj vztrajamo v boju s sovražniki naše države in našega rodu. Jubilarju želimo vse najboljše ! Obupali so! Še pred nekaj dnevi, so se celovški gospodje in njihovi agitatorji širokoustili, da bo naše ljudstvo glasovalo za Nemško Avstrijo. V prav zadnjem času pa so morali od svojih podkupljenih zaupnikov izvedeti, da so igro izgubili Naši manifestaci-jski shodi so Celovčane prepričali, da noče naše ljudstvo prav nič vedeti o avstrijski beračiji. (Zdi se nam pa tudi, da se je avstrijskim agentom posrečilo izvohati, da* se v naši coni nekaj kuha ; kaj, tega seveda ne smemo izdati.) Zdaj pa, ko so celovški zapeljivcl obupali, da bi dobili cono A v svoje kremplje, hočejo rešiti- vsaj cono B. In izmislili so si novo laž, da plebiscita sploh ne bo in da ostane cona A jugoslovanska, cona B s Celovcem pa avstrijska. Le počasi, gospoda! Kolikokrat ste nam že ponujali, da bi se tako poglihali, pa se nismo hoteli I Iztrgali smo vam iz krempljev cono A. Zdaj pa bomo kakor razkačeni levi planili po coni B, da rešimo tudi njo ! Celovec mora biti naš, pa naj stane, kar hoče I Naprej, zastava Slave I .......■ Je\Pi Cerkveni in ljudski shod v Dolini. Na binkoštni pondeljek se je vršil ob meji Cerkveni in ljudski shod. Nemci so nam želeli, da bi deževalo, fe^segjm ni izpolnila. Zbralo se 5Soljudi. Velikovčani so se iil-^a sedmih okrašenih vo-P-fepevali so slovenske pesmi tako lepo, da so naše stare mamice od meje rekle: Ptó'e pa so te dečle, da. jih je. bilo. SčS^jife posjušati! , Marijin oltar je bil krasno okin-čan. Še celo Slovenci iz cone B so nam poslali cel jerbas prekrasnih rož. Cerkveni govor je imel g. poslanec Smodej. Pri sv. maši je pel domači Cerkveni zbor, pomagali so grabštanj-ski pevci S himno „Lepa naša domovina" seje zaključil cerkveni shod in začelo ljudsko zborovanje. Govorili so g. poslanec Grafen-auer, g oskrbnik Pavlica iz Vober, gdč. učiteljica Mencinger iz Grabštanja in gdč. ravnateljica Štupca iz Maribora. Hvaležni smo jim za pojasnila glede carinske pogodbe za slučaj pripadnosti Celovca k Nemški Avstriji. Govorila je še gdč. učiteljica Weberjeva iz Malega ' ent Vida, nakar je g. posl. Srnodej zaključil dopoldansko zborovanje. r aša dekleta so igrale še igro „Dve materi", ki je bila po vsebini shodu najbolj primerna. Med odmori nas je zabaval grabštanjski .pevski zbor S šmarnicami, pri katerih je pela vsa množica, smo zaključili lepi dan Na svidenje dne 4. julija 1 i Pismo iz Celovca. („Slovenski Narod" je dne 28. maja priobčil „Pismo iz Celovca", j Ker bo to pismo zanimalo tudi naše čitatelje, ga priobčujemo, zaradi po- j I manjkanja prostora seveda nekoliko ' i skrajšanega.) „Rettungslos verloren! Deutsch- | üsterreich vor dem Untergang! Die ; plarrende Not" itd. se glase razni ria- j i pisi člankov v nemških časopisih cele i Avstrije, v katerih se opisuje grozno stanje, v katerem se nahaja Nemška Avstrija in nje prebivalstvo in celo koroški nemški časopisi ne zaostajajo v podobnem tarnanju, le „Landsmann-schaft", razne brošure in letaki, pisani v Celovcu, prikazujejo ubogemu prebivalstvu Avstrijo, kakor deželo, v kateri se cedi le mleko in med. Graški in Dunajski listi pišejo: Hat schon irgend einmal ein Kapitalist einem jammernden Bettler einen Kredit ge-vvahrt? in s tem vendar dovolj jasno pripovedujejo, da je Avstrija berač, ki le še' komaj stoka, obenem nam priporočajo, naj si še pravočasno mrtvaške krste (trugo) kupimo, ker pozneje bodo tudi te za 30 % in še več dražje Takih članov