Desetletnica Savinske po- družnice ,,Slovenskega pla- ninskega drustva". Kakor je naSim čitateljem znano iz časniskih poročil in iz spisa v predlanskem Mohorievem koledarju, mnogim pa tudi iz lastnega opazovanja — imamo Slovenci društvo, ki skrbi za razkrivanje naših planin in za udobnejše potovanje v istih: »Slovensko planinsko druStvo«. Ako si prejsnje čase Sel v planine uživat sveži zrak in obsežen razgled ter občudovat stvarstvo božje, si se gotovo radoval nad krasotami in čudesi, katere je Vsemogočni vstvaril ravno v naSih krajih, ali na tihem te je peklo v tvojem narodno čutečem srcu, ko »i naSel povsod napise, kažipote v tujem jeziku in ako si moral vedriti ali prenočevati v gorah. iti ti je bilo v koče, lastnino natn sovražnih tujcev. Sedaj pa je to vse drugače. V n a S i h planinah ni materinščina več pastorka, ne Sopiri se tujžčina več kakor se je nekdaj, ampak napisi v slovenskem jeziku ti kažejo pot, kamor se nameravaš podati in če ti je treba odpočitka, greS v n a š o kočo, kjer si sprejet gostoljubno in dobro. Turisti in popotniki, kateri so zašli v naSe pokrajine in gore, ti so mislili, da so kje v nemSkih Tirolih, kajti vse — nemško. Dandanes pa ve vsakdo, da je na zemlji slovenski — saj mu pravijo to napisi, pota, koče itd., kar je napravilo »Slovensko planinsko društvo«. In to je prav in velevažno ! Kdor je res ta preobrat, ki se je vršil tiho in mirno a vstrajno, zasledoval, ta je prepričan, da je gotovo »Slovensko planinsko društvo« eno naipotrebnejSih in najvažDejših druStev, kar jih imamo. Letos praznuje »Slovensko planinsko društvo« in pa njeni prvi dve podružnici: Kamniška in Savinska, svojo desetletnicc. KamniSka hoče desetletnico slaviti s teui, da stavi na Kamniškem sedlu, prehodu iz Logarjeve doline v BistriSko dolino lepo planinsko kočo, Savinska pa praznuje svoj jubilej dne 15. t. m. v nepopisno romantično lepi Logarjevi dolini. V dolini. katero so opevali ne samo naši slovenski pesniki, o kateri je neki nemški pesnik zložii priznano lep epos »Die Rose des Logartales«, v dolini, kjer izvira čista Savina, v tem prekrasnem kotu zemlje, obdaneni od vseh strani z gorskimi vršaci, zberejo se omenjeni dan planinci in prijatelji turistike, da v skupnosti in lepi slogi slavijo veiepomemben jubilei Deset let sicer ni veliko, ali kar je storila Savinska podružnica v tej kratki dobi, to druga društva ne naredijo niti v 50 letih. Ne da bi se spuSčali v podrobnsjšo razpravo o delovauju Savinske podružnice omenimo le, da je ona postavila sledeče gradbe v planinah: Kocbekova koča na Molički planini in zraven nje najvigja kapelica naše škofije »jubilejna kapelica sv. Cirila in Metoda«, zidana v spomin cesarjevega in pa peževega iubileja. Te stavbi ste v visokosti 1770 m. Nad potom iz Luč proti Kocbekovi koči pod Ojstrico stoji Lučka koča in pri slapu pod Rinko te vabi v sebe okusno izdelana veranda. Na Menini planini sprejema vse turiste in izletaike prikupljiva Gornjegrajska in pod Medvedjakom zala Mozirska koča. Celjarom in Spodnjesavinčanom nudi streho Hausenbichlerjeva koča na Mrzlici, v tem ko najdejo zavetišče izletniki na gozdnatem Boču v Bočki koči. Vse te stavbe, ki so planincem velike vaznosti, so nastale v kratki dobi desetih let. Vrhu tega napravila in zaznamovala je Savinska podružnica veliko Stevilo dobrih potov in stez, iz med katerih je občudovanja vreden zlasti pot skozi Turški žleb. To so vidni znaki delovanja, pa tudi drugače se je delovalo in doseglo mnogokai potom spisov, prošenj, spomenic itd. »Slovensko planinsko društvo« je pravi steber, ob katerega zastonj pluskajo valovi nemSkega morja. Zato pa je tudi vredno in potrebno podpirati težnje njegove. Hočemo ob priliki Se pisati o važnosti »Slovenskega planinskega društva«, za danes pa kličemo vsem, ki se zanimajo za naše planine: Podpirajte to velevažno napravo, zlasti pa naSi spodnještajer-ki podružnici »Savinsko* in »Podravsko. —4— Onim, ki bi se radi udeležili slavnosti Savinske podružnice, naznanjamo sledeči vspored: V petek, dne 14. t. m. se zberejo turisti in izletniki v Lučab, kjer se prenočuje. Drugo jutro zgodaj odhod v Solčavo, kjer se udeležijo vsi sv. maSe. Po isti odhod v Logarjevo dolino — tam skupno kosilo in prosta z<tbava. Preskrbljeno je za kosilo in pijačo. Pač pa lnora vsak do 8. avgusta in pijačo, ker je i blizo gostilne. naznaniti, če žeh kosiio slavnost pri zasebniku, i Javi se nadučitelju g<^. Fr. Kocbeku v Gornjigrad, kjer se vse natanfcnejše izve. Po kosilu izlet k slafrtf pod Rinko ali pa v planine na Ojstrico, čez hribe na Koroško i. t. d. Posebna vabila se ne razposiljajo.