SAKHALIN:
♦BVLADIVOSTOi
'SAKA
rUSAM,
■ :
Sumljiva vročina na Španskem
Zakaj je de Liano moral oditi. — Japonci v škripcih
V Ljubljani, 2. avgusta V dobi, ko se politična morala sramežljivo stiska v kot, smo se že odva-li zgražanja ob zmagah nemoralnih *ačel. Takšen je pač današnji svet, si mislimo in vdano čakamo novih presenečenj.
Politična morala se ne ujema docela z zasebno. Toda ena resnica je skupna obema: kar si si nečedno priboril, boš Prej ali slej tudi izgubil.
so nacionalistom pomagali v boju proti republikancem.
Viden dokaz, da med Francom in njegovimi generali nekaj ni v redu, smo doživeli prejšnji teden, ko je Franco »izkrcal« Queipa de Liana iz svoje vlade.
General Gonzalo Queipo de Liano je igral v državljanski vojni ka.j svojevrstno vlogo. Boril se namreč ri na bojnih poljanah, ampak na dosti no-
K dogodkom na španskem: general Franco v družbi svojega svaka in namestnika, notranjega ministra Serrana Sunerja, najvnetejšega zagovornika nemško-italijanske orientacije Španije. Suner pripravlja obsežno »čiščenje« v armadi in civilni upravi.
Ko so pred nekaj meseci nacionalisti zmagali nad republikanci na španskem, smo zapisali, da ne verujemo v trajnost te zmage. Ne samo zato, ker je na španskem nalokatera stvar stalna razen revolucije; predvsem zato, ker državljanske vojne ni odločil fair dvoboj med dvema enakima nasprotnikoma, ampak tuja pomoč. Nihče nam ne more očitati, da zavzemamo stališče za ta ali oni svetovni nazor, Ce ponovno zapišemo: republikanci so se v odločilnem končnem spopadu borili sami proti velikanski premoči, zato so morali podleči; a nacionalisti niso zmagali z lastno močjo, zato njihova zmaga ne more biti trajna.
Najnovejši dogodki na španskem potrjujejo, da se novi sistem krha. Ne samo da general Franco še do danes ni mogel ukrotiti vseh podjarmljenih dežel — v Asturiji n. pr. že dolgo nevarno vre — temveč se celo v njegovih lastnih vrstah že širi nezadovoljnost.
General Franco niti pri svojih lastnih pristaših ne velja za posebno luč, ne na vojaškem ne na političnem področju. Glava nacionalistične uprave je njegov svak Serrano Suner, vojaške operacije so pa vodili njegovi generali, v prvi vrsti Yague, Solchaga, Aranda, Jordana in na svoj način Liano. In ravno navedeni generali se začenjajo postavljati Francu po robu.
Španci so ponosen narod. Sicer se dobro zavedajo, komu se imajo zahvaliti za zmago nad republikanci, toda njihov ponos ne prenese, da bi jim kdo pri vsaki priložnosti to prinašai na krožniku. Zato ni čudno, da Suner čedalje bolj izgublja simpatije pri španskih generalih, in s Sunerjem Franco; Suner je namreč tisti, ki se zavzema za čim tesnejšo zvezo z zavezniki, ki
vodobnejšem bojišču: pred mikrofonom. Ni minil dan, ne da bi bil de Liano imel kakšne govoranče po radiu. On je bil tisti, ki je med nacionalističnim prebivalstvom dan za dnem populariziral generala Franca in njegovo revolucijo ter sejal malodušnost med nasprotniki. Kot govornik se je tako zelo uveljavil, da so ga Spanci krstili na ime generala Demoster.a, in ne po krivem; vsaj ne, kar se zgovornosti tiče.
A tudi sicer zavzema Queipo de Liano posebno mesto med španskimi generali. Velja namreč za največjega pustolovca med njimi, in to na španskem že nekaj pomeni. V dobi diktature je bil osebni prijatelj Prima de Rivere, a kljub temu je moral iti sedet, ker je baje koval zaroto. Po diktatorjevem odstopu se je hotel prikupiti kralju, a zaman; zato se je pridrilžil republikanskim zarotnikom. Na tajnih sestankih je govoril tako, da se noben ekstremist ne bi mogel meriti z njim. Posebno divji je bil na duhovščino. Po neuspelem uporu madridske letalske garnizije je zbežal 1. 1630. v Pariz in počakal tam v družbi drugih republikanskih emigrantov na polom monarhije. Prvi predsednik španske republike Alcala Zamora ga je imenoval za šefa svojega vojaškega kabineta, a ga je moral kaj kmalu odsloviti, ker ni znal jezika držati za zobmi. Seveda je šel užaljeni general pri priči med reakcionarne in začel rovariti proti republiki.
Julija 1936. vidimo generala de Lla. na na strani upornikov, in tam je tudi ostal vse do njihove zmage. Kot nekdanji prostozidar in sovražnik duhovščine, bi človek rekel, se v novi druščini ni mogel posebno dobro počutiti. A vse kaže, da mu presedlanje
ni bilo pretežko: pobotal se je s cerkvijo, hodil za, procesijo in se dal najrajši fotografirati v družbi s cerkvenimi dostojanstveniki.
Po Francovi zmagi se je de Liano čutil prikrajšanega in zapostavljenega. Očital je Francu nehvaležnost in ostro napadal njegovo kamariljo. Morda je celo koval novo zaroto. General Franco se dolgo ni upal nastopiti proti njemu. Zdaj se je vendarle odločil — ali iz lastnega nagiba ali na prigovarjanje svojega svaka, je na koncu koncev vseeno.
General Franco brez Liana še ne bo propadel. Odslovitev enega izmed najzaslužnejših nacionalističnih generalov še ne pomeni konca sistema, ki ga je odslovljenec pomagal graditi. Toda spričo okoliščin, ki so ta sistem postavile na noge, smo upravičeni reči: ta odslovitev je simptom, da se notranje vretje na španskem zdaj šele prav začenja.
Anglosasi na Daljnem Vzhodu
Politika Angležev in Američanov na Daljnem Vzhodu postaja nekam jasnejša. Po Chamberlainovi kapitulaciji nasproti Japoncem — črnogledi so jo že krstili na ime azijskega Monakovega — je nepričakovano na-slopit Roosevelt / odpovedjo arneri-ško-japonske trgovinske pogodbe in položaj se je čez noč bistveno spre-menii. Optimisti celo prerokujejo j>o-poln preobrat anglo-ameriške politike do japonskega imperializma.
Ka.-oi pi; navad:, fe 'tud' ro pot resnica nekje na sredi. Chamberlain ni mogel imeti namena, iti v novo Mofiakovo, in Roosevelt si ne more želeti vojne z Japonsko. Vzrok Chamberlainove kapitulacije to pot izjemno ni septembrskega značaja, temveč je mnogo hvalevrednejšP britanska vlada se zaveda, da se , bo sedanja »bela vojna« odločila v Evropi in ne v Aziji zato skuša urediti daljnovzhodne zadeve tako, da imperij ne bo trpel v Evropi; ko se evropske zadeve urede — tako argumentirajo v Londonu — se bo pa položaj v Aziji tako rekoč sam od sebe popravil.
Temu modrovanju se ne dA s pridom oporekati. Chamberlain v danili okoliščinah ni mogel drugače ravnati, kakor je ravnal. Drugačna je seveda stvar, če si ogledamo okoliščine same.
Angleški ugled na Daljnem Vzhodu od dne do dne bolj pada. Vzrok temu pojavu — pojavu, ki bi utegnil postati usoden vsemu belemu plemenu — pa ni zunaj Velike Britanije in ne zunaj Chamberlaina. Da je bila vsa britanska povojna evropska politika bistveno zgrešena, je pokazal
lanski september: da velja isto tudi za politiko na Daljnem Vzhodu, dokazujejo neprestane britanske kapitulacije nasproti Japoncem.
Velika Britanija že od nekdaj rada koketira s pomorsko velesilo na Daljnem Vzhodu. Zakaj? Delno zato, ker se boji Rusije; še bolj pa zato, ker je slovanska velesila, naj že bo bolj-ševiška ali caristična, njenim politikom čustveno mrzka. In v tem je temeljna napaka britanske zunanje politike zadnjih let: da ji njene smernice narekujejo manj dejanske koristi kakor čustveni momenti. Neverjetno se to sliši, posebno pri hladnih računarjih, kakršni so Angleži, in vendar drži; že sama imena njihovih vodilnih povojnih politikov to potrjujejo: Lloyd George, Baldwin, Mac-donald, Chamberlain.
Bistveno drugačna je ameriška politika na Daljnem Vzhodu. USA je že od nekdaj pritiskala na Anglijo, naj revidira svojo politiko nasproti Ja-jioncem. Zaman. Ameriški politiki so bili daljnovidnejši od angleških; v
bila lepo priložnost in prav tako na lastno pest nastopila proti Japoncem, da popravi svoj ugled na Daljnem Vzhodu. Če gre to tudi Angležem v prid, tem boljše zanje; Amerike se to ne tiče.	,	■
Za Evropo je vseeno, katera argumentacija je tehtnejša. Glavno je za nas ta trenutek, da Japonska ne more izrabiti dobička, ki si ga je obetala od angleške kapitulacije, in da je britanska politika na Daljnem Vzhodu dobila trdnejšo hrbtenico. Za kako dolgo, , je seveda drugo vprašanje. Odgovora, nanj pa ne bomo dobili samo v Londonu, Tokiu in VVashing-tonu, ampak tudi v Berlinu, Varšavi in Rimu, predvsem pa v — Moskvi.
Observer
Lega otoka Sahalina.
Washingtonu so slutili, kam mora privesti neprestano angleško popuščanje nasproti Japoncem. Danes Roosevelt nima več izbire; ravnati se mora po okoliščinah, ki so jih ustvarili Macdonaldi, Chamberlaini, Craigiji, Phippsi in Hendersoni Tem bolj, ker ima tudi doma hudo opozicijo.
Kako naj si potem razlagamo, da je Roosevelt vsem tem popisanim okoliščinam na kljub tako na lepem obrnil krmilo svoje daljnovzhodne politike?
Mnenja o tem so še deljena. Eni mislijo, da je ameriški prezident v lihem dogovoru z Angleži, -in argumentirajo takole: Angleži so morali kapitulirati pred Japonci, da preveč ne oslabe v Evropi; kapitulirali so pa tem lažje, ker so vedeli, da bodo njihov poraz izravnali Američani, tako v lastnem kakor tudi v njihovem interesu. Tako bi bil volk sit in koza cela. Docela drugače argumentirajo drugi: Angleži so kapitulirali na lastno pest, USA je pa izra-
V Moskvi se ne razumejo
Molotov je inteligenten človek. Njegova govorica je ljudska, polna slikovitih, težko prevedljivih prispodob. Prevajanje je naloga g. Potemkina. Le-ta je pa zelo zapet. Njega dni, v dobi g. Litvinova, se je bilo igrača z njim pomeniti: stopil si k telefonu in se dogovoril za sestanek. Mož je bil zelo prostodušen in je odkrito govoril o vseh političnih zadevah. Danes je stvar drugačna: danes se Potemkin ne spušča več v politično kramljanje, ampak pošlje vsakogar, kdor bi rad z njim govoril, k Molotovu.
Sir VVilliam Seeds skoraj nima pojma o ruščini. VVilliam Strang pa ni dosti na boljšem, kljub slovesu, ki ga uživa v tem pogledu. Francoski moskovski poslanik Naggiar je sicer inteligenten človek, toda ruščino obvlada komaj pasivno. Pogovori potekajo torej delno v francoščini, delno v angleščini in včasih sta po-tiebna kar no dva prevoda.
»Europe Nouve/fe«, Pariz
Slovaško Madžarom?
V Londor.u govore, da sta Hitler in Ribbentrop sklenila reagirati na ameriški nastop proti Japonski tako, da bo Nemčija prepustila Slovaško Madžarom.
Madžarski listi so zadnje čase sjiet polni napadov na Slovake in dokazovanja, da Slovaška v sedanji obliki nt sposob: a za samostojnost. Po sodbi londonskega tiska je to pisanje dokaz, da gornji glasovi niso brez podlage.
Nauk
Moder zmagovalec bo, če je le mogoče, svoje pogoje nalagal premagancu v obrokih. Vsak narod, ki se prostovoljno vda, izgubi moralo in zmagovalec se lahko zanese, da premaganec pri slehernem novem pritisku nanj ne čuti več tehtnega vzroka, da bi spet segel jx> orožju. Cim večkrat se pa premaganec prostovoljno ukloni izsiljevanju, tem manj upravičeno se zdi ljudem, da bi se zaradi novega... zatiranja na koncu vendarle postavili po robu — poseb: o ker so... že toliko večjo nesrečo prenesli tiho in potrpežljivo.
(Hitler, »Mein Kanipf«, str. 759.)
Med Japonsko in Rusijo Se je vnel spor zaradi Sahalina, dolgega in ozkega otoka ob sibirski obali, severno od Japonske. Sahalin je delno ruski delno japonski. V severnem (ruskem) delu imajo Japonci velike petrolejske in premogovne koncesije in zaradi njih je zdaj nastal spor. Sahalin ima za Japonce izreden gospodarski pomen Po najnovejših poročilih so se Rusi in Japonci že pobotali. Na sliki: Alcksandrovsk, glavno mesto ruskega Sahalina.
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XI.
Ljubljana 3. avgusta, 1939.
štev. 31 (511)
K;er je dosti petelinov, se dan pozno začne.
Turški pregovor
»DRUŽINSKI TEDNIKI
zhaja ob četrtkih Uredništvo !n
u p r a v a v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 14/111. Poštni predal št 345. Telefon št 33-32. Račun poštne hran. v Ljubljani št. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo Za odgovor je treba priložiti ra 3 din rnamk
NAROČNINA
lU leta 20 din, f/s leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franclji 70 frankov v Ameriki 2>/2 dolarja. Drugod sorazmerno — Naročnino Je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3mm in širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 din. v dvobarvnem tisku cene po dogovoru.
V o tiče': beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Se nosebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
Stepben King-Hall
in njegovo dopisovanje z Nemci
(Gl. str. 10)
Mlada Novosadčanka in stari Anglež se bosta ločila
Užaljena žena zahteva od moža milijon dinarjev odškodnine
Bog nas ima rad in nam pošilja sonca in vročine na debelo. Vse kar Jeze in gre1 se evre po kopališčih; uradništvo na Iliriji, tri blažene ure od poldne do treh, študentarija in zaljubljenci na Savi, ,boljše družine‘ na morju, nekateri kapitalisti pa celo onkraj meja, kar nikakor ni lepo, če pomislimo, da večina takšnih ljudi lepot naše domovine še ne pozna.
Razen tega je kronist tudi opazil, da se ljudje kljub vročini selijo. Če že ne iz Ljubljane na morje ali na Gorenjsko, pa iz šiške na Vič, kar je tudi nekaj. Tisti, ki so selitveni termin postavili prav na 1. avgust, pač niso pomislili na vročino in na pasje dni...