kar mrgoli po vseh nemških listih in že so prišli pametni in treznomisleči Nemci do spoznanja, da jih tudi priklopitev k Nemčiji ne more rešiti revščine, v kateri se nahajajo, in to iz enostavnega razloga, ker Nemčija sama nima drugega, kakor dolg, katerega bo zelo težko plačala. Kljub vsemu temu pa Nemci in nemčurji polnijo s svojimi letaki in brošurami glave našim ljudem, da je edina rešitev v Avstriji, ki se bo prej ali slej priklopila k Nemčiji: Povejte mi, dragi koroški rojaki, kaj bi pa bilo v tem slučaju? Ali mislite, 4a bi bilo bolje? Jaz ne verjamem in uverjen sem, da z menoj ne verjame tega noben trezen Nemec. Vsaj vendar poznamo Pruse. Njih se boje celo lastni bratje Bavarci, Sak-sonci i. dr, ki ravno sedaj zahtevajo ločitev od njih; le naši mogotci Leni eš, / ngerer, Dörflinger i. dr. na vse pretega delajo, da bi nas prodali Pru-som. Kar mi pišemo in kar naši bratje v coni A po shodih govorijo, je gola resnica, pa gorje onemu, ki danes tega ne verjame. To, kar delamo danes, delamo iz ljubezni do svojega naroda, katerega ljubimo kakor samega sebe. Kako nam gre v Avstriji, menda vsak dovolj na sebi čuti, a kako stoje akcije v Nemčiji, naj mu pa služijo v vednost prvi stavki uvodnega članka v „Sonntagabendpost", ki izhaja na Dunaju, in ki se glase ; Stran 2. »KOROŠEC", dne 1. junija 1920. Stev. 42. Der Bund der I andwirte in Deutschland laSt folgenden Ruf ergehen: Deutschland ist in höchster Gefahr; denn sein wirtschaftlicher Zusammenbruch steht bevor. Hungersnot bedroht seine Bevölkerung itd. človeku se od groze kar lasje ježijo, ko čita obupa polne članke v nemških listih, naj bodo ti iz rajha ali pa iz Avstrije. Kljub temu se najdejo ljudje, ki vedoma zapeljujejo nevedno ljudstvo in ga gonijo v nesrečo. Da bi ti ljudje imeli le malo poštenja v sebi in ljubezni do naroda, bi morali vse storiti, da rešijo tudi svoj narod, ki se nahaja na gornjem Koroškem, gotovega pogina. Državne blagajne trosijo ogromne vsote ljudskega denarja, a kakor nam dokazuje slučaj v Feldbachu ki se je dogodil dne 8. maja t. 1, nimajo državne blagajne denarja, da bi plačale kmetom živino, ki se jim je rekvirirala, vsled česar so kmetje navalili na trgovine in odnesli vse, kar so tam našIL Ta slučaj nam dovolj jasno dokazuje', da se denar pošilja na Koroško samo za agitacijske svrhe, samo na račun koroškega kmeta, -obrtnika, trgovca in delavca, ki ga bo moral plačati po plebiscitu, če bi cona B pripadla .Avstriji. Današnji celovški mogotci pa bi se smejali s polnimi žepi in se v kaki tuji državi mastili na naš račun. So to besede ob enajsti uri, ki naj jih vsak prebivalec cone B dobro premisli, ker po toči zvoniti bo prepozno. Deficit Nemške Avstrije. (Poroča Nationalrat dr. Angerer v „Freie Stimmen" z dne 23. rnaja.) Koncem julija 1919 je imela .' em-ška Avstrija 4 milijarde kron deficita (izgub), koncem novembra 1919 že 7.2 milijard, sredi januarja 1920 pa 8 8 milijard, koncem aprila 192') celo 10 5 milijard, koncem junija letos pa bo ta deficit znašal gotovo 12 milijard. če se to preračuna na 6 milijonov prebivalcev Nemške Avstrije, je na vsako glavo v enem letu zapisan (neizplačan) dolg 2000 kron. Gospodarstvo. Gospodarski položaj Nemške Avstrije in Jugoslavije. (l)alje.) Kako je v Jugoslaviji. Ko je Avstrija razpadla, smo se Slovenci, Hrvatje in Srbi prostovoljno združili v eno državo. Iz Slovenije, torej iz pokrajin, v katerih živijo Slovenci, potem iz Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine, iz Prekmurja, Baranje, Banata in Srbije je nastala nova država — Jugoslavija. Jugoslavija je štirikrat večja ko Nemška Avstrija in ima 13 milijonov prebivalcev. Med prebivalci Jugoslavije kroži 6 milijard kron, v Nemški Avstriji pa 54 milijard. Na vsakega prebivalca Nemške Avstrije pride tedaj 2333 K, pri nas pa samo 461 K. Pomisliti pa moramo, da je večina omenjenih 6 milijard že zamenjanih s kronsko-dinarskimi bankovci, ki se bodo, kakor hitro bo dotiskan še dro- biž, proglasili za „zdravo" valuto. Naša valuta sicer še ni urejena, ker bodo v tem oziru odločevali poslanci, ki jih bomo šele izvolili. Kljub temu pa naša valuta od dne do dne raste, medtem ko avstrijska valuta zopet pada. Od predvojnih dolgov Stare Avstrije bomo morali najbrže prevzeti 3 milijarde kron. Tega pa ne bomo prav nič občutili» ker j? antanta določila, da nam morajo Nemci plačati vojno odškodnino. Ali ima tudi naša država dolgove ? Seveda jih ima, saj ni države na svetu, ki bi jih ne imela ! Vsi dolgovi naše države z letnim deficitom vred znašajo samo kakih 6 milijard K. Nemška Avstrija pa izda samo za uradnike, učitelje in druge državne uslužbence vsako leto za 2 in pol milijardi več nego znaša ves naš državni dolg. (Konec piihodnjič.) Dnevne vesti. Sprejemni izpiti za 1. letnik učiteljišča in I. razred gimnazije se bodo vršili v poletnem terminu dne 1. in 2. julija v poslopju meščanske šoie v Ve-likovcu. Natančneje sledi v prih. številkah. General Maister v Beogradu. V Beograd je dospel general Maister, da se regentu prestolonasledniku Aleksandru zahvali za odlikovanje z redom belega orla 3. razreda ter da poroča regentu in državnikom o razmerah in razpoloženju v plebiscitnem delu Koroške. Regent je sprejel g. generala v avdijenci dne 30. maja. t Maršal Btiročvič umrl. V noči od 23. na 24. inaja je v Celovcu umrl maršal Svetozar Boroevič. Pokojnik je bil po rodu Srb iz Hrvatske in v minuli vojni edini višji poveljnik slovanske krvi. Manifestacija v Borovljah (30. maja) je krasno uspela. Imenovanje. Vladni tajnik in vodja okrajnega glavarstva v Velikovcu g. Kaki je postal okrajni glavar. Zopet nov dokaz, da se naša vlada zaveda svoje dolžnosti in nastavlja posebno na vodilnih mestih uradnike — domačine. Iskreno čestitamo! Velikovški okraj. Tinje. Smejati se moramo kloba-sarjenju v „Lausmannschafti" z dne 15. maja štev. 50. V članku „Neue Preis-lügen des Korošec" skuša zavijati celovško demonstracijo proti lakoti na vse načine in s tem preslepiti v pasu A bivajoče Slovence; kajti le nam je ta laži-list namenjen. V dokaz naj vam bo dejstvo, da se v Celovcu „Lausmannschafti" sploh ne dobi. Tiskate jo torej samo z;i pas A, ki ne bo nikdar in nikoli več last nemških grofov in baronov. Koroška zemlja je last koroških Slovencev. Edino oni imajo pravico do nje, | za vas pritepence pri nas ni več pro- i štora. Dovolj časa ste nas zatirali. Se- j daj je konec vašega gospodovanja in ne domišljujte si več, da si želimo nazaj I Časov suženjstva. Ali si želi dolgoletni i jetnik, ki se mu je po velikem trpljenju i in mukafi posrečilo pridobiti zlato svo- ; ' bodo, zopet v temno, ostudno ječo? Gospodje pri „Lausmannschaftr' ali tus smatrate še vedno za tako neumne, kakor za časa „windische Trotteln". Bog vain daj skoro pamet! Da pridem k stvari! Kar se tiče celovške „machtvolle Kundgebuug fiir ein ungeteiites Karnten", vas vprašam, kaj je s Kanalsko dolino? Zakaj molčite o dogodku, k sklepu županovega g.vora? To je malenkost, ki se