Pretekle dni Ljubljane nismo spoznali, čisto iz preprostega vzroka ne: ni bilo prahu. Nekateri so pisali, da j* mestna občina dala v ta namen posuti nekatere ceste s soljo iti jih nato poškropiti. Hvalevredno takšno te , s luno' škropljenje, prileglo bi se še kdaj, čeprav samo z vodo in brez soli!
Tu in tam srečaš kakšnega letoviščarja, ,pravega', v pidžami, s kompasom in zemljevidom v roki. Kuj bi H tujci jeseni, ko se Ljubljana zavije v slavno ljubljansko meglo, in kakšno vražje za orientacijo bi tedaj prinesli s seboj?	Kronist
VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani
Od 25. do 30. julija se je vršil v Ljubljani mednarodni kongres Kristusa Kralja. Udeležili so se ga zastopniki in delegacije 16 katoliških narodov, med njimi Čehov, Poljakov, Francozov in Spancev. Kongresu je predsedoval papežev legat, poljski kardinal Hlond. Pri tej priložnosti se je vršilo več zborovanj raznih narodov in slovenskih katoliških društev, kjer so po večini obravnavali vprašanja verskega preporoda. Dan za dnem so se po ljubljanskih cerkvah vrstili verski govori duhovnikov vseh mogočih narodnosti. V soboto je bila na stadionu velika mladinska prireditev, ki se je je udeležilo več tisoč otrok. Zvečer je bila na stadionu »Igra o kraljestvu božjem«, ki je pri njej sodelovalo okrog 4000 igralcev. Prisostvoval ji je <udi kardi-nal-legat. V nedeljo je v vsaki ljubljanski cerkvi maševal po eden izmed navzočnih škofov. Popoldne je bil sprevod katoliških organizacij na stadion, kjer so se vršile pete litanije. Proti večeru in v ponedeljek so se začele množice razhajati.
Na rnrogih mestih, zlasti blizu stadiona, so skrbeli za reševalno službo skavti. Kljub veliki vročini so vse prireditve potekle v redu in po programu. Tudi nesreč ni bilo. Za red in mir je bilo vzorno poskrbljeno.
Pod zaščito Solea-kreme sonce, voda in veter vaše kože ne morejo ogrožati, ampak lahko le pospešujejo njeno lepoto in zdravje. SOLEA krema za boljšo prehrano kože.
London, julija.
Naši bralci se zanesljivo še živo spominjajo resnične zgodbe o poroki mlade novosadske krasotice Vere Zoričeve s starim slavnim angleškim zdravnikom in raziskovalcem tropskih bolezni dr. Albertom Lancelotom Hoobsom. Vsi smo že tedaj podvomili, da bo nenavadni zakon srečen in nismo se zmotili. Ljubezenska tragedija slavnega Angleža se je, kakor vse tragedije, nesrečno končala.
Kakor smo slišali, je imel nesrečni stari zaljubljenec težave že ob poroki z lepo Novosadčanko. Moral je požreti celo očitek svojcev iz Londona, da je znorel, ker je popeljal pred oltar tako mlado dekle. Vendar mu ni bilo mar njihovega besedičenja, nič ga ni moglo zadržati, da ne bi stopil v sladki zakonski jarem s svojo ljubljeno Verico. Ko je naposled premagal vse ovire, ki so mu zastavljale pot k sreči, se je poročil v Beogradu s svojo mlado izvoljenko. A njegovo veseli in sreča nista trajala dolgo. Samo med potjo iz Beograda v London se je lahko predal svoji vroči ljubezni do lepe žene, v Londonu so ga pa že začele moriti težke skrbi. Zdaj so ga dobili spet v roke njegovi domači in ga pestili na vse načine, ker jih ni ubogal in po njihovem mnenju naredil .takšno neumnost". Njegova žena Verica je pa pri
Politični d e Jen
Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo se vrše v Rimu. Pred vsem gre za določitev ravnotežja v medsebojni trgovini. Obstoji pa možnost, da se bodo naši izvozni kontingenti še povečali. — Nj. Vel. kraljica Marija se je iz Miločera pripeljala na Bled na počitnice v svojo poletmo rezidenco. Priredili so ji prisrčen sprejem. — Predsednik vlade dr. Cvetkovič je v Splitu izjavil časnikarjem na vprašanje, kako napreduje sporazumevanje s Hrvati, da bo sporazum sklenjen še pred jesenjo.
*
Nore težkoče s« nastale v poljsko-angleških kreditnih pogajanjih. Težave so nastale zato, ker hoče Poljska del angleškega posojila dobiti v zlatu, češ da ga neobhodno potrebuje. — Španski politiki se še niso sporazumeli. Francoski časopisi poročajo, da je general Franco poslal k bivšemu kralju Alfonzu XIII. posebnega odposlanca, in domnevajo, da mu bo ponudil španski prestol. — Japonci ho-čejo izrabiti angleško kapitulacijo zastran tientsinskega spora in se baje pripravljajo za napad na rusko Sibirijo. — Kitajska svari Anglijo pred pobotanjem z Japonci, češ da to ne bi bilo v korist miru, temveč vojni na Daljnem Vzhodu, Anglija naj pa ve, da je v njenem lastnem interesu, da Kitajsko podpira. — Vojaška pogajanja se bodo začela še ta teden v Moskvi, kamor bodo odpotovali zastopniki angleškega in francoskega generalnega štaba. Angleži in Francozi menijo, da je to velik korak naprej v
svojem možu namesto veselih medenih tednov preživljala težke in žalostne dneve. Kljub temu, da sta se novo-poročenca nastanila v Londonu v razkošnem hotelu in ne pri ženinovih svojcih, je morala Verica preslišavati vse mogoče graje svojih novih sorodnikov. Vedela je, da tako ne bo mogla dolgo zdržati, in res je v njeni zakonski tragediji kmalu prišlo do razpleta. Ta razplet je pa pospešila londonska policija, ki je slavnega Hoobsa vtaknila zaradi bigamije v zapor.
Zdaj je prišlo za Verico še največje in najbridkejše razočaranje. Na londonsko sodišče je vložila tožbo proti dr. Hoobsu njegova prva žena, ki živi v Londonu, in zahtevala, da razveljavi sodišče Hoobsov drugi zakon. Ko je Verica izvedela to nepričakovano in žalostno novico, je takoj prosila svoje roditelje, naj ji svetujejo, kaj ji je storiti.
Najpreje so iz Londona obvestili o bigamiji dr. Hoobsa naše cerkvene oblasti, nato pa še svetne. Tako so kmalu izvedeli za nesramno prevaro starega Angleža tudi Veričini svojci.
Verina starejša sestra, gospodična Sonja Zoričeva, ki je vedela za vsak najmanjši odnošaj med njeno sestro in starim Angležem, je Verici svetovala, naj zahteva na londonskem sodišču ločitev zakona in tudi odškodnino za
pogajanjih za sporazum in da je že skoraj gotovo, da bo v najkrajšem času sklenjen. — Prezident Roosevelt je odpovedal trideset let staro trgovinsko pogodbo med Združenimi državami in Japonsko, in tako pokazal, da žele Združene države ne glede na politiko drugih držav voditi odločno politiko na Daljnem Vzhodu. Odpoved stopi v veljavo čez pol leta. — Angleška spodnja zbornica je soglasno sprejela protiteroristični zakon. V protest proti temu zakonu so irski teroristi spet napravili več atentatov. Tako je eksplodirala bomba na neki postaji podzemeljske železnice, na Viktorijini železniški postaji, na glavni pošti v Londonu in drugod. Več ljudi je pri tem ranilo, več poslopij je poškodovanih, neki most čez prekop je pa zletel v zrak. Policija je izdala stroge ukrepe.
— Generalštabnim pogajanjem med Rusi, Angleži in Francozi se bodo pridružili tudi Poljaki. Poljska je tudi zahtevala od Anglije, naj pošlje del svojega brodovja v Baltiško morje, da bo sleherni trenutek pripravljena. — Vojaška pogajanja med Francijo in Turčijo so naposled končana. Francosko odposlanstvo, ki se je mudilo v Ankari, se je vrnilo nazaj v Francijo.
— Francija je vrnila špansko zlato, ki so ga pred državljansko vojno republikanci shranili v Parizu. Ta franco-
OKVIRJI
za
SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBEUNE
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA, Woltova uL 4
njeno poteptano čast in hudo prevaro. Baje zahteva prevarana Novosadčanka od moža milijon dinarjev odškodnine.
Vsekako je verjetno, da bo dr. Hoobs izpolnil Verino zahtevo, ker je tako zelo bogat, kajti med tem časom, ko je v ječi, je angleškemu sodišču ponudil kavcijo 500 funtov <125.000 dinarjev), samo da bi bil lahko navzoč pri neki tekmi jaht.
Hoobsovi sorodniki bi pa radi dokazali, da dr. Hoobs tedaj, ko se je poročil z Verico Zoričevo, ni bil pri pravi pameti. To se jim pa ne bo posrečilo, ker Verica neprestano in trdovratno trdi, da je bil dr. Hoobs pri poroki pri zdravi pameti, ker bi z neumnim ženinom nikakor ne hotela stopiti pred oltar.
Prevarana in obupana Verica se bo nad svojim starim možem maščevala še na drug način. Tožila ga bo, ker ni izpolnil svoje obljube, da ji bo kupil jahto in da jo bo peljal na poročno potovanje okrog sveta. Verica je že najela nekaj odvetnikov, ki bodo pred angleškimi oblastmi branili njene zahteve. Upajmo, da se bo Zoričeva kmalu vrnila domov, kajpak brez starega moža, a z milijonom dinarjev v žepu, zaljubljeni stari panj bo pa še naprej sanjal o lepi Novosadčanki in bo pričel ceniti pregovor, da ima laž kratke noge.
ska gesta je napravila, v Španiji zelo ugoden vtis. — Francoski ministrski svet je na zadnji seji sprejel več uredb, med njimi uredbo o odgoditvi parlamentarnih in senatnih volitev za tri leta. — Chamberlain je govoril v parlamentu o pogajanjih z Rusijo, a povedal ni ničesar določnega. Govoril je tudi o poljskem zadržanju v gdanskem sporu in o položaju na Daljnem Vzhodu, pri čemer je poudaril, da bo Anglija prisiljena poseči po najstrožjih ukrepih, če Japonska ne bo prenehala ščuvati proti njej. — Romanski kralj Karol si prizadeva, da bi se sestala izredna konferenca balkanske zveze in da bi na njej razpravljali o pristopu Bolgarije. Poleg tega je Turčiji predlagal, naj posreduje med Romunijo in Rusijo. — Nov mirovni načrt je baje izdelala francoska vlada. Ko bodo končana pogajanja za rusko-angleško-francoski sporazum, bo novi načrt predložila Nemčiji in Italiji. Predlagala jima bo novo razdelitev surovin, omejitev oboroževanja in vrnitev k mirni gospodarski politiki. — Na Angleškem so znatno pospešili vojne priprave. Do konca tedna bo pod orožjem
250.000	rezervistov, ki bodo ostali na dvomesečnih vajah, in vsa matična mornarica.
Angleški berlinski veleposlanik je te dni nepričakovano obiskal kanclerja Hitlerja v Bayreuthu. O sestanku ni izšlo nikakršno uradno poročilo, vendar mu diplomati pripisujejo velik pomen, ker domnevajo, da gre za novo Chamberlainovo akcijo. — Nemčija namerava baje prepustiti Slovaško Madžarski kot odgovor na odpoved ameriške trgovinske pogodbe z Japonsko. V zameno bo dobila vojaška oporišča vzdolž poljske in romunske meje. Madžarska vlada se pripravlja na vojaško
Obiščite
S.
Mariborski Icdei
od 5. do 13. avgusta 1939
Polovična voznina na železnicah od
1.	do 17. avgusta 1939 Velika gospodarska in kulturna revija
Industrija — Trgovina — Obrt — Kmetijstvo — Velika tekstilna razstava
— Tujskoprometna 1 a/stava — Gostinstvo
— Vinska pokušnja — Razstava narodnih vezenin — Narodopisne razstave — Jubilejna gledaliika razstava — bkavtska razstava — Razstava malih živali — Številne specialne razstave — Koncertne in fledaliSke prireditve — Športne prireditve — Veselični park
na razstavišču itd.
5.-6. avgusta festival slovenskih narodnih obiiajav
Obiščite Mariborski (trt, nallepše kopališče * Jugoslaviji!
Obiščite zeleno Pohorje io sončni Kozjak I Okličite vinorodne Slovenske gorice I Obiščite veseli Maribor in nlegave okolico! Mariborski teden le nallepša priložnost za obisk naše severne me|e!
okupacijo Slovaške. — Konferenca generalov se je vršila v Burgosu. General Franco je obrazložil svoje namene glede sestave nove španske vlade. Nekateri generali so kritizirali njegovo notranjo in, zunanjo politiko. Soglasno so pa zahtevali odstavitev notranjega ministra Sunera, zeta generala Franca.
ČETRTINSKA VOZNINA ZA FESTIVAL SLOVENSKIH NARODNIH OBIČAJEV
Za veliki festival slovenskih narodnih običajev, ki se bo vršil v okviru VIII. Mariborskega tedna v soboto dne 5. in v nedeljo dne 6. avgusta v Mariboru, je odobrila železniška uprava četrtinsko voznino za V6e obiskovalce festivala e področja ljubljanske železniške direkcije. Obiskovalci festivala bodo uživali ugodnost četrtinske voznine le na podlagi posebne legitimacije prirediteljev festivala. Legitimacije, ki stanejo 2 dinarja, bodo interesentom od ponedeljka dne 31. t. m. na razpolago v vseh poslovalnicah >Putnika« v Sloveniji in tudi pri vseh večjih občinah. Legitimacije bo po naročilu razpošiljala tudi neposredno tujskoprometna zveza ;Putnik* v Mariboru (naročilom je priložiti 2 dinarja v znamkah in frankirano kuverto za odgovor). Ugodnost četrtinske voznine za obisk festivala velja za do-potovanje v Maribor od 4. do 6. avgusta in za povratek iz Maribora od 5. do 7. avgusta. Vsa podrobnejša navodila za uživanje ugodnosti četrtinske voznine so razvidna iz legitimacije za festival.
Poraba sladkorja se je dvignila v
dveh letih za 4 in pol milijona kg. To pa zato ker so oblasti pred tremi let»i ustanovile poseben sklad za pobijanje tihotapstva s saharinom. V ta skJad čiO morale sladkorne tvornice prispevati na vsakih 100 kg prodanega sladkorja 1 dinar. S povečano porabo sladkorja je država pridobila samo na trošarini okrog t>0 milijonov dinarjev.
Listek „Družinskega tednika"
Transplantacija
Napisal Andrč Lambert
25. decembra 1886. zjutraj do stali Štirje zdravniki okrog postelje pet in dvajsetletnega mladeniča, čigar prisad te je večal in večal. Prejšnjo noč se je pojavilo še zastrupljenje, ki je bolj strupeno in bolj razdejalno ko vse •stalo.