lahko pozabi, kaj ne? Spomniti vas hočem, da bo popis „velike manifestacije popoln. Bilo je tako-le: K sklepu županovega govora stopi na oder navaden delavec, ki pove zbranim govornikom sledeče! „Euch ist lesclit ,Heil' zu schreien mil gefiillten Magen und Gelubeutel. Aber wir Arbeiter, die wir von Hand zu Mand leben, werden zu diejenigen wiihlen, wo uns besser gehen wird'. In glej čudo! Veliko njegovih somišljenikov je kakor iz enega grla zakiicalo: „Bravo, bravo!" Sem vam zaprl sapo, gospodje? No, oprostite, ni bil moj namen, in če se je to zgodilo, počakam rad, da se oddahnete in v prvi Štev. „Lausmannschafti" ali „Oslovske Trompete" skušate pobiti napisane vrstice. Stavim, da boste molčali kakor zid . . . Suha. Na podlagi vladnih odredb se bo naša grajščina razdelila. V ta namen je bil dne 20. maja uradni dan na Suhi v navzočnosti glav. poverjenika za agrarno reformo g. dr. BoŠtjančiča. Končno se bo torej rešilo to vprašanje v popolno zadovoljnost in korist občine in občanov. Kot prva posledica je na stanitev šole v grajskem poslopju. Grad se bo blagoslovil za šolske namene drugo nedeljo po binkoštih. Nikdar več ne bo služil Nemcem za zlobne protislovenske namene. Na slavnost vabimo vse domačine in okoličane. Grabštanj. Velikovški Nagele Eier-lieferant. V nedeljo, 16. rnaja je velikovški Nagele pripeljal na Muto zaboj, na katerem je bilo napisano: „Schaltbrett, zerbrechlich, nicht stürzen". Naši finau-carji pa so zaboj odprli in namesto „Schaltbretta" našli polno jajc. Seveda je tO zelo „zerbrechlich" stvar, zaradi .tega je niso pustili v Celovec. Če je bil Nagele tisto nedeljo kaj dobre volje, ho vedel povedati naš župan, ki je bil tedaj v njegovi družbi. Libeliče. Preteklo nedeljo smo ustanovili kmetijsko podružnico za občino Libeliče. Pristopilo je že 40 Članov. Izvolil se je odbor. Na agrarno reformo v Ljubljani se je poslala resolucija, da naj vpošteva vlada slabe gospodarske razmere naših kočarjev in živinorejcev. Trdno smo prepričani, da dosežemo, kar nam gre po vladnih odredbah. Podjuna. Na Binkošti smo spremili k zadnjemu počitku vrlega domačina, zavednega Slovenca Franca Weibel. Bolehal je že dalje Časa. Pogreb je pokazal, kako je bil priljubljen. Vodila sta ga gg župnik Pšeničnik iz Globasnice in dr. Lučovnik od generalnega vikarijata v Dobrli vasi. Pevci iz Globasnice so mu v slovo zapeli lepo nagrobnico. Vsi, ki nam je bil dober prijatelj, žaljujemo za njim. Na svidenje nad ^vezdami! Podjuna. (Zahvala.) Vsem prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli k pogrebu našega ljubega raj-negu, se tem potom najlepše zahvalju jemo. Posebno pa še izrekamo zahvalo Stev. 42. »KOROŠEC, dm. 1. junija 1£20. Stran 3. domačemu župniku g Pšeničniku, g. dr. j Lučovniku ter pevcem iz Globasnice. i Rodbina Weibel in sorodniki. | Slov. Piajberk—Ljubelj. Žensko [ društvo za Slov. Plujberk in Ljubelj pri- j redi v nedeljo, dne 13. junija t. 1. v Delavskem domu v Podijubeliu igri: „Zakleta soba v gostilni pri zlati goski" in „Jeza nad petelinom in kes". Po predstavi prosta zabava. Sedeži: 1. vrsta 6 K; 2. vrsta: 4 K; stojišča: 2 K. — Začetek točno ob 3. uri (stari čas) popoldne. Preplačila se hvaležno sprejemajo. . K obilni.udeležbi vabi Odbor. Grebinj. V 47. štev. Lausmann-schafti stoji: „Als in Griffen bekannt wurde, daB die Flüchtlinge am Montag heimkommen werden, sainmelte sich auf dem Platze cine 500- bis 600-köpfige Menschenmenge". Vprašali bi pa dopisnika, skozi kateri gi.jž je gledal, da jih je toliko videl? Gotovo skozi takega, ki multiplicira z deset. V Veiikovcr pa jih je videl le kakih 300?! Dotični je res znorel. Ga bo treba spraviti v „Nar-renhaus"! Radi bi vprašali dopisnika, kdo je proglasil oder za veselice, ki ga je „Griffiier Gesellschaft" kupila, za „be-schlagnahmt" ? Zahtevamo, da dopisnik — lažnivec to dokaže! Ako pišete kaj, pišite resnico, drugače vam bomo mi pokazali pot resnice! (Kdoi slovesno sprejema ubijalce, požigalce, roparje in tatove, ki se vračajo iz ječe (kajhe), pokaže s tem vsemu svetu, da je tudi sam taka baraba. Ured.) Grebinj. Vsak stan ima svoje težave, tako tudi nemčurski. Radi bi pojedli nas Slovence do glasovanja, zato napenjajo vse sile. Toda nič ne pomaga! Proti čemur se najhuje zaletavajo, to najbolj napreduje. Žensko društvo šteje že 140 članic, tudi druga društva prav nič ne zaostajajo. Kaj je pomagalo, da smo prišli tako daleč? Toliko so izvozili letakov, brošur in časopisov iz Nemške Avstrije, da je bilo vsako jutro polno le mršetine po cestah, oknih in hlevih. Samo par čužejev se je našlo, ki jim je verjelo. Odkar pa neki naš trgovec prodaja nemške časopise iz Dunaja in Gradca, je tudi zaupanje teh v letake in časopise precej ponehalo. Navsezadnje tudi Grebinjčan ni tako neumen, da bi ne znal razločevati med resnico in tra-parnijo. V „Limbarski gori" je podured-ništvo „Lausmannschafti" in „Oslovske Tt- mpete". Od tam gre vsako nedeljo eden čre/. mejo in prinese cajtnge in denar za nemške agitatorje. Menda tam tudi vsakokrat poroča, kakšne uspehe so imeli in koliko gimpelnov so nalovili. Največji hujskač je Puik Franc, pd. Kar-navsov sin, strašno kšajt človek. Pravi, da mu nobena baba ni mojster v jeziku. Ker je bil v tajčlandu, misli, da je že vse. Hodi od hiše do hiše in agitira, pa tudi njemu gre še k večjemu kak gimpel na limance. Menda ima dovoljenje od „antante". Gledali ga bomo še nekaj časa, če se oblasti ne bodo nič zganile, bomo pa prisiljeni, da mu sami pokažemo pot domu. Da ga bodo potem glava in kosti bolele, mu garantiramo. Reberca. Begunci so se vrnili in z njimi nekaj iztisov „Oslovske Trompete". Hvaležni smo jim. Nevede in nehote nam v teh capah pripovedujejo, kako slaba jim prede. V štev. 26. beremo v dopisu iz Malošč pogovor med naduči-teljern M. iz St. Ilja, sedaj beguncem v Avstriji z nekim dekletom iz cone A. Dekle vpraša: „Je res, da so pri vas ljudje že tako slabi, da se komaj plazijo okoli?" Naduč.: „O, je še veliko hujše. Ne samo pri ljudeh je tako, ampak tudi pri živalih. Psi so že tako slabi, da se morajo kam nasloniti, če lajajo, svinjam pa so morali na repiče narediti „knofe", da ne zletijo skozi razpokline pri svinjakih. Ja, hudo, hudo! Meni je že tudi pasiralo, da od same slabosti nisem našel domu — ko sem hodil iz „birchavza". Resničnost tega dopisa spričujejo begunci sami, ki so tako propadli, da jih moraš dvakrat pogledati, če jih hočeš enkrat videti. Velikovec. Mimogrede sem poslušal, kako je neki komi nagovarjal kmeta z meje, naj glasuje za Nemško Avstrijo. Dotični kmet, Stockdeutscher, kakor je sam rekel, pa se je odrezal: „I ber schon mit der Alten halten miissen". Velikovec. V slovenski družbi sem šel zadnjo nedeljo v neko gostilno v Vobrah. Vse je rojilo; otroci iz Velikov-ca so prišli agitirat za Nemško Avstrijo. Peli so nemško, mi pa slovensko, tako da je onim „otročičem" zmanjkalo sape. Šli so ven. Pri vratih pa se obrne 131etna Magnetova frajlica ter nam^ pokaže iz nežnih ust svoj — jeziček! Čisto dobro se je videlo, da je precej dolg, turnpast in še — mlečen. M!