»To je najhujše, kar ento mogli pričakovati,« je dejal eden izmed zdravnikov. »Zaradi obnpnega bolnikovega stanja ga najbrže ne bo moglo nič rešiti.«
»Nif?« je zamrmral dr. X. iz Ch&teau-Gonthierja. >Vse moramo poskusiti.«
Eden izmed njegovih tovarišev je dejal:
»Mislite na...«
»Uganili ste,« je odgovoril dr. X. -Mislim na čudež, ki ga v takšnih primerih utegne povzročiti transplantacija živalske kože.«
»Na uspeh takšnega zdravljenja gledam še precej skeptično,« je odgovoril zdravnik, ki je mladeniča doslej zdravil. »Nikar si ne utvarjajmo iluzij. Za zdaj še tipamo v temo.«
»Dobro. A koliko dni še prisodite svojemu bolniku?«
»Morebiti niti itiri in dvajset ur ne več.«
»Ali se vam ne zdi, da je vredno poskusiti?«
BiH so si edini v lem, da ne kaže izgubljati časa. Dr. X. se je odpeljal v Chateau-Gonthier, da hi priskrbel potrebni material. V dveh urah se je vrnil in s 6eboj prinesel tri tueate žab.
Bolnik je s svojimi odprtimi ranami iztegnjen ležal na postelji. Z zasilne operacijske mize je vzel asistent doktorja X. žabo, jo prijel za krake in jo položil na hrbet. Š kleščicami je dr. X. dvignil gubo na žabjem vratu, ki je od strahu kar zatekla. Nato je kirurg tudi čaka), kajti napeto tkivo je delo zelo olajšalo. Potlej je s previdnimi in zanesljivimi zarezami odrezal kožo, ki je pokrivala trebuh- Pri tem je posebno pazil na to, da se je čim manj dotaknil mišičevja. Potlej je krpice hitro umil v mlačnem umetnem serumu in jih položil na rane mladega moža.
To je ponavljal celi dve uri, kajti za to je potreboval nič manj ko sto petdeset krpic kože. Bolnikova prša so naposled postala podobna šahovnici. Bdeče meso se je menjavalo z bolj ali manj temnimi krpami žabje kože. Potlej so vse skupaj pokrili e stanjolnim papirjem, kajti ta kovinski papir se je zdel do takrat še najbolj prikladen za to, ker se tesno prileže obrisom ran. Povrh vsega so dali še razkuženo stiskalnico, in sicer prav previdno, da •e krpice ne bi premaknile.
Čez tri dni so obvezo vzeli stran. In glej čudo! Na desni strani je žabja koža že kar trdno prirasla, bila je že bele barve in na njenih robovih in oglih so zdravniki videli odrastke, ki so se približevali drug drugemu. Tuja koža je začela rasti, živela je iz lastne moči in je na bolno pacientovo meso prenesla svojo zdravo življenjsko moč. Mesec dni pozneje je bolnik ozdravel. Prvič je transplantacija živalske kože rešila človeško življenje.
Bilo je v Chamonixu februarja leta 1987. Neka mlada Skandinavka in dva Angleža so s Franchinoin, enim najboljših vodnikov v deželi, za dva dni odrinili v gore. Ko se nadaljnih 24 ur uiso vrnili, jim je šlo rešilno moštvo na pomoč. Rešili 60 jih z zamrznjenimi
udi; mraz je te ljudi, izmed katerih je bil najelarejši komaj štirideset let star, pohabil za vse življenje.
Velika dvorana, hladna in bela operacijska miza, ki je nanjo metala svojo žarko luč močna obločnica. Pet belih plaščev je tekalo eem in tja. Zdravnik je dal pacientu masko na obraz. Kirurg že tiplje meso, ki ga bo rezal. Nenadnemu bolnikovemu eprošcenju sledi globoka omotica, ki ga uspava. Potlej se po nekaj zarezah pokaže meso; prva plast, druga, tretja. Kirurg potiska hemostatične klešeiee v krvavo vdolbinico, od koder se kmalu pokaže slonovinasta kost: golenica.
To se godi v ženevski bolnišnici, kjer se bo pripetil čudež moderne operacijske umetnosti: heteroplastična transplantacija s pomočjo »mrtvih« kosti, ki naj bi Franchinu spet omogočila hojo. Zdaj so ravno na tem, da bodo 12 cm njegove golenice, ki odgovarja dolžini zmrznjene noge, odžagali. Zraven kirurga stoje na premični mizi posode, ki v njih v alkoholu leže kosti — iz klavnice. Z dolgotrajno kopeljo v neki alkalični raztopini so jim odvzeli beljakovinaste sestavine, medtem ko so tiste snovi, ki so v kosteh samih, ločili v pepe-ljngi, masti pa v acetonu. Eden izmed asistentov izbere tisto kost, ki je najbolj podobna odžaganemu delu in je natanko toliko odreže. Kirurg jo položi med dela kosti in takoj jo zalije curek krvi. Zdaj je treba le le meso zašiti z majhnimi vbodi, ki vsakega izmed njih zaključi močan vozel. Noga mora še nekaj tednov v miru počivati in...
»Hodim, hodim, gospod doktor. Spet hodim!« Franchino se trudi, da bi šel brez palice in jo od veselja ves trepetajoč dviga.
»Človeška transplantacija opravičuje najlepše upe,« mi je dejal neki zdravnik, asistent mojstra v kirurgiji; sre-
čal eem ga na neki kliniki, kjer so mi dovolili, da smem prisostvovati takšni operaciji. Pripovedoval mi je, da je na Japonskem neki na smrt obsojeni kaznjenec iz hvaležnosti podaril svoje oči v svrho transplantacije nekemu slepcu, ker so ga pomilostili, da so ga ustrelili namesto obesilL
Naj navedem dva primera iz Francije, kjer so nekemu človeku g pomočjo trans plan taci je vrnili lepoto, drugemu pa podarili razum:
...Vsak dan je hodila v kletko, kjer 60 njeni trije levi, Princ, Pamala in Jocrisse tulili kakor za stavo. To so bile prekrasne živali v moči svojih najlepših let. Neki večer se je pripetila nesreča. Enega izmed levov je zbesr>ela električna luč, planil je nanjo in le e težavo so njeno telo iztrgali besnečim zverem.
Njen obraz je bil raztrgan, prsi razmesarjene, to je bilo vse, kar je ostalo od lepe krotilke, ki je — da bi odgovarjala okusu ljudi — prav tako potrebovala lepoto kakor pogum. Rane niso bile smrtne in ozdravela je; a morala je opustiti 6voj poklic. Njen zmečkan nos, njena razrita lica, vse je bilo samo še kepa mesa brez. oblike. Prišla je v Pariz. Pripovedovali so ji o zdravljenju, ki bi bilo v njenem primeru pravi čudež. Brez oklevanja, kakor tisti, ki se hoče usmrtiti, se je odločila poskusiti. Leto dni pozneje je slavila v prestolnici bližnje province svoj pozornost zbujajoči povratek. Še drznejša, bolj ko kdaj poprej se zavedajoča sama sebe, lepša ko kdaj poprej, s prav tako lepim profilom in ravnim nosom, brazgotinice zakrite s šminko, se je krotiteljica iznova lotila svojega groznega in razburljivega poklica.
Dekletce je bilo edinka svojih staršev, ki so več let hrepeneli po njej. Veliko je bilo veselje, ko 6e je rodila
in gledali so jo, kako 6e je razvijala v ljubko, inteligentno deklico. Po dvajsetih mesecih, ko se je zdela še kakor de6et mesecev star otrok, so rekli: ^Zaostala je.« Ta zaostalost je bite od dne do dne bolj očitna in s šestimi leti so morali priznati grozno resnico: dekletce bo ostalo zmerom pohabljeno, ubogo, slaboumno, tresoče se bitje, ki l)o kljub lepim potezam vselej nosila pečat odvratne slaboumnosti.
Različna zdravljenja so že uspela, ko so starši slišali v transplantaciji žlez, s pomočjo katere bi otrok morebiti postal normalen.
Tako jo je februarja leta 1926. v Parizu neki francoski kirurg operiral. Na otrokovo golšno žlezo je hotel presaditi zdravo žlezo, da bi izravnal njeno fizično zaostalost. Bila je težka in kočljiva operacija. Zdravnik sam je že večkrat z uspehom končal podobne operacije, vendar bi različne nepredvidene težkoče utegnile povzročiti pomisleke. Otroku so na ta način hoteli dati vež ko življenje: razum, to hožje in najvišje darilo, ki da človeku zmožnost vse dojeti, spoznati in razumeti.
Mesec dni pozneje je dekletce popolnoma zdravo zapustilo kliniko. Po letu dni je že skoraj nadomestila izgubljena leta. Živahno je kramljala, hitro je znala presoditi in je od meseca do meseca rasla. V šoli je bila pazljiva in pridna in starši so mogli v njenih očeh naposled brati tisti pomenljivi lesk in se kakor vsi 6tarši, ki pri svojih otrokih opazijo prebujajočega se duha, veselili: »Kako je inteligentna !«
Za zdaj je človeška transplantacija še v povojih. Če opazujemo bolezni in zlome, ki so jih z njeno pomočjo ozdravili, si lahko predstavljamo, kakšno upanje in zdravljenje bo v bodoče omogočila v primerih, ki zdaj veljajo za neozdravljive.
Cc vuiamzU ati hc
obrati. Vinarski nvuzej v Ptuju bo prvi takšen muzej v naši državi.
Samobor bodo zavarovali pred katastrofalnimi povodnjimi z regulacijo potoka Gradne, ki teče skozi Samobor v .....	. .	in	je predvsem vzrok hudih povodnji.
preJsnil številki smo priobčili} sav6ka banovina je za regulacijo dala ko neke švedske zidarke, meneč da}na razpo|a!jo 330.000 dinarjev.
; t0. nekal posebnega. Toda tudi pni i^aj^aelniro bodo zgradili v Novem ”7 l,nr»no ženske, ki so se že posku-o Sa(llI škodovi zavodi iz Plzna. Novo-« v tem težaškem poklicu, tako r*ajsadska občina je pripravljena gradite-gosjio Denizo Ekovo, učenko* |jeni odstopiti zemljišče ob Donavi. V ennicne srednje šole v Beogradu.* ladjedelnici bo zaposlenih okrog 600 r°*Pa Demza E kova odhaja vsako}do 800 delavcev. V novi ladjedelnici jutro na (/e/0 v prayi zidarski obleki,} ^do gradili slepe, remorkerje. mo-jno temu, da zbuja med ljudmi do-£ torne ladje in vse druge rečne plovne sct pozornosti. Njen delodajalec po fobjekte.
Pravi, da nežna gospa zaleže za hrep-i Inozemci medicin« so prispeli v e9a delavca.	f	Beograd na prakso v naše bolnišnice.
***	Z	Gostje naših medicincev 60 bolgarski,
Na nekem znanstvenem kongresu 1 f poljski in turški dijaki medicine. V Nici je neki učenjak prečital resnično J Jugoslaviji bodo ostali dva meseca. statistiko, koliko časa današnji člo-i Novo avtomobilsko cesto Beograd— vek v svojem življenju porabi ca {Jadran bodo zgradili od Vidriča preko hranjenje, in koliko časa prespi. Na {Sokolca, Romani je, Sarajeva in preko Podlagi dolgoletnih opazovanj je uče-Z Ivanj-planine. Dolga bo 303 km, etro-nJ°fe ugotovil, da 70leten človek viški zanjo bodo pa znašali več ko Svojem življenju prespi točno 33 let, {67 milijonov dinarjev. govori točno 13 let — ženske morda* Avtobus se je prevrnil po strmih
► stenah na cesti Peč-Andrijevica. Na 'Ozkem ovinku je zavozil preko cest-’ nega roba in zdrsnil v globino. Šofer j in trije potniki so bili takoj mrtvi, 'drugi potniki so pa vsi lažje ranjeni.
Požar je uničil mehanično delavnico I tvrdke Praprotnik v Domžalah. Ko so [delavci popravljali neki razplinjač, se
nekaj let več — za hranjenje porabi ® let in za nego telesa 18 mesecev.
***
Francija je menda te dni dobila ajšega reševalca na svetu. V bližini Toidousa sta se dva majhna fantička kopala v nekem ribniku.
Eden od njiju je zašel v globoko	...
nodo in je, pričel toniti. Njegov šti-{je ki na lepem vnel, ogenj je pa zajel riletni tovariš je pa znal plava ti, Z tudi mati bencinski tank, da je eks-zgrabil ga je za lase in ga izvlekel ▼ plodim 1. Kmalu je bila vsa delavnica vode. francoski časopisi pišejo, da Z v plamenih, ker se je bencin razškro-bo fantiček najbrže najmlajši Fran-{pil na vse strani. Ogenj se je hitro e°2 z reševalno kolajno hrabrosti. {razširil na sosednje skladišče in gospodarsko poslopje in uničit vse, tako D ,.	.	.	,	x	tla znaša škoda kakšnih 300.000 ali
Pravijo, da je mati narava zelo*400.000 dinarjev. širokogrudna, tako lepi kraji so prt* gtiri otroke sta izpos(avjii v Ljub-prav širokogrudna in vehto>r{ija„j v enem dnevu dve materi. Neka “«sna je pa bila, ko nam je poklonila * najbolj strupeno kačo v Evropi, bosanskega šagrana. Naši in tuji zdravniki so ugotovili, da je strup bosanskega šagrana skoraj prav tako hud kakor strup indijske kobre, toda ker je v manjših količinah, ne deluje tako pogubonosno hitro. Zdaj so že ^znašli serum proti nevarnemu stru-in se nevarnega ,šagrana' ni več fako bati kakor njega dni.
tuja državljanka je v Lipičevi ulici pustila tri svoje otročičke in izginila, na
na Gruma. Muzej bo odprt ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure.
20 letnico izpita za čevljarskega mojstra je te dni praznoval Todor Di-mitrijevič, sodnik na okrožnem sodišču v Kragujevcu. Kot sin revnih staršev se je izučil čevljarske obrti, kot čevljarski pomočnik in pozneje mojster je pa privatno študiral gimnazijo in nato še pravno fakulteto. Diplomiral je leta 1925. Kot sodnik še zmerom dela za obrtnike, ker so ga izvolili za člana Obrtniške zbornice.
Zadrugo za pobijanje pravdarstva so ustanovili kmetje v vasi Trnavi v čačkem okraju. Namen zadruge je kmete spodbujati k složnemu življenju in pobijati njihovo pravdarsko strast. Eno izmed glavnih pravil te nenavadne zadruge je, da morajo kmetje vse spore poravnati med seboj pred posebnim razsodiščem, ki ga izvolijo zadružniki, in da ne sme noben spor priti pred državno sodišče ali odvetnika, dokler zadružno razsodišče ni izreklo o njem svoje sodbe.
Nepoštena stanovalka je okradla
svojo gospodinjo, delavčevo ženo Amalijo Belinovo iz Celja. Pri njej je najela sobo in dobila tako v roke ključ od stanovanjskih vrat. Ko nekega dne gospodinje ni bilo doma, je prebrskala vse kole in odnesla gospodinji zlato ovratno verižico in nekaj perila. Celjska policija je tatico že prijela, to je 24 letna frizerka Vera K. liz Ptuja.