-ajše frajlice (vse so imele še kratke jankice) so občudovale to junaško orožje. Kar je cveč, je pa cveč, tak škandal je vendar treba pribiti. Magnetova rodbina se vendar šteje med boljše, vzgojo pa kaže „izšolana" frajlica z jezikom, mladina istega kopita jo občuduje. Daleč bo privedlo nemško hujskanje, taki jezički bodo gotovo prepričali velikovško okolico, da mora glasovati za — Nemško Avstrijo! Skrbnim materam velikovških frajlic priporočamo, da pošljejo svoje nedorastle punčke oni Magnetovi frajlici v Šolo! Stari Mag-netovki pa svetujemo, naj ne pozabi na „cuc", ko pošilja svojo hčerko agitirat, sicer ji bo jeziček še kedaj ušel iz pravega mesta. Galicija. Vilštanjski Jezernik je bil obsojen na 100 K kazni, ki jih mora plačati domači občini v prid ubožnemu zakladu. Sicer se pa Jezernik za to nič kaj ne razburja. Saj pravi, da se za ta denar ne dobi v Celovcu niti ena ciko-rija. Eno cikorijo pa g. Jezernik občinskim ubožcem že privošči. Galicija. V občini je še nekaj huj-skačev, ki za svoj umazani posel še niso prejeli zasluženega plačila. Priznati moramo, da jih je tnalo, pa nekaj jih je vendarle, ki še čakajo, da se nad njimi uresniči pregovor: Božji mlini meljejo počasi, pa „gvišno". Pliberk. Gostilničar Šercer je ob priliki šolskega izleta brezplačno pogostil naše šolarje. Prisrčna hvala! Šolsko vodstvo Pliberk. Pliberk. Iskrena hvala vsem, ki so pripomogli k dobremu izidu manifesta-cijskega shoda, posebno pa gg. govornikom, kakor tudi g. postaienačelniku Pertotu in g. okr. gozdarju Kendi za njih požrtvovalnost. Krajevni odbor N. S. in Žensko društvo v Pliberku. Pliberk. Žensko društvo v Pliberku je obdarovalo z obleko 32 otrok tuk. šole. Prisrčna hvala v imenu otrok. Šolsko vodstvo Pliberk. Pliberk. Folksverovska kultura. V soboto ponoči so pijani folksverovci na libuški cesti izdrli drog z napisom „Mestna občina Pliberk" ter ga vtaknili narobe v zemljo, desko pa razbili. Pozno v noč so še kričali po kolodvorski cesti in streljali. Tudi „Lausmannschaft" je bi!a natrošena. Morda prinese prihodnja številka „Lausmannschafti" imena teh junakov! Čudno, da se orožnikom ne posreči dobiti teh tičkov! Pliberk. Folksverovci postajajo vedno bolj surovi. Pred kratkim je šla po ulici šivilja Gradišnik nimo Verniko-ve hiše, pred katero sta sedela dva folksverovca. Vernikov sin je začel šiviljo nesramno zmerjati, češ, da ju opazuje. Da, da, slaba vest ga peče, zato se boji pogledov poštenih ljudi. Daleč smo že prišli, če niti po ulici ne moremo iti ne da bi nas „kdo" oblajal! Grebinjski klošter. Dne 23. inaja se je vršil pri n.is dobro obiskan shod, na katerem so govorili gg. Kindlman, Močnik, Urbane in Doiinar. Vsi štirje govorniki so želi priznanje. Nekaj pobičev je hotelo motiti shod z nemškim petjem, pa dobili so zasluženo plačilo. Posebno eden jo je dobro izkupil. Drugič za pišemo imena. Popoldne so grebinjski igralci ponovili pri nas nar. igro „Domen". Ljudi je prišlo najmanj^ 400. Igralci so izvrstno rešili svoje vloge. Čestitamo! Grebinj. Nemčurji v Grebinju so postali sedaj jako mogočni, kakor da bi imeli cono A že v žepu. Po nemških letakih je sedaj v Grebinju „alles deutsch". Vprašamo vas, kako je bilo pa lani v tem času ? Se še spominjate tistega popoldne, ko so se bližali Grebinju jugoslovanski vojaki? Ali niste vsi s povzdignjenimi rokami prosili g. P. frančiškana, ki je oskrboval grebinjsko faro, da naj bo on vaš priprošnjik. Vpili ste: „Saj smo mi Slovenci, greva nas, da smo tako grdo ravnali z našim in kloštrskim fajmoštrom. Branite, zagovarjajte nas, prosite za nas!" Ali veste, da znate vsi Grebinjčani slovensko? Če pride povodenj, takrat vpijete: „Velika voda so prišle". To je znano po vsem Koroškem. Da, nemčurjev je v Grebinju več ko dovolj, to je resnica, pravih Nemcev pa skoraj nič. Obrekovali ste srbske vojake, da režejo ljudem nosove, ušesa i. t. d. Prinojduha, ne bi bilo škodovalo, če bi bili prištucali neka terim nemčurjem in nemčurkam hudobne jezike I Boroveljski okraj. Bilčovs. Tako imenitnega obiska kakor na vnebohod, pa mi tukaj v Bil-čovsu še nismo imeli. Prišla je namreč nemškutarkompanija iz Ribnice, Plešerke, Otoka in bogsigavedi odkod še. Celih 52 jih je bilo. Ker so govorili vsi nemško, smo mislili, da so prišli iz Avstrije vbogajme prosit. Vsak je ime! že nekaj pripravljenega, da jim stisne v roko, ker smo Slovenci pač usmiljenega srca. Pa kmalu smo videli, da imajo čisto druge namene. Hodili so po hišah nastavljat mreže. Pa mi Bilčovčani jih že dobro poznamo, vemo tudi, da so plačani od Avstrije, zato se jim ne damo loviti. Ko so postali le preveč glasni, se je zbralo nekaj naših fantov, da bi jim posvetili domov. Nato je pa junaška kompanija stisnila rep med noge in jo popihala domov. Pri nas ni paše za take osličke, to si zapomnite. Bi morali priti že bolj pametni! (Kakor smo izvedeli, je te podkupljene duše neka zavedna žena pólila s pomijami. Vsa čast tej ženi in zavednim fantom! Ur.) Stran 4. .KOROŠEC", dne 1. junija 1920. Slev. 42. Jugoslavija. Labod. Naši Nemci pogruntajo včasih prav kakšno pametno. Nekateri teh „purgarjev" s-> sedaj iznašli velikansko novico: Drava bo meja. Polovico Maribora bo nemškega. Meja bo tam Aleksandr va ce: ta. Polovica frančiškanske cerkve bo nemška, polovica slovenska. Da ne bodo mogli šmuglati žegnane vode, bodo stali pO sredi financarji. V Dravograd je prišla menda tudi komisija iz Celovca. Rekli so, da je trg na naši strani Drave, ne pa kakor so trdili Slovenci, na oni. Odpeljali so se menda takoj v Pariz, kjer bodo popravili karto in napravili celo Koroško nemško. Dober tek! Drugič malo bolj pametno, drugače pridete še vsi v „nemški" Feldhof pri Gradcu. (Pravijo, da je tam norišnica.) Listnica upravništva. G. A. B. Logu vas. Pošta v Rož gre preko Ljubljane, zato zamuda pri dostavljanju lista. Upravništvo ga odpošilja zmiraj pravočasno. Dne 6. junija t. 1. se bo vršila v Žrelcu tik pred Celovcem veiika manifestacija z istočasno otvoritvijo nove ceste iz Žrelca v Vetrinj. Na vzporedu je ob 11. uri otvoritev ceste s slovesno službo božjo na prostem, obhodom po Zrelcu, shodom in govori. Popoldne se bo vršila veiika ljudska veselica na vrtu grajske gostilne s petjem mariborske Glasbene Matice, igra vojaška godba; pripravljena je mnogovrstna zabava. „Mlada Jugoslavija", list za koroško mladino, izide tekom pri-j hodnjega mesca v povečani izdaji — kot 0. in '7. številka — in bo v prvi vrsti namenjena starišem otrok in drugim odrastlirti; s pridom jo bo pa čitala tudi mladina. List toplo priporočamo. JPO IV S Zavedna slovenska oseba na Koroškem je ob priliki obletnice osvoboditve koroških Slovencev iz nemške sužnosti darovala Narodnemu svetu v Borovljah 500 kron. -- Da bi našel mnogo posnemal cev ! Pred plebiscitom bo treba delo podesetoriti. Tudi Korošci sami moramo nekaj prispevati za svojo popolno in končno osvoboditev. Bogatejši koroški I