Vsi kmetje govore esperanto v vasi Sekirevci blizu D jakova. Esperanta so je tukaj najprej naučil kmet Ilič, kmalu je pa tega jezika navadil tudi svojega prijatelja in se z njim zmerom razgovarjal v esperantu. Kmetje so nekaj časa poslušali nenavadno govorico, pntlej eo se pa iz zavisti in iz jeze, da ju ne razumejo začeli tudi sami zanimati za esperanto. Zdaj govore esperanto že skoraj vsi vaščani zlasti mlajši.
Hajši več kakor premma!
Kdo )e na boljšem? Naravno oni Z* daljšimi lestvami. Podobno je pri kuhanju kave. Vedno vzemite dobro mero »Pravega Francka«, rajši več, kakor premalo, če hočete doseči smoter, to je dobro belo kavo, tl-nega okusa, arome In lepe barve I
Franck
KAVNI PRIDATEK
222 " "CMT —
letel v tovoriti avtomobil pivovarne*
Union. Pri zadnjem trčenju 6e je pa * tako poškodoval, da se je ustavil. Za vzrok nsreče še ne vedo.
11 letal bo hkrati pristalo na ljubljanskem letališču v nedeljo dne 6. av gusta. Po prvem krožnem letu po Jugoslaviji se bo 6puslilo na letališče pet šolskih in šest športnih letaL Šolska letala bodo letela na 500 do 800 km dolgi progi, športna pa na 1000 do 1500 km dolgi progi. Zmagovalec bo prejel krasen prehodni pokaj, ki ga je daroval Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle.
Svojega sina je ubil Pero Radulovič* „	,
iz Dolnje Bukovice pri Osjeku. S si-|,Se ena O ,finem (JOVOrjenjll nom sta se večkrat prepirala in je sin
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
grozil očetu, da ga bo ubil. Tako je
OBJAVE VIII. MARIBORSKEGA TEDNA
Prireditve letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta bodo za naš obmejni Maribor z njegovim Posebnim položajem tudi in morda celo v prvi vrsti narodnega in državnega značaja, ker bodo kot gospodarska in kulturna revija dela in življenja slovenskega severovzhoda pokazale trdno življenjsko voljo kljub težkim časom. Največjega narodnega pomena pa bo nedvomno mogočni festival slovenskih narodnih običajev v soboto 5. avgusta Popoldne in v nedeljo 6. avgusta dopoldne na stadionu SK Železničarja °b Tržaški cesti. Zato je potrebno, da obišče v teh dneh obmejni slovenski Maribor vse, kar se zaveda potreb, ki nam jih stavi 6edan ji čas. Enkrat samkrat v letu nas kliče zeleno mesto ob Dravi in vsaj enkrat samkrat se od-zoviuio njegovemu klicu.
Pestival slovenskih narodnih običajev v okrilju letošnjega VIII. Mariborskega tedna, dne 5. in 6. avgusta, bo najveličastnejša revija naše folklore, kar smo jih doslej videli ne le v Sloveniji, marveč sploh v Jugoslaviji. Za marsikoga bo to naravnost odkritje bogastva naših narodnih sporočil, za katera smo se doslej vse premalo brigali. Za prihod v,Maribor je od 4. do 6., za odhod iz Maribora po od 5. do 7. dovoljena četrtinska voznina po vseh železnicah ljubljanske direkcije.
Z lastnim trndom in lastno močjo se je Maribor osvobodil, z lastnim trudom in lastno močjo si je ustvaril svoje gospodarske in kulturne življenjske pogoje. Plodove tega svojega optimističnega dela bo pa pokazal na veliki zeviji VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta letos. Kdor 6e hoče na lastne oči prepričati, koliko volje je v našem obmejnem ljudstvu, naj pride v teh dneh v Maribor! Ne bo mu žal. Za prenočišča in prehrano je v polni hieri poskrbljeno.
Proti škodam na Vaši lastnini (ogenj, fat-vinski vlom, toča itd.) in na Vašem življenju (poškodbe udov na potovanju v hribe, na vožnjah po železnici, na avtomobilih, smrt doma ali izven doma itd.) Vas zanesljivo zavaruje
»
SLAVIJO-
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI D. D.
z ekspoziturami v Mariboru in Celju, in nndnižnicami f Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Novem Sadu, Osijeku Glavni sedež v LJUBLJANI. GOSPOSKA ul. 12, telef. St. 21-76 in 22-76
Nosilci albanske spomenice — alban-jko spomenico so dobili v spomin bojevniki, ki so se s srbsko vojsko umikali preko Albanije — bodo priredili svoj prvi kongres v Nišu 5. in 6. avgusta. Na kongresni konferenci bodo sestavili nova pravila organizacije in kongresno resolucijo. Na kongresu bo tudi več zanimivih predavanj.
Strupeni plini so zadušili liletnega Ivana Oplotnika iz Št. Pavla pri Preboldu. Izpraznjeval je greznico, pa so 8a omamili strupeni plini, ki 60 6e razvili v jami. Oplotnik je kljub skrbni zdravniški negi umrl v celjski bolnišnici.
V inarski uiuzej bo ustanovilo Muzejsko društvo iz Ptuja. V ta namen bodo prezidali stari obrambni 6tolp Pri mestnem parku in v njem uredili v&e mogoče oddelke. Tako na primer: Pokrajina in življenje v vinogradih, Zatiranje škodljivcev in bolezni, vino v kulturni zgodovini, sodarstvo, vin-ska trgovinla, točenje in gostinski
Vilharjevi cesti je pa druga brezsrč-nica pustila na nekem dvorišču 5 do 6 tednov staro dete. Policija je uboge otročičke oddala v Dečji dom.
Policija je prijela nevarnega žeparja, 27Ietnega Ivana Kutnarja, bivšega delavca iz Št. Vida na Dolenjskem. V Ljubljani si je za kongresa Kristusa Kralja hotel nabrati novega plena, a je imel smolo. Njegova žrtev ga je zgrabila za roko, ko ji je segel v žep, in ga izročila stražniku. Na policiji so v tatu spoznali nevarnega žeparja, ki so ga že dolgo iskali.
Gorelo je v tekstilni tovarni Ehrlich v Mariboru. Ogenj je nastal zaradi majhne eksplozije v stroju za trganje vate. Požar je povzročil okrog 100.000 dinarjev škode.
Na drugem mednarodnem tekmovanju letalskih modelov za pokal Nj. Vel. kralja Petra II. v Londonu so si pridobili dragoceno darilo Francozi. Tekmovalo je osem držav Drugo nagrado je dobila Anglija, tretjo in četrto pa Nemčija in Jugoslavija. Prihodnje tekmovanje bo drugo leto v Parizu.
Učiteljski kongres bo letos v Banjaluki. Na to prireditev se v Bosni že vneto pripravljajo, saj pričakujejo približno 3000 udeležencev. Na kongresu se bodo učitelji iz vse naše države posvetovali, kako bi čim bolje vzgojili našo mladino.
Skedenj je zažgal 191etni hlapec Julij Č. svojemu gospodarju Frideriku Janešu iz Gortin pri Muti. Hlapec je zaspal z gorečo pipo. Kmalu se je vnelo seno in ogenj je zajel 6kedenj in še sosedne objekte. Neprevidni hlapec se je v zadnjem trenutku rešil, ogenj je pa napravil za 150.000 dinarjev škode.
17.000 dinarjev za ciganske coprnije sta tvegali mati in hči pri Taljanovih iz Dobrovnika blizu Maribora. Ciganka jima je obljubila, da ju bo čez tri dni doletela velika sreča, če ji izročita ves denar. Lahkoverni ženski sta ciganki verjeli in ji kajpak nasedli. Pobeglo ciganko iščejo orožniki.
Ponesrečil se je na Jalovcu 20 letni akademik-medicinec Zlatko Marin, sin uglednega mariborskega zdravnika gospoda dr Marina. Prav pod Jalovčevim vrhom se je oprijel velike skale, a se je utrgala in zletela čezenj v globino. Na srečo je bil mladi plezalec privezan k drugim plezalcem in ga skala ni mogla potegniti s seboj, temveč mu je le zlomila stegno. Ponesrečenca eo njegovi tovariši spravili v mariborsko bolnišnico.
Muzej bodo odprli Škofjeločani meseca avgusta v drugem nadstropju občinske hiše na Mestnem trgu. V novem muzeju si bo gledalec lahko ogledal vse mogoče oddelke, kakor cehovskega, oddelek za mali kruhek, barvarski oddelek, največja posebnost muzeja pa bo 4 m9 velik relief škofjeloškega okraja, delo učitelja g. Iva-
Svojo ljubimko je ustrelil, nato je pa še sebi vzel življenje 51 letni Zagrebčan Vinko Smoleč. Bil je oženjen, a se je kljub temu zaljubil v 18 letno prodajalko Milko Grabercovo. Dekle mu je ljubezen vračalo in je z njim pobegnilo v Vrbovac v Medžimurju. Tukaj 60 pa pred kratkim našli oba mrtva. Oblasti so ugotovile, da je Smoleč najprej ustrelil ljubimko, nato pa še sebe.
Cigani so ukradli 16 letnega Sulejmana Šalihagiča iz Banjaluke. Zamašili so mu usta in ga vrgli na voz. Kakšnih 12 km od Banjaluke se je pa dečku posrečilo iz ust izvleči cunjo in je začel klicat: na pomoč. Dečkove klice so slišali kmetje; Takoj so ustavili voz in dečka rešiti. Pobegle cigane zasledujejo orožniki.
Debela toča je uničila v zapadni Hercegovini tobačne nasade, vinograde, njive in vrtove. Tamkajšnji prebivalci menijo, da je v petih vaseh napravila za tri milijone dinarjev škode. Besneči hudourniki so pa rušili kmečka poslopja in razorali rodovitna zemljišča.
Nenavadno pametnega konja ima gostilničar in posestnik Mihael Fridl iz Babine blizu Djakova. Gospodar naveže svojemu konju na vrat vrvico s podkvami in konj čisto sam odide h kovaču in se vrne spet lepo podkovan domov.
Svojo ženo in otroka je zabodel 67 letni Simon Šigovec iz Studencev pri Mariboru. Od jeze, ker mu v zadnjem času ni šlo nekaj prav z oblastmi, se je napil in ves pobesnel od alkohola tekel z odprtim nožem za mimoidočimi. Dohitel je svojo ženo, otroka in 45 letnega kotlarja Petra Fridigarja in vse tri z nožem nevarno ranil. Vse tri ranjence so odpeljali v bolnišnico, Šigovca so pa ukrotili šele orožniki.
Strela je ubila 341etno Antonijo Medveškovo iz Zakota pri Brežicah. Ko je e svojo družino sedela v kuhinji, 6e je na lepem močno zabliskalo in je strela udarila v kuhinjo skozi električno stikalo. Ker je Medveškova sedela ravno pod 6tikalom, je bila takoj mrtva.
Izredno veliko krapov je videti v Bosanskem Novem, kjer se reka Una izliva v Savo. Mladi krapi plavajo ob obali in jih otroci lahko love kar z rokami. Ker so krapi lačni, bodo v Bosanskem Novem pričeli ribe krmiti.
Nenavadna prometna nesreča se je pripetila pretekle dni v Ljubljani na križišču Tyrševe in Masarykove ceste. Na lepem se je avtotaksi št. 2.106 s silo pognal naprej, ko je hotela stopiti vanj neka ženska. Avto je brez vodnika zdrvel po cesti in podrl mestnega delavra Hribarja. Potlej je treščil na tla nekega kolesarja in 6e naposled za-
bilo tudi usodnega dne. Med prepirom je oče v silobranu pograbil samokres in ustrelil v sina, potlej je pa še s sekiro udarjal po njem, dokler ni izdihnil.
Pripravo, ki začuti bližino kakšne kovine je izumil beograjski mehanik Dragomir Vjinovič. Priprava je podobna dolgi palici; na koncu ima poseben mehanizem, ki zaznava bližino še tako majhnega drobca katere koli kovine. Če se bo ta novi izum obnesel, b,o lahko dobro služil iskalcem rudnin, zlasti iskalcem zlata v rekah Severne Srbije.
Stavka pekovskih pomočnikov v Celju se je naposled po enem tednu končala. Pekovski mojstri so pristali k podaljšanju dozdanje kolektivne pogodbe, edina sprememba je v tem, da bodo pekovski mojstri odslej odtrgali pomočnikom za hrano 70din na teden, dočim so morali pomočniki plačevati doslej za hrano 100 din. Podaljšanje kolektivne pogodbe in tudi delno izboljšanje je povsod zbudilo veliko odobravanje.
Osebne vesti
Med vožnjo. Sprevodnik zahteva karte. Pa reče gosjta svoji hčerkici: »Vzemi karte iz torbice. V lepem por-temoneju so/« Dekletce išče in išče, pa vpraša: »Kje so, mamica!« Gospa ji pove še enkrat. Ko pa dekletce išče X še dalje, in ničesar ne najde, vpraša ' plaho: >Mamica, kaj pa je to porte-monej?«
Morebiti ne bi ne ugled, ne čast te gospe prav nič trpela, če bi tudi vpričo ljudi, ki se jim hoče pokazati odličnejša kakor je, govorila tako, * kakor je navadila svojega otroka, in t rekla lepo po naše: denarnica.
Sopotnica
Ali je to kultura?
Hodim k zobozdravniku. Te dni se mi je nekaj prav neljubega pripetilo. Zobozdravnik je svoji asistentki, mlademu, prijetnemu dekletu, nekaj naročil. Dekle ga najbrže ni dobro razumelo, zato je vprašalo: »Kako prosim?«
Namesto, da bi ji zobozdravnik pojasnil, kaj je hotel, ji je kratko in malo zabrusil:
»Idiot!«
Imela sem polna usta raznih svaljkov vate in drugih zobozdravniških priprav, tako nisem mogla brezsrčnemu doktorju povedati, kar mu gre.,
K. N.
Zanimivost na ulici
Zdaj so ravno prišla v modo krila z gubami.
Ko se pelje mlada gospodična na kolesu, ji krilo, kadar zaveje veter, sfrfota v zrak, kakor metuljček.
Ljudje, ki so na cesti, z veseljem gledajo takšne prizore, ker najbrže še nikoli niso videli spodnjega perila.
Gospodična pa si popravi krilo in se hitro odpelje dalje. Kakor da bi tudi njej to bilo v veselje! P. Z.
Poročili so se: V Ptuju: g. inž. Stanko Tonejc in gdč. Milena Petrovičeva, hči viš. žel. kontrolorja. V Mariboru:	g. Jaroslav Dolar,
urednik »Edinosti«, in gdč. Milena Ančičeva. V Koprivnici pri Rajhenburgu: g. Dominik Poženel in gdč. Anica Vehovarjeva. V Z a -g r e b u : g. inž. Ulrich Bertschinger iz Berlina, in gdč. Božena Deklevova iz Kozine na Krasu. — Obilo 6reče!