Slovenci, spomnite se tudi vi občtej priliki in darujte kaj svojemu Narodnemu odboru ! Premožnejši rodoljubi iz Slovenije ' in ostale naše države, priskočile nam na pomoč! Dela je dovolj, manjka le sred- i stev. Spomnimo se samo na Nemce. Avstrija in Nemčija — država in zasebniki — žrtvujejo milijone za propagando na j Koroškem. Boj je hud! Podprite nas j gmotno in s tem tudi moralno. Zavest, da ljubite tudi vi to lepo Koroško, nam bo izdatno olajšala delo. — Darove sprejemata Narodni svet v Veiikovcu in Narodni svet v Borovljah. Podpirajte Jugoslovansko Matico! Q!<«yhp küt Prodajalka ali blagajni-OiUZOC I3CC- iavka. Naslov pove upravništvo. _ Uradi, šole in zavodi, SjS dobavo drv /a prihodnjo zimo iz Heildorffovega veleposestva, naj vpošljejo do 15. junija t. 1. prijave, z navedbo množine v prostornih metrih, na „Upravi-teljstvo Heildorffovega veleposestva v ürebiuju". Državno nadzorništvo. Oklic. Vsled tusodnega sklepa z dne 25. maja 1920 se dajo potom javne dražbe v varstveni zadevi nedoletnega Josipa Zanker v najem iti zakup Puserjeva domačija z zemljiščem vred, razen gozdov, gostilna, mesarija, javna teli niča ter inventar dne 7. junija 1920 ub 8. uri na licu mesta Puserjeve domačije. Oddaja v zakup in najem se i/.vrši z;; dobo o let. Obrti se da o v najem ali posanie/no aii skupaj, tako tudi zemljišča ali po parcelah ali po parcelnih skupinah. Izklicna cena in najnižji ponudek se določita pred dražbo. Enoletno najemnino, oziroma zakupnino tvori znesek, ki se doseže pri licitaciji in ki se mora za prvo leto takoj položiti v roke sodnega komisarja, sicer se prične z licitacijo na novo. Pogoji se lahko vpogledajo v sodni pisarni. Okrajno sodišče Dobrla vas. Mizarski pomočnik in vajenec se sprejmeta takoj. Plača po dogovoru, hrana v hiši. Naslov v upravništvu. ,|n o« vila v celovškem predmestju v u U DC Veiikovcu. Naslov v upravništvu. Pro C ■4 m m Katere gospodične, S;1^: tele dopisovati v svrho poznejše možitve z dvema fantoma? Pisma pod „Maj 1000" na upravo „Korošca". Pozor! Kmetje! Pozor! Najvišjo ceno za o v č j o v o 1 n o, upi ano in neoprano, plačuje edino le J. Oswald, Velijo ve c, kavama Spar!. Prepričajte se! -vinab ne d-jbi, potem ga naročite po posti. 5 zavojev Mdstina K 3>)*50 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh gane, ii.*,!!, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garje. 1 lonček 6, po pošt) 12 K 50 v. F./f Ic fii r«ifi 'Ivjr » * Icóoj^y j Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovza. ] u o £ n« U ti s s» ti ► ti u »T» O. M Rezan les (smrekov, jelko/, borov, meeesnov, bukov) Tesan les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel les (smreka, jelk;;, bor, mecesen) Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gozdu Smrekovo skorjo ®BF' kopi ^m VHisko iniiožiiio I> »l AVA^ ledini i riiovska Sn iiulitKtrijNkHclfii^bti tft. «.>• ïf ti M ti 4 H v 1 r* é V 3) m i«" S? o Telefon št. 1 (intornrban). Centrala Maribor Mestni trg Št. 141. Račun poStn. ček. urada m v Ljubljani: 11.690. i i —== Podružnica Murska Sobota ■ - spiejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta. Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Blagajnu je odprta od '/« 9. do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne). Izvršuje nakazila v lu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter pskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. iKUt^i« « Uon«orul)l. - llr«<.ta>lli i I. Memort. T«Ml*m im, /.him«««, Veiliiuvwu.