Umrli so: V Ljubljani: Kristina Komidarjeva, zaščitna sestra; dr. Karel Šturm, odvetnik; Dragotin Martelanc, stavbenik. V Celju: Rado Lu-kežič, osmošolec; 121etni Miroslav Jager, gimnazijalec; Drago Žabkar, železniški uradnik v pokoju; Tomaž Grah, učitelj v pokoju in pos.; Franc Rupš, žel. zv. v pok.; Angela Pugmei-strova, zas. urad. V Mariboru: Amalija Kocmurjeva; 381etua Katarina Pečečnikova, žena narednika vodnika v pok. V Murski Soboti: Niko Gabrijelčič, bivši gojenec narod-ne pomorske vojne akademije. N a Bregu pri Litiji: Josip Simončič, pos. Na Zgornji Hudinji pri Celju: 521etni Janez Umek, rudar. V Mežici: Peter Benini, zasebnik. Na Viču pri Ljubija-n i : Ivana Oblakova, pos. V Gornji Polskavi:	891etna Alojzija
Hojnikova. V Sv. Juriju ob Taboru: Leopold Jesenik. V A r i J t vasi: Stanko Koren, pos. sin. V Št. Rupertu na Dolenjskem: Marija Frehlichova. roj, Majcnova. — N*še iskreno soŽRlje!
»Spodobnost«
Pred kratkim sem bila v znanem letoviškem kraju na Gorenjskem. Da je v takem kraju mnogo elegance, razkošja pa tudi nespodobnosti, vsak dobro ve. Prizor, ki sem mu bila priča, me je pa neprijetno iznenadil.
Na glavni cesti je stala mlada dama in se pogovarjala z nekim gospodom. Oblečena pa je bila tako, da je imela gornji, prednji del telesa skoraj popolnoma razgaljen. In to je bilo na glavni cesti, opoldne, in v nedeljo.
čudim se, da imajo nekatere ženske tako malo čuta za spodobnost in da se ne zavedajo, da so ustvarjene za vse višje naloge, kakor pa je razkazovanje skritih lepot. Ob takih prizorih se tudi ne moremo več čuditi, da je ženska čast dandanes tako poceni...	Evina	hči.
Usodni nered
Moj oče je vojni invalid. Že dolgo je čakal na rešenje, ki bi ga moral dobiti od invalidskega sodišča. Ker se mu je zdelo, da nekaj ni v redu, je šel sam na invalidsko sodišče, kjer je na veliko začudenje zvedel, da so ga imeli za mrtvega. Zato ni mogel dobiti rešenja.
Pismonoša, ki bi mu moral pismo dostaviti, je namreč napisal na pismo «Umrl».
Zato ni mogel dobiti pisma, ki ga je tako težko pričakoval. Dijak
rete ostriči las, če ne snamem klobuKa
z glave.«
Za čudo se pa brivec ni prav nlc obotavljal. Sprejel je stavo. Glavnik in škarje je začel tako mojstrsko sukati, da je ostal klobuk na glavi, g05* je bil pa kljub temu kmalu ostrižen, šele na koncu je moral sneti klobuk, da je videl, kako lepo pričesko mu 3® napravil brivec. Nič drugega mu ni preostalo, kakor da je položil pet dolarjev na mizo, medtem ko bi bil PraV tako lepo ostrižen brez klobuka na glavi za manj ko desetinko te vsote.
Mož, ki je njegov ded plesal s kraljico Marijo Antoinetto
London, julija-
Pretekle dni. je praznoval svoj 91. rojstni dan Earl III. Leicesterski. Ta častitljivi starček ni samo najstarejši član gornje zbornice, temveč je tudi edini še živeči Anglež, ki se lahko pohvali, da je njegov ded plesal s francosko kraljico Marijo Antoinetto. Rodbina Coke — to je rodbinsko in>e Earla Leicesterskega — je trdnega rodu z mnogoštevilnimi otroki. Stari oče tedanjega Earla je dosegel 38 let, oče pa 87 let. Earl II. se je rodil, ko je bilo njegovemu očetu že več ko 70 let. Earl II. se je poročil dvakrat in je imel 16 otrok. Zdanji Earl je 49 let starejši od svojega mlajšega brata, ta ima pa nečakinjo, ki je 27 let starejša od njega. Kljub visoki starosti je lord Leicesterski še zelo krepak in redno hodi na lov. Svoje posestvo še zmerom sam osebno nadzoruje. Njegov sin in dedič, lord Coke je že v 60. letu, vendar se zdi, da bo moral še nekaj let počakati, preden bo mogel stopiti kot naslednik svojega očeta v gornjo zbornico.
Otroci po naročilu
»Sin?«
Oče si globoko oddahne, navadno zaradi olajšanja.
Zdaj pa trde — Američani seveda — da bo v kratkem mogoče že vnaprej določiti otrokov spol. Prvi, ki bo določil spol svojega otroka, bo gospod Ick-son iz Newyorka. Prav za prav ni to gospod Ickson, a za nas naj ostane, saj je razumljivo, da hoče do tistega dne, ko bo izdal svoj »patent«, ostati anonimen.
Ko bo stopila zdravnikova asistentka iz sobe, kjer bo Icksonova žena v kratkem rodila dete in mu hotela povedati, kakšnega spola je njegov otrok, jo bo prehitel z besedami:
»Vem, da je deček.«
Vendar je treba tako prepričevalen odgovor natančneje pojasniti. Saj menimo, da si doslej še nihče ni upal tako kategorično kakor gospod Ickson trditi, kakšnega spola bo potomec njegove rodbine.
Čudno se vam bo zdelo, kako je mogel priti gospod Ickson do takšne trditve. Prav preprosto. Neki ameriški časopis iz Daytona je razpisal anketo o določanju spola. Icksonovi so se takoj odločili, da bodo na lastni koži preizkusili teorijo, ki so jo znanstveniki postavili na osnovi preiskovanja pri živalih.
Nekatera teh preiskovanj so popolnoma verjetna. Priznati pa moramo, da je do danes le malo ali pa nobenega znanstvenika, ki bi se lahko pohvalil, da so njegovi rezultati uspeli tudi pri ljudeh.
Ali bo v bodoče znanost res že toliko napredovala, da bo mogoče izbirati spol otroka? To hočejo zdaj znanstveniki dokazati pri Icksonovih. Gospod
K odpovedi ameriško-japonske trgovinske pogodbe: prezident Roosevelt in zunanji minister Hull v Washingtonu.
čeJo najlepše življenje za mlado svet- kot palmirsko kraljico. Celo Ibrahim sko damo. To življenje se je pa tra- paša, brezobzirni vladni namestnik v gično končalo že po treh letih, ko je Siriji in Palestini, se ni upal prelomiti stric Pitt umrl. Usoda je hotela, da je pravice nedotakljivosti, ki jo je lady Hestera Stanhopova drugega za dru- Hestera poklanjala žrtvam njegovega gim izgubila, tudi svojega ljubljenega preganjanja. O skrivnostni in oriental-brata Karla in zaročenca generala sira ski romantiki gospodovanja »Šibile iz Johna Moora. Oba častnika sta padla Džuina« med libanonskimi rodovi so v španski vojni, kjer so Angleži s te- francoski in angleški pisatelji napisali žavo premagali Napoleona pred La Co- zanimive knjige. Tako je Francoz Hen-
----------------------------------------- ry Bordeaux napisal delo »La Circee
du Libanon«.
njen otrok lažje stališče na svetu, bi bilo v tem primeru toliko moških, da ne bi vedele kako izbirati. Ker bi bilo stališče ravno obratno kakor danes, bi se morali morebiti še sprijazniti s po-liandrijo iz starih, dobrih časov, po kateri bi imele ženske več mož.
Povedati je pa treba, da ni gospod Ickson edini, ki se vanj v tem pogledu obrača zanimanje vsega sveta. Tudi pri nas, na stari celini, nismo baje nič manj napredni. Tako trdi profesor Fritz Unterberger, da je v pogledu določanja spola napovedal že v 70 odstotkih pravilen rezultat. Dr. Harold Taylor je imel uspeh baje že v 84 odstotkih primeiov. Razen tega se je s tem bavilo že tudi nekaj drugih znanstvenikov, ki so dosegli podobne rezultate.
Znanstveniki v Daytonu nestrpno pričakujejo dne, ko se bo pokazalo, kaj znajo. Popolnoma miren je pa gospod Ickson, kajti trdno je uverjen, da bo rezultat ugoden.
Zavarovanje za en d 'n
Washington, ji i
V hotelske veže in železniške !-nice so v Ameriki pred nekaj ! i postavili posebne avtomate, ki iz Američani lahko dobe police za z. x-rovanje za kakršno koli nesrečo. Police veljajo samo 24 ur, če se pa njih lastnik ponesreči, dobi okrog 400.000 dinarjev zavarovalnine.
Zavarovalno polico dobite iz avtomata takole: dovolj je, da v odprtino na avtomatu vržete zahtevano vsoto denarja in že prileti iz njega list papirja. Nanj mora klient napisati svoj naslov, priprava sama pa natiska na list datum in čas, kdaj se je klient zavaroval. Naposled klient vzame list, njegov prepis pa ostane v avtomatu. Tako se lahko vsakdo zavaruje samo za en dan.
Palmirska kraljica
Kljub neprestanim zmešnjavam so v angleški Siriji in Palestini obhajali stoletnico smrti v Orientu splošno spoštovane im med narodom tako priljubljene pionirke, lady Hestere Stanho-pove.
Zaradi nesrečne ljubezni se je ponosna dvorna dama odpovedala odgovornemu življenju in zamenjala bleščeče londonsko življenje s pustolovskimi potovanji po Orientu in se naposled stalno naselila v Libanonu, v starem križarskem gradu Džuinu, kjer je 25. junija leta 1839. obubožana umrla; ob njeni smrtni postelji so stali zastopniki vseh plemen in veroizpovedi.
Lady Hestera se je rodila 12. marca leta 1776. kot hči grofa Stanhopa in njegove žene Hestere Pittove, sestre velikega državnika, v gradu Čhevenin-gu v Kentski grofiji. Ker ji je umrla mati, ko je bila stara šele štiri leta, jo je njena babica, grofica Chatamska, vzgajala v svobodomiselnem duhu pro-svetljenstva. Po njeni smrti je 1. 1803. lady Hestera odpotovala v London, da bi svojemu stricu, predsedniku vlade, vodila gospodinjstvo. Zdaj se je pri-
Angleži se pridno oborožujejo pa tudi pridno vadijo. Angleško ladjevje se sleherni dan uri v vojni umetnosti. Na sliki vidimo, kakšno posledico je imela bomba — sovražnica podmornic št. 1 — ki so jo izstrelili z moderne angleške križarke »Southampton«.
Slavni čuvarji puščav, meharisti, elita egiptovske vojske, imajo tudi manevre. Na sliki vidimo enega izmed teh znamenitih puščavskih junakov.
Ickson je namreč oče ljubkega dekletca in zdaj ji hoče po vsaki ceni priskrbeti bratca; bratca in ne sestrico!
Znanstvena teorija trdi, da pretežno tretiranje z alkalijami povzroči rojstvo moškega deteta, dočim ima tretiranje s kislinami za posledico rojstva ženskega deteta. To vsaj velja za živali, kajti doslej se ta teorija še ni uresničila pri ljudeh.
Poskuse so delali z zajci in racami. Od 94 primerov se je v 93 posrečilo točno ugotoviti rezultat. Baje pa niti ta primer ne pomeni neuspeha, kajti samica je povrgla 4 samce in 4 samice.
Posledica tega uspeha je bila, ker so samici vprizgavali ali alkalne ali kislinske raztopine, kar so pač želeli imeti.
Alkalna raztopina je na primer lahko raztopina sode bikarbone v razmerju 1 ; 3 odstotki, za kislinsko raztopino je treba vzeti pa na primer mlečno kislino v istem razmerju, kajti raztopina več ko 5 odstotkov ne pokaže nobenega učinka.
Znanstveniki ne zanikajo, da v začetku hromosomi odločajo o spolu. Z ozirom na to načelo so znanstveniki v Daytonu ugotovili, da raztopine alka-lija ali pa kislin povzroče moški ali ženski spol. Rezultati, ki so jih dosegli z živalmi, so dokaj prepričevalni, nihče pa še ne ve, ali bo tako tudi pri ljudeh.
Jasno je, da bo to senzacija v znanosti, če bo poskus uspel. Vprašanje je le, ali bo to za človeštvo dobro ali slabo.
Ce bo na primer kakšna bojevita država potrebovala veliko armado, bo kratko in malo izdala zakon in po njem se bodo morali ravnati njeni vdani državljani. V tem primeru bo Imela pridobitev kaj žalostne posledice. Država, ki bi imela dosti moških, bi povečala svojo vojno moč, po drugi strani pa tega spet ne bi mogla storiti v nedogled, ne da bi se bavila še z drugo stranjo tega vprašanja.
Pomislite samo, kako bi bilo z ženskami. Dočim sl danes marsikatera mati želi sina samo zato, da bi imel
Prepoved poljubljanja na Japonskem
Tokio, julija.
Kajpak se ne nanaša prepoved poljubljanja na poljube v domačem krogu. Japonske oblasti namreč pravijo, da je to hud prestopek proti japonskim šegam in navadam, če tujec poljubi žensko — razen če je njegova žena — očitno podnevi. Tisti, kogar zasačijo pri prepovedanem poljubljanju, tvega neizbežen izgon z Japonskega. Zdi se pa, da so očitni poljubi po sončnem zahodu kljub vsemu dovoljeni, v mraku tudi japonska policija zatisne eno oko...
Električno krmljenje psov
Pariz, julija.
Inženir R. B. Sweeney iz Freeporta na otoku Islandu je naredil električno krmilno posodo za domače živali. Ta posoda je zvezana z električno budilko, ki ob določenem času avtomatično odpre krmilno posodo. S to pripravo lahko poskrbimo za krmljenje svojega psa točno in ob določenih urah tudi tedaj> kadar nas čez dan ni doma.
Salomonska razsodba
Pariz, julija.
Neki hišni posestnik iz Le Havra na Francoskem je svojo podnajemnico pozval, naj opusti svoje igranje na klavir pri odprtem oknu, ali naj pa stanovanje brez odlašanja zapusti.
Najemnica se kajpak ni pustila kar tako meni nič tebi nič ugnati v kozji rog, zato je prišlo do tožbe. Pri razpravi je dal sodnik pripeljati v sodno dvorano klavir in je tožiteljico pozval, naj mu nanj zaigra. Po nekaj minutah jo je prosil, naj vendar že konča; pravdo je razsodil hišnemu posestniku v prid in mu je dal prosto pot, da najemnici stanovanje takoj odpove, če bi še kdaj igrala pri odprtem oknu ali pa sploh igrala dalj ko eno uro na dan.
Američani, Angleži in Francozi so se pri reševanju svojih potopljenih podmornic »Squalus«, »Thetis« in »Phenix« morali boriti z istimi težkočami. Obe prvi podmornici so bili spravili že do morske gladine, pa sta jim spet zdrknili na dno. Slika kaže trenutek, ko se je ameriškim reševalcem posrečilo »Squalus« privleči na površje, potlej se je pa podmornica spet pogreznila na morsko dno z vso mrtvo posadko, ki je še ostala v nesrečni ladji.
V dveh mesecih ie osivel
Newyork, julija.
Ameriški mornar Pery Alsen je pred dvema mesecema odšel krepak, star trideset let, na neki ameriški otok, ki spada v vrsto otokov Aleutov, za čuvaja, domov se je pa po dveh mesecih vrnil čisto siv in onemogel kakor sedemdesetleten starček. Ko boste slišali, kaj vse je ta mornar doživel na otoku, boste takoj razumeli, zakaj se Je v tako kratkem času tako zelo postaral.
Z dvema svojima prijateljema se je Pery Alsen pred dvema mesecema izkrcal na otoku. Njihova dolžnost je *la' onemogočiti na tem otoku sleparsko izkrcavanje turistov in lovcev na krzna. Nekaj dni preden se je s svojima prijateljema izkrcal, je pa posadka neke ladje zanesla na otok podgane.
Vsi trije čuvaji so živeli nekaj dni v Birni; vse dokler se niso pojavile podgane, ki so začele v velikih trumah napadati majhno čuvajnico, čuvaji bi najraje zbežali, a morali so čakati naslednje ladje, ki je pa imela priti na
m ^e'6 ^va meseca.
Nekega dne sta Alsenova prijatelja
s čolnom odveslala na ribolov, pa se nista več vrnila na otok. Tako je Alsen ostal sam. Lačne podgane so odtlej še huje naskakovale njegovo hišo. Naposled, ko je videl, da mu bodo podgane pojedle ves živež in morebiti še njega samega, je z jarkom ogradil majhen prostor, meril je vsega skupaj mekaj kvadratnih metrov, in tukaj čakal rešilne ladje.
Prenesel je na ograjeni prostor tudi hrano ki mu je še ostala, potlej je pa jarek napolnil s petrolejem. Na tisoče podgan je dan in noč prežalo okrog jarka, a se niso upale preko njega, ker je bil napolnjen s petrolejem. V neprestanem strahu, da ga bodo lačne podgane nekega dne požrle in ko jih je moral vse sestradane gledati dan za dnem, je Perry Alsen osivel in pri svojih tridesetih letih postal takšen kakor starec.
Po dveh mesecih strašnega trpljenja je naposled priplula k otoku ladja, ki je Peryja Alsena spet odpeljala v New-york. Preden je pa ladja odplula, se je Pery Alsen kruto maščeval nad svojimi sovražnicami. V enem samem dnevu je zastrupil več ko 50.000 podgan.
Na zlatu bi skoraj od . gladu umrl
čikago, julija.
V nekem javnem čikaškem parku so stražniki pred kratkim ponoči našli Usmiljenja vredno skupino: moža, ženo in kakšne štiri leta starega otročička, ki so sključeni in stisnjeni drug k drugemu spali na goli zemlji, pod glavo so imeli pa vrečo kamenja. Odvedli so jih na policijo in so jih hoteli kaznovati kot sumljive postopače. Kajpak so moža najprej zaslišali in PH tem je prišla na dan kaj žalostna zgodba.
Stražniki so hoteli v prvi vrsti ve
Sam rad pripoveduje svoje čudne dogodivščine, kajpak če ga hoče kdo poslušati. Poslušajo ga pa samo tujci, kajti domačini imajo pred njih nekakšen skrivnosten strah.
Prvič je Kofecs navidezno umrl v svetovni vojni. Boril se je na romunski fronti in hkrati z nekaterimi tovariši ga je v strelskem jarku zasulo.
2e so ga polagali v krsto, tedaj se je pa Kofecs nenadno prebudil in z gromkim glasom zahteval vode. Vsi so zbežali, toda Kofecs se je vseeno srečno rešil in se vrnil domov.
Tedaj pač ni slutil, da se mu bo kaj takšnega še kdaj prigodilo. Nekaj let nato se je pa sprehajal po rojstni vasi, na lepem se je kakor mrtev zgrudil. Zdravnik je ugotovil srčno kap. Dva dni je .mrtvec' ležal v krsti, tik preden so ga pa nameravali pokopati, se je pa zbudil in v blaznem strahu skočil iz krste. Od tistega dne so se ga pričeli ljudje izogibati. Krstili so ga ,mož iz onostranstva1 in niso več hoteli živeti z njim. Zato se je Kofecs preselil iz svoje vasi v samotno kočico ob Blatnem jezeru in je postal jezerski čuvaj. Za to delo je pa zelo pripraven, ker se ga vsi okoličani tako zelo boje, da nikomur ne bi prišlo na misel, v njegovem okolišu hoditi na prepovedan ribolov...
Te dni se je zgodilo Kofecsu približno isto kakor pred nekaj leti. Spet se je zgrudil, spet so že merili, da je že mrtev, toda spet se je zbudil v življenje. Kakor je videti, smrt res ne mara zanj.
Ena izmed kanadskih peterk je postala kratkovidna
Ontario, avgusta.
Najmlajša izmed znamenitih kanadskih peterk, Marija, mora imeti zdaj eno oko zavezano. Zdravniki so namreč ugotovili, da je na drugo oko kratkovidna. TJnajo, da se bo zato, ker je eno oko zakrito, drugo nekoliko okrepilo.
Osebni zdravnik kanadskih peterk je pa izjavO da se ni bati, da bo morala mala Marija nositi naočnike, ker je prav malo kratkovidna.
Ze pred 70 leti
so Vaši predniki kupovali blago za obleke in perilo v znani manufakturni veletrgovini
JI. Miktauc
Škafu"
ulica - Pred Škofijo t AA0
Lingarjeva
Naše geslo:
DOBRO BLAGO, NIZKE CEHE. PRiJAZMfl POSTREŽBA
Častne zvezde v Ameriki
Newyork, julija.
Ali hočete kupiti zvezdo, ki se bo imenovala po vas? V Ameriki je to vprašanje v zadnjem času nekaj čisto navadnega. V nekaterih opazovalnicah se je namreč ukoreninila navada, ki sicer nima s pravo znanostjo nobene zveze. Pogosto odkrijejo v svetovju, ki je za nas še tako skrivnostno, nove zvezde. Kadar nekatere zvezdarne odkrijejo kakšno dotlej še neznano nebesno telo, vprašajo bogate Američane, ali hočejo zvezdnemu čuvaju plačati znatno vsoto denarja, v zameno zato bo pa dobila zvezda ime po darovalcu. Dolarski princi kajpak nočejo zamuditi te redke priložnosti, da bi se ovekovečili v svetovju. Neki bogat bančnik iz Detroita je imel pa pred kratkim hudo smolo. Nekaj dni potem, ko je odposlal svoj ček, je namreč zvezda, ki naj bi nosila njegovo ime, spet izginila v vsemirju. Zato je bančnik
ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET
Največje polže na svetu imajo pr a 1 zanesljivo v Braziliji. Pogosto so ti
deti, zakaj nosi družina s seboj vrečo t polži dolgi do 23 cm, njihova jajca so kamenja. V svoje presenečenje so iz-'*' vedeli, da so kamni plod moževega iskanja zlata. Možak se je namreč odločil, da bo poiskal zlato žilo. Po dolgem, trudapolnem iskanju se mu je to res posrečilo. Kamne je natrpal v vrečo in se je podal na dolgo pot, da bi dal preiskati, koliko zlata vsebujejo.
Toda pot je bila tako neskončno dolga in družina je porabila že vse skromne prihranke, preden je prišla na cilj. Da ne bi umrla od gladu, je morala beračiti, spati pa pod milim nebom. Seveda nikomur niti na misel ni prišlo, da bi v račun vzel navadno kamenje.
Ko so na policiji izvedeli za žalostno odisejado, so iz usmiljenja zbrali potrebno vsoto, da je družina prišla do
pa tako velika kakor lešniki, Največji deževniki ne žive v Venezueli, kakor ste pred kratkim lahko brali v nekaterih časopisih, temveč v Avstraliji. Marsikdo bi menil, da to sploh niso deževniki, ampak kače. Nekateri so do 3 metre dolgi iti debeli kakor cev za zalivanje vrtov. Najtanjše ribe so pa nedvomno jegulje ob kubanski obali. Nekatere teh nenavadnih rib so namreč tako tanke, da bi prav lahko šle skozi šivankino uho.
Najnovejša modna norost so par-fumirane vžigalice za dame. Parfumi-rane vžigalice prodajajo v Parizu v raznih nežnih barvah in v vseh mo-
mineraloškega instituta. Uspeh pre-{gožih vonjjh, od jasmina do sivke.
“>Kave Je bil čez vse pričakovanje: po--	.........
kazalo se je namreč, da kamenje vsebuje zelo veliko zlata. Rudnik, last ubogega »potepuha«, cenijo na 200.000 dolarjev.
Trikrat je ,od mrtvih vstaV
Budimpešta, julija.
Ob Blatnem jezeru na Madžarskem! živi neki jezerski čuvaj, po imenu Ko-: fecz. Nič posebnega ni na njem, in: vendar se ga ljudje izogibajo, kjer le: morejo. To pa zato, ker je ta možak že trikrat umrl in spet od mrtvih vstal.
: Zdaj si bo lahko vsaka elegantna : dama prižgala svojo cigareto z vži-I galico v barvi svoje obleke in z vo-: njem svojega najljubšega parfuma.
Epilog velike perutninske razstave Traansvalu, v Združenih ameriških ; državah, se je odigral te dni na so-; dišču. Sodniki pri razstavi so namreč ;pozneje ugotovili, da so nekateri raz-| stavljalci pomagali svojim živalim do J lepote s kozmetičnimi pripomočki. ; Tako na primer so grebene razstav-
ljenih petelinov pordečili z navadnim
rdečilom za ustnice...
Najkrajši boksarski dvoboj na svetu se je odigral leta 1928. v kanadskem mestu Montrealu. Takoj pri prvem udarcu je Anglež Al Forman pobil svojega nasprotnika knock out. Izračunali so, da je zmagovalec zaslužil 50.000 dolarjev v poldrugi sekundi...
***
Za vlade kalifa Hakema v Egiptu (096—1021) se Egipčanom ni posebno dobro godilo. Kalif Hakem je namreč iz doslej neznanega vzroka izdal kaj čudno prepoved za hčerke svoje dežele. Ta prepoved pravi, da za časa njegove vlade ne sme nobena Egipčanka iz hiše na ulico. Kajjnik so se morale njegove podanice tega zakona strogo držati, če niso hotele biti kaznovane. še danes vidiš na nekaterih egiptovskih hišah dolge, debele vrvi ali žice, viseče iz višjih nadstropij do tal. S temi žicami so Egipčanke vlekle košare z jestvinami, ki so jih jim trgovci prinašali kar pod okna, ker niso smele ,na trg'.
Rimski kralj Hadrian (117—138 pr. Kr.) je bil velik ljubitelj staroegip-tovske umetnosti. Pogosto je samo zato potoval v Egipt, s seboj je pa prinesel prekrasne kipe in vaze in jih
razstavil po vrtu svoje rimske vile. Toda ko so pred 150 leti razkopavali stari Rim in so izkopali tudi Hadria-novo vilo, so učenjaki doživeli hudo razočaranje. Med mnogimi umetninami je bilo le malo pristnih, večina jih je bila ponarejenih, in še to zelo slabo.
***
Neki čikaški kozmetik je izumil novo barvilo za lase, izredno trajno in popolnoma neškodljivo. V njem je 10% človeškega urina! Kozmetik se je prepričal, da ba rva, pomešan a z urinom, bolje prodre v lase in dalje drži.
*«*
Neki brazilijanski zdravnik je dognal, da se mora vsakdo pošteno skregati in zjeziti, če mu kaj leži na srcu; da mora torej jezo ,stresti‘. Prepiri, ki jih iz kakršnega koli vzroka že v kali zadušimo, slabo vplivajo na možgane.
*«*
Filozof Friderik Schlegel (1772 do 1820) je bil popolnoma plešast in je moral zato nositi lasuljo. Vsekako pa ni maral, da bi kdo od njegovih znancev in prijateljev zvedel za ta njegov nedostatek. Dal si je torej izdelati kar več lasulj, iste barve, istih las, toda razne dolžine. Nosil je drugo za drugo, tako da je bilo videti, ko da bi mu lasje res ras tli. Na lasulje si je pa nasul nekoliko soli, da je bilo videti, ko da ima prhljaj.
tožil zavarovalnico in zahteval od mje, naj mu vrne nakazani znesek. Iz te tožbe je pa vsa javnost izvedela za trgovino z zvezdami, ki je opazovalnicam zanesljivo dobro nesla.
Narod, ki se veseli svojega izumiranja
Newyork, julija.
Neka ameriška znanstvena odprava je v Venezueli proučevala navade doslej še neznanega indijanskega plemena Yaruro in pri tem ugotovila, da so se Yaruri s trdnim sklepom sami obsodili na izumiranje. Pred desetimi leti se je poglavarju prikazala v sanjah boginja Yarurov, mati Kuma, in mu povedala, da so dnevi Yarurov na tem svetu šteti, ker se nebo že pripravlja na njihov sprejem. Yaruri ne smejo sklepati več zakonov in nič več imeti otrok. Poglavar pazi na to, da se njegovi podložniki strogo drže bo-ginjine prepovedi; če pri Yarurih mine mesec brez otrokovega rojstva, konec meseca veselo proslave; rojstvo otroka pa pomeni zanje nesrečo. Zdaj živi na svetu samo še 1500 Yarurov; tako bo približno v 60 letih najhrže izginil ves njihov rod.
Godba proti zobobolu
Newyork, julija.
Neki newyorški zobozdravnik sl je izmislil praktično novost za tiste, ki jih zdravljenje zob zelo boli. Ta novost je tako imenovani .glasbeni zobozdrav-niški stol'. Stol je prirejen tako, da pacient samo pritisne na gumb in že zasliši kar najbolj milo in izbrano melodijo. Posluša pa na takšnem principu, kakor slišijo glušci s posebnimi pripravami, ki jim jih vtaknejo v ušesa.
Nekateri pacienti so izjavili, da so jih ruvanje zob, zloglasno .vrtanje' in podobne zobozdravniške operacije res manj bolele, drugi so pa postali pri tem še bolj nervozni in so čudežni gumb spet hitro zaprli. Ameriški zobozdravnik si pa od novega izuma obeta lepe denarce.
Reklama za pokopališča v Ameriki
Newyork, julija.
V nekem dnevniku, ki izhaja v Los Angelesu, lahko bralci že več tednov bero tale oglas:
»Pokopljite svoje pokojnike na pokopališču Glandal. Zemlja je tam lažja kakor na drugih pokopališčih. Naročite tudi zase grobnico že vnaprej in jo odplačujte v desetih mesečnih obrokih. Pomnite, da se življenje začenja šele po smrti!«
Novela ,družinskega tednika"
Skrivnost črnega bisera
Napisal P. Steffan
Prvič sem se vozil po Rdečem morju; bilo je nepopisno vroče. Nekaj neusmiljenega je na tem morju, ki je tako nekam strašno, čeprav je opoldne sinje, zvečer podobno raztopljenemu bakru, ponoči pa kakor črnilo.
Zadnjo noč, preden je ladja priplula v Aden, smo preživeli med pogovori. Zbrala se je majhna družba in vsakdo je vedel kaj lepega povedati. Kapitan Morand je pripovedoval o svojih doživljajih na Indokitajskem, Holandec Hoppe o lovu na tigre, Mo-reley je molčal, predsednik ene največjih zavarovalnic na svetu je pa v kratkih in odrezanih stavkih pripovedoval o nekaterih čudnih primerih zavarovanja. Naposled je ostal samo še Broolman.
Broolman je bil bogat Američan, velik, vesel in zgovoren mož, kakšnih štirideset let star. Peljal se je na Malako, kjer je imel kositrne rudnike.
»No torej,« je dejal in neodločno zavrtel svoj prstan, ki ga je krasil velik črn biser, »nekaj bi že vedel povedati, a ne vem prav — nikoli še nisem o tem govoril...«
»Na dan z besedo!«
»Gre namreč za tale biser,« je dejal Broolman. ko je pokazal na sv.oj prst.
»Dejanje 6e je odigralo tukaj na Rdečem morju. Morebiti se mi boste smejali, vendar sem prepričan, ^da moram biti za svoje uspehe hvaležen samo temu biseru. Ne vem, kaj mislite o talismanih in podobnih stva-
reh, a prav tako je zanesljivo, da ima biser neko skrivnostno moč, kakor se jaz pišem Frederick Broolman.
Pred desetimi leti sem potoval po pristaniščih ob Rdečem morju in prodajal postelje. Najbrže se vam bo zdelo čudno, da si lahko človek v teh krajih na ta način služi kruh. Tukaj se namreč zmerom najdejo ljudje, ki bi nad vse radi imeli eno takšnih kovinastih postelj, ki jih izdeluje moja tvrdka; sicer pa nisem knežje živel od svojega zaslužka.
Dotlej 6em imel vse svoje življenje smolo. Po lestvi uspehov sem drsel čedalje nižje, dokler nisem naposled obstal v umazanih pristaniščih Rdečega morja kot prodajalec postelj. Prav za prav sem pa tudi sprevidel, da nima smisla boriti se proti smoli.
V Massaui sem srečal Grka, ki mi je prodal tale biser. Vedeti morate, da na majhnih otokih ob afriški obali veliko ljudi išče bisere in se potaplja ponje.
V neki kavarni sem se seznanil z Grkom in čez nekaj časa mi je povedal, da je trgovcev z biseri. Iz žepov je privlekel majhni culici, in sicer iz vsakega žepa eno. Culici sta bili iz volnenega blaga, na vrhu pa zvezani s koncem niti. V vsaki je bil biser.
Na bisere se ne razumem dosti, kolikor sem pa mogel videti, so bili v»i zelo lepi.
Ko je videl, da me vsa njegova zgo-l vernost kaj malo gane, je naposled prt
vlekel na dan še poslednjo culico, jo varno odprl in vzel iz nje črn biser.
»Tole,« je dejal svečano, »je biser 6reče.«
Ponudil mi ga je in jaz sem ga prevračal po dlani sem in tja. Zvok njegovega glasu me je nekam čudno prevzel, čeprav nisem nameraval bisera kupiti.
»Kaj mislite reči s tem, da je to biser sreče?« sem ga vprašal.
»V tem je stara vera,« je odgovoril, »in sam sem že v mnogih primerih doživel čudovito moč tega bisera.« Utihnil je, potlej pa s skrivnostnim poudarkom nadaljeval:	»Če biser po-
vzroči smrt treh ljudi, prinaša naslednjim lastnikom srečo.«
»In ta biser ima torej na vesti troje človeških življenje?« sem vprašal.
Grk je prikimal. »Somalijskega potapljača«, je dejal, »ki je dvignil z morskega dna ostrigo s tem biserom, je v zadnjem trenutku zagrabil morski pes. Sicer se je njegovim tovarišem posrečilo nesrečneža potegniti v
vkuhavanje ku-I pi previdna gospo-I dinja samo preiz-|kušene steklenice znamke REX
I JU LIJ KLEIN
-Liukliau, Notloia li 4
čoln, vendar je umrl nekaj minut nato zaradi ran, ki mu jih je zadala morska zver. Njegova roka je še tiščala školjko. Ko so školjko odprli, so našli v njej ta biser. Potlej je prišla v roke nekega Arabca. Zaradi bisera se je poročila z Arabcem neka krasotica; biser ji je ženin poklonil kot poročno darilo. Tri dni po poroki je ženin nevesto zaklal; ko ga je hotela prijeti policija, si je tudi sam vzel življenje.«
Naj se vam zdi še tako čudno: ko je Grk končal svoje pripovedovanje, sem vedel, da moram imeti ta biser po vsa ki ceni. Nekakšen čuden čar je vel iz njega; polotil se je in me ni več pustil. Kmalu sem bil trdno prepričan, da bo biser odločal o moji usodi. Vprašal sem za ceno. Grk je zahteval 60 funtov šterlingov, približno. 15.000 dinarjev. Imel sem prihranjenih nekaj več ko 50 funtov, ki 6eiu se z njimi hotel vrniti v Ameriko. Naposled sva se zmenila za 45 funtov.
Komaj je pa biser prišel v moje roke, sem že čutil v sebi nekaj kakor novo moč. Da bi se vrnil v Ameriko reven, raztrgan, bos in premagan? To ee mi je na lepem zazdelo nemogoče. Z denarjem, ki mi je še ostal, sem kupil vozovnico za Singapur, ker mi je marsikdo dejal, da se tam človek lahko kmalu povzpne.
Odtlej mi je šlo po sreči vse, česar sein se lotil. Kakor me je poprej spremljala smola, tako me je zdaj podpirala sreča povsod, kjer sem hodil. Našel sem dalo t nekem kositrnem rudniku. Kmalu sem si opomogel, pridobil sem si lastnikovo zaupanje, in v osmih letih sem postal bogataš.
Zdaj se mi lahko smejete, lahko rečete. Trdno sem prepričan, da vse
dolgujem biseru, ki j« povzročil smrt treh ljudi in ki ga zdaj nosim na
prstu.«
Broolman je utihnil in nas vprašujoče gledal. Ničesar nismo rekli. Njegovo prepričanje, je na nas vse napravilo globok vtis.
Samo Moffe^, predsednik zavarovalnic, se je sklonil nekoliko naprej in vprašal skoraj osorno: »Ali »1 smem prstan nekoliko pobližje ogledati, Mr. Broolman?«
Američan je prstan snel in ga pomolil čez mizo. Moreley je vstal in stopil pod svetilko. Iz žepa je privlekel povečevalno steklo in pazljivo opazoval biser. Potlej je Američanu molče vrnil prstan.
»No,< je vprašal Broolman, »ali ni čeden?«
»Hm...« je zamrmral Moreley, »da, da, kajpaik. Zdaj bom pa poskusil ša, malo zaspati.«
Tudi jaz sem vstal in ga pospremil do njegove kabine. »Ali se vam n« zdi, da je Broolman napravil dobro kupčijo ko je kupil biser?« sem dejal, ko sva prišla do njegovih vrat.
»Kakor se vzame,« je odvrnil Mo-reley.
Vprašujoče sem zrl vanj.
»Broolman je takrat plačal 45 funtov za stvar, ki je v resnici vredna dva funta. Biser je namreč ponarejen. V svojem poklicu sem dobil v roke dosti dragocenosti, da bi jih precenil.«
»Tega mu ne boste povedali?«
Moreley je skomignil z rameni. »Zakaj neki? Naj ostane v svoji veri. Slaba kupčija in ganljiva pravljic« prebrisanega trgovca sta mu vrnila samozavest. Kako pridem do tega, da bi mu to vzel? Človek se mora privaditi na to, da usoda včasih doseže svoj cilj Uidi na stranskih potih, t* je vse. Lahko nočk
Krasna večerna obleka Iz belega tila z bogato krinolino, ki so na njej aplicirane lepe čipkaste pahljače. Zraven spada tudi črna pahljača z dvema luknjicama, ki hkrati služi za masko in poveča skrivnost okrog lepotice.
ki odrgni vanj preje limono, dalje 14 dek dobro zmletih lešnikov, neko-
Katera Je že kdaj preživela svoj dopust v pidžaml s širokimi hlačami, ki se opletajo okrog nog in ki se vsak trenutek kam zataknejo, se bo zanesljivo razveselila najnovejše mode v tem pogledu, ki predpisuje na členkih tesno se prilegajoče hlače.
Križanka in uganke	\Ali	bi
KRIŽANKA ŠT. 26
1 23456789
Pomen besed: Vodoravno: 1. mrčes; glad; 2. domača ptica; železen človek; 3. moško ime; ne grd; 4. fontana; 5. francosko zlato; kača; zaimek; 6. gora v Juli jaških Alpah; 7. zaimek; pokrivalo; 8. ples; zaimek; 9. ovoj; predlog.
Navpično: 1. oporekanje; oblika pomožnega glagola; 2. vrsta prebivališča; staroslovansko podzemlje; 3. posoda; otok, ki ga imenujejo »raj na zemlji«; 4. šport; 5. ploskovna mera; star čarovnik; zaimek; 6. vsako leto nov; 7. obljuba; morska riba; 8. orožje; orjak; 9. narobe zaimek; srednjeameriška država.
ZEMLJEPISNA UGANKA Iz zlogov
o, o, bič, blja, bor, ee, ce, če, di, go, gr o, i, ja, je, ke, lju, mo, na, na, ni, o, pa, pa, pije, ra, re, sa, se, su, tin, u, va, zla, ždin. ži,
sestavi enajst imen krajev v Jugoslaviji. Če jih prav urediš, ti dajo njih začetnice evropsko državo.
•
POSETNICA
GRGA ALBINI-NERED
Kaj je ta gospod po poklicu?
RAČUNSKA UGANKA
: ML = MMMM
KNP
K N P KNP
Namesto črk vstavi prave številke, da dobiš račun, ki se lepo izide. Vsaka črka nadomestuje zmerom isto številko.
PREMIKALNICA
GASTRONOM KOROŠICA ALMADEN OPOROKA BRAMAPUTRA KANTATA
Premikaj te besede tako, da dobiš ▼ treh zaporednih navpičnih vrstah tri zemljepisna imena iz sv. pisma.
ČRKOVNICA
I T A D E V OST I P O D A D E S I E S E D A M B O L A M Z
MAGIČEN KVADRAT
1.	A	A	A	A	D
2.	E	E	E	E	I
3.	I	J	N	O	O
4.	P	P	P	R	R
5.	R	R	S	S	T
Pomen besed: 1. pismo; 2. spevoigra; 3. moško ime; 4. žensko ime; 6. ime nekdanje sultanove palače.
Besede se berejo enako v nih in vodoravnih vrstah.
Kljub službam, samostojnosti in tako imenovani ,svobodi', si vsako pravo dekle želi moža in otrok, želi si družine in doma. In vendar marsikatera niti ne ve, da s svojim čudnim vedenjem odbija vse, ki bi se morda potegovali za njeno roko.
V službah, svobodnih poklicih postanejo ženske pogosto kar presamo-stojne. Takšnih žen moški ne marajo; kljub današnjim vihravim časom je ostalo moško srce v enem še zmerom isto: moški si žele nežne, dobre in šibke žene — čeprav mora biti ta žena v mnogih trenutkih prav tako na svojem mestu, kakor je mož sam na braniku za družino in svojo srečo proti sovražnemu svetu. Če se torej spoznaš z ,njini, ki bi ti bil ljub in drag za vse življenje, in če spoznaš, da tudi on meni tako, nikar ne govori tako, ko da bi že vse vedela in znala. Obdrži kaj tudi zase. Nikar ne segaj v besedo in ne kaži, da znaš prav toliko kakor ,on‘ ali pa še več.
Bodi naravna! Oblači se po svoje in ne tako kakor se oblačijo vse druge. S tem ne mislim, da bodi deset let za modo, toda bolje je, če si nekaj korakov za njo kakor pa pred njo. Moški imajo nekakšen instinktiven strah pred prepisanimi pentljami, pred prerožnatimi blagovi in pred raznimi modnimi malenkostmi, ki ne vedo njih smisla in pomena. Vsak moški — razen tistih nekaj domišljavih modnih razkazovalcev — ima rad, da je njegovo dekle sicer čedno, toda preprosto oblečeno.
Če opaziš, da ,njemu' nekaj na tebi ni všeč, takoj odpravi ta nedostatek. Pa bodisi, da je to pričeska, loščenje nohtov, prekratko krilo, ali kar si že bodi.
Nikar samo ne govori, temveč tudi poslušaj. In poslušaj pazljivo! Pri tem pa nikar kar venomer ne povešaj oči kakor da se ne zavedaš, da so mu tvoje oči povšeči! Včasih tudi kakšno reci, toda nikar takoj v pričetku ne izdaj, da terjaš od zakona zelo, zelo mnogo. Nikoli zraven realnega, praktičnega moškega ne sanjaj o nedosegljivih idealih!
Ne poroči se s premladim moškim! Pazi, da je mož približno iz enake družbe in enakega okolja kakor ti, drugače ne bo soglasja v zakonu. V izobrazbi in po pameti naj te pa prekaša. Potlej boš imela vsaj vzrok, da ga boš lahko občudovala. In vsakemu moškemu je toliko do občudovanja!
Glej tudi na njegov značaj, na njegov življenjski nazor in na njegovo usmeritev. Če si kolikor toliko močna osebnost, si moraš vsekako izbrati moža z istim življenjskim nazorom, drugače ne bosta dobro vozila. Če ti je pa čisto vseeno, kaj misli in meni o perečih problemih tvoj mož, če ti ni nikoli do tega, da bi uveljavila svojo voljo, potlej se lahko poročiš tudi s takšnim moškim, ki ima drugačen življenjski nazor kakor ti.
Če hočeš biti srečna, se ne poroči z moškifi, ki rad pije, rad kvarta, je ženskar in ima mnogo prijateljev. Rekla boš, da je pred zakonom to težko spoznati. V nekaterih primerih to drži, v mnogih pa ne. Marsikatera ženska ve, da je njen izvoljenec ženskar, toda tolaži se, da se bo pač v zakonu spremenil. Kako bridko se vara! Prav tako je s pijanci in kvartopirci.
Bodi iskrena in odkrita, da ti bo lahko mož čisto zaupal. Pri tem pa ne terjaj, da ti naj vse, prav vse pove. Predvsem pa: ne stikaj po njegovi preteklosti. Stvari, ki jih ne veš, te ne morejo boleti.
V zakonu ne glej edinega izhoda iz položaja, ki se zdaj v njem nahajaš. Nikar si ne dopoveduj, da je zakon ,izhod' v ,lepšo, boljšo bodočnost', kakor tako radi pišejo v romanih. Zakon je prav takšna borba kakor samostojno življenje, kvečjemu borba z večjo odgovornostjo. Če se boš poročila samo zato, da si boš pomagala ,na boljše', si boš presneto slabo pomagala. V zakonu prav tako ne boš našla tiste sreče, ki jo iščeš in ki je najbrže sploh ni.
Če hočeš, da boš v zakonu s povprečnim moškim srečna, se nauči trojnega: dobro kuhati, biti potrpežljiva in — molčati.	Saška
Rešitev ugank iz prejšnje številke:
Križanka:	Vodoravno:	up, mekina, j
Cop, poraz, itak, ris, nosorog, ep. Lot, Po, < megafon, ped Meža, notar, nit, Ararat, ga.| — Navpično: učinek, na, potop, por, pas, Meta, koledar, ep, rog, Ra, Jrig, fen, J nas. požig, za, sonata Skrivalnica: Od samega idealizma) nihče ne more živeti.
Magičen kvadrat:	rovar, omara, Varov,<
aroran, ravan.
Zemljepisna uganka:	Logatec, Jagodina,
Užice, Beograd, La&ko, Jesenice, Apatin,) Ncgotin, Apače. — Ljubljana.
Ztogovnica: zanimanje, zmerjanje, lubadar, okolica, mafinik. Ludovik, J-.amta, Evlalija,; Njemen, izčrpanost, maprranje, Veronika, eti keta, soproga, Laertes, obljuba, Mejnik, Sta lin, Erlangen. — Z »lomljenim ve ■ lom se ne boi daleč p r i p e 1 i a I. < Piramida: a, ar, Rab. brat, Tabor, rabota, Taraboi
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere.
Četrtek: Vampi e krompirjem. Zvečer : Češpljeva kaša.
Petek: Grahova juha, marelični cmoki. Zvečer: Krompirjev golaž.
Sobota: Goveja juba z vlivanci, čebulna omaka, pire krompir, govedina. Zvečer: Mlečen zdrob.
Nedelja: Krompirjeva juha, eirov zavitek. Zvečer: Kruh z maslom, kava.
Ponedeljek: Grah z meeom, zabeljen krompir. Zvečer: Palačinke.
Torek: Goveja juha, grahova omaka, pražen krompir. Zvečer; Govedina v solati, češpljev kompot.
Sreda: Ješprenj z grahiom in kranjsko klobaso. Zvečer: Ocvrte kruhove rezine, kava.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Zabeljena karfijola1, telečja pečenkaj^ kompot. Zvečer : Cesarsko praženje, kakao.
Petek:	Gobova	juha, krompirjev
pire, sardelna omaka’, ocvrte marelice. Zvečer: Sardelna pastela, kumare v solati.
Sobota: Goveji zrezki, dušen fižol, pražene hruške8. Zvečer; Okisana goveja ledvica*, kava.
Nedelja: Nadevana svinjska prsa, pečen krompirček, solata, malinova | torta5. Zvečer: Telečji jezik v oma-| ki, krompir v solati.
Ponedeljek: Prežganka, ocvrta tele-; tina, solata. Zvečer: Rezine s se-; kanico8, čaj.
Torek: Goveja juha z grisovimi cmo-; ki, ohrovt, pečen krompirček. Zvečer: Ocvrti možgani, pesa v solati ; Sreda: Svinjski zrezki, pražen krompir, kisel stročji fižol. Zvečer: Orehove rezine7, kakao.
Pojasnila
Zabeljena kartijola1: Odreži karfi-joli storžek tako. da ga ostane še za dva prsta. Potlej jo razcepi na nekaj delov in olupi storžke s Spi čast im nožem. Karfijolo skuhaj v slani vodi, da bo mehka, odcedi jo, samo nekaj žlic vode pusti zraven. Dem jo v gorko skledo tako, kakor bi bila cela in jo . prav dobro zabeli s presnim maslom,
ki v njem zarumeni kruhovih drobtin. Karfijolo lahko potreseš tudi s parmazanekim sirom in zabeliš s presnim maslom.
Sardelna omaka2: Očisti tri sardele, odstrani kosti, zreži meso drobno s sekljačem in ga deni v rjavo prežganje iz masti, ene žlice moke in ene žlice kruhovih drobtin. Zalij to z juho in če hočeš, okieaj z limonovim sokom. Sardelni omaki lahko primešaš tudi dve žlici kisle smetane, potlej je pa ne smeš okisati. Omako lahko zaliješ tudi z vinom in deneš vanjo nekaj limonovih rezin.
Pražene hruške3: Opraži dobre mehke čez pol prerezane hruške na presnem maslu, pokapaj jih z limonovim sokom in jih dobro potresi s sladkorjem.
Okisana goveja ledvica*: Zreži ledvico na prav tanke listke in jo deni na razbeljeno mast in nekoliko zarumenelo čebulo. Potresi jo z moko, za-Hj z juho, prideni soli, popra, majarona in kisa. Vrhu ledvice deneš lahko tudi za vsako osebo po eno jajce na volovsko oko.
Malinova torta5: Zmešaj dobro 14 dek presnega masla in pet rumenjakov in
Za Vas gospodinje!
Samo češki kozarec za vkuha-vanje sadja znamke „FRUTA'‘ Vas zadovolji.
generalno zastopstvo za Jugoslavijo
„STflKL0“ B. TOBER
$1. VID.
TELEFON 734
Katera JC vpidžami s tajo okrog nog
liko cimeta, dva -zmleta dišeča klinčka, trd sneg petih beljakov in naposled 14 dek presejane moke. Speci torto, potlej jo pa po vrhu namaži z malinovo mezgo, vrhu mezge pa deni spenjene 6metane, zmešane z vanili-jevim sladkorjem.
Rezine s sekanico*: Zmešaj dobro osminko kile presnega masla in sesekljane, prekajene svinjine, telečje pečenke in prekajenega jezika, vsakega osminko kile. Prideni še dve trdokuhani, na majhne kocke zrezani jajci, 1 deko olupljenih, razpolovljenih pistacij, soli in popra; deni nadev v ozko štruco, ki iz nje izdolbi sredico, postavi jo čez noč na hlad in jo šele drugi dan razreži na rezine.
Orehove rezine7: Mešaj šest rumenjakov z desetimi dekanii sladkorja; potlej prideni sneg dveh beljakov, 10 dek stolčenih orehov, 4 deke žemelj-nih drobtin, 5 dek nastrgane čokolade in nekoliko stolčenega janeža. To speci v dolgem, namazanem modlu in zreži pecivo na rezine, ki jih posipaj s sladkorjem.
Kakšno blago in kakšne kroje nam je prinesla poletna moda
Poleti je najprijetneje nositi platnene obleke. Letos so platnene obleke zelo moderne. In to pred vsem bele, ker je bela barva za sonce najprimernejša, kajpak nosijo tudi pisane, svetle in temnomodre obleke, kakor tudi obleke meder.e barve. Moderno platno za poletno obleko ima zlasti to dobro stran, da se ne mečka.
Platnene obleke so ukrojene kar najpreprosteje, da jih laže peremo in likamo. Krilo je nagubano, ali je pa zvončasto ukrojeno. Zivotek je čisto enostaven, rokavi so pa kratki, čez obleko nosijo elegantne dame platneno jopico, ki je največkrat svetlejše barve kakor obleka. Ce je obleka enobarvna, naj bodo v jopico z volno uvezene pisane cvetlice ali pa razni liki. Pogostokrat je životek obleke iz pisanega, vse drugo pa iz enobarvnega platna.
Tudi svilene obleke so čisto preprosto ukrojene. Krilo je nagubano, bluze so pa kakor moške srajce visoko prte in imajo le majhen ovratnik. K pisani obleki se poda jopica ali plašč iz tenkega volnenega žoržeta, ki je tudi preprosto ukrojen in se zapenja samo z enim gumbom.
Vse malenkosti, ki spadajo v žensko garderobo, so zelo pisane. Rokavice, ki segajo do komolca, so iz jelenovine in ciklamne, pomarančne, vijolične ali pa plavičasto sinje barve. Temnim oblekam ustrezajo svetlejše rokavice. Kakršne barve so rokavice, takšen je potlej okras na klobuku: trakovi ali pa šopek cvetja.
V modi so nogavice z ažurom, da se zdi noga čim tanjša. Ažur je tako tenak, da ga ne opazimo in da se vidijo samo podolgovate črte, ki tečejo vzdolž noge.
K oblekam svetle ali temne barve nosijo bele klobuke, bele rokavice in bele pasove. Vse to se prav lepo poda k popoldanskemu črnemu plisiranemu krilu.
Jopice poletnih kostimov so daljše kakor so bile doslej. Rob je uvezen z angleškim vezenjem ali ga pa krasijo ozke čipke, trak ali na notranji strani všit naborek, ki prav malo kuka izpod roba.
Kopalne obleke so večji del dvodelne. Moderne so tudi enobarvne in močno pisane. Dočim so kopalne obleke zelo živobarvne, je ostala garderoba za na peščino v mirnejših barvah.
Pidžame, kratke hlačke, dolge obleke, vse so iz enobarvnega blaga. Najmodernejše barve za na peščino so temnomodra, sinja in bela, ki jo poživlja rdeCa barva. Pisano razkošje vidimo tudi na velikih klobukih, torbicah za na peščino in na sandalih, ki imajo zelo čudne oblike in zelo visoke plutovinaste podplate.
Elegantnim ženskam pa letos ni treba nositi klobukov: dovolj je, da si glavo okrase s trakom, ovitim kakor turban. Dopoldne nosijo panamske klobuke ali različne športne klobuke, popoldne bomo pa klobuk le redko videli. Zato moramo predvsem paziti na pričesko. Lasje morajo biti lepo urejeni, ker se brez lepe pričeske tudi najlepša obleka ne zdi elegantna.
Nogi a vice perilo dežniki
v najboljši kvaliteti, po tovarniških cenah, v prodajalnah tovarne
VIDMAR
Pred Škofijo 19 PreSernova ul. 10 Goaoosvetslca 2 TyrSeva 5, Palača
,Slavlja“
Preprosta -oblekca za počitnice iz rdečega organdija, posutega z belimi cvetlicami. Krilo je precej široko, štirioglati izrez je obrobljen z belim, nazobčanim robom, žepi so pa dovolj veliki, da vrtnarica vanje spravi malico.
Po ženskem svetuj
Mednarodno nagrado za najboljši ro-!
toan — vsako leto jo razpiše neka! irancosko-belgijska pisateljska komisi-: J? — je dobila letos ženska — Makhali-! Phalova za svoj roman »La Favorite!
E>ix Ans«. Makhali-Phalova je psev-i domin Pierrette Guesdove, ki se je ro-! ®la v Cambodji v Zapadni Indiji.! Njen oče je Francoz, njena mati pa j Cambodjanka. Njen roman podaja živo! diko o življenju indokitajske mladine,! *i sanja o združitvi zapadne in vzhod-!
civilizacije. Makhali-Phalova je le-I *& 1933. objavila zbirko pesmi tCam-» ®odja«. Sicer pa to ni prvič, da je do-j “la ženska to važno literarno nagra-j «°. Pred nekaj leti so nagradili Mad-j *arko Jolano Foldesovo za njen pari-* *ki izseljenski roman »Cesta ribolov-1 ®ke mačke«.	♦
častna mesta Angležinj. V cerkvi * ®v- Ivana v Londonu je bila zadnje* svečana služba božja v spomin na* Jfiliko voditeljico sufražetk, EmmelinoJ Pankhurstovo. Westminstrski naddia-* *°n. ki je imel spominski govor, je raz-1 *Sal, da se gospa Pajnkhurstova ni bo-| in žrtvovala samo za pravico gla-» »vanja, temveč za žensko svobodo* •Ploh. Menila je, da svoboda ni življe-t temveč vrata v življenje. V dneh,} *° Je živela Emmelina Pankhurstova, * ®o naložili na ženska ramena težko? OTeme industrializacije, vendar so žen-!! *ke ostale za politike kljub vsemu slab-!! ® spol. Ona je pa pričela boj za volil-!!
Pravico in je pripomogla ženskam do politične samozavesti.
ženske, ki so dosegle velike uspehe.;; Na angleški univerzi v Cambridgeu je;; Prvič dobila profesuro ženska. To je;; toiss Dorothy Annie Elizabeth Garro-;; dova. Dali so ji učiteljsko stolico za;; Arheologijo. Miss Garrodova je vodila;; okopavanja pri Gibraltarju, raziskova- ‘ ftJa v Kurdistanu in na gori Carmel. »Prix Casals«, nagrada velikega španskega čelista je prvič prišla v ženske *oke Jacquelini Heuclinovi. Na Danskem je pa imenoval pravosodni mini-!! tter gospo Bodil Betrupovo za filmsko!! oenzorico. Nekaj pred tem je prvič do-!! ®Ha mesto tudi v svečeniškem uradu* aa Danskem aieka ženska.
»Kraljevska afriška družba« je podelila svojo srebrno medaljo Margeryji Perhamovi. Miss Perhamova je znana Pisateljica, opisala je afriške razmere, to* je članica posvetovalnega vzgojnega Odbora za kolonije.
Metkina kopalna obleka
P,taktični nasveti
Za tole ljubko kopalno oblekco za vašega malčka potrebujete 100 gramov bele kopalne volne in dve pletilki št. 3. Za vezenje pa prejico sinje, temnomodre in rumene barve, ki ne obledi in je pralna.
Plesti začnite spodaj in nasnujte 17 petelj. Pletite zmerom dve levi in dve desni. Na vsaki dve vrsti se vzorec zamenja. 4 vrste pletite naravnost, ne da bi kaj dodejali, potlej pa v prvih desetih vrstah dodajajte po eno petljo v vsaki vrsti, v naslednjih 4 vrstah po dve petlji, v naslednjih 6 vrstah po
3 petlje in v naslednjih 4 vrstah po
4 petlje. Tako dobite 69 petelj. Ko je
visoko 22 cm, pletite vse petlje desno 2 centimetra visoko. Odtlej pa pletite po tri petlje na vsaki strani zmerom desno na obeh straneh, ostale petlje pa eno pletilko levo, drugo desno. Delo boste zožali tako, da boste snemali v začetku vrste po -treh petljah, ki ste jih pletli desno, na koncu vrste pa prej, preden ste pletli tiste tri petlje. Snemajte pa takole: v prvih 16 vrstah na vsako drugo pletilko po eno petljo na obeh straneh. V naslednjih vrstah pa na vsake štiri vrstice snemajte po eno petljo. Ostale petlje pletite eno desno eno levo petljo, in sicer deset vrstic. Nato 15 srednjih petelj snemite,
ostalih sedem na vsaki strani pa pletite naprej za naramnice. Dolge naj bodo 19 cm. Na koncu napravite tudi gumbnico in koničasto zaključite.
Zadnji del pletite prav tako kakor prednjega, a samo 22 cm visoko. Dva centimetra napletite samih desnih.
Ko sta dela gotova, ju najprej z velikim vbodi sešijte, potlej pa še z gostimi. Okrog hlačnic prišijte trak, da se ne bo raztegnilo. Prišijte še dva gumba in hlačke so gotove.
Pisarni vzorček v verižnem vbodu, in sicer: tam, kjer je zaznamenovano z x rdeče, » sinje, + temnomodro in / rumeno.
V času vlaganja se kljub pridnemu uporabljanju ščetke, mila in plovca ne posreči odstraniti madežev od sadja.
V tem primeru poskusite s pinjenim mlekom; izkazalo se bo kot odlično
čistilno sredstvo.
iCako- adlcciiascčne- sa mlade Američanke
Znani ameriški ženski list »Gospodična« je pred kratkim razpisal anketo, ki je z njo hotel dognati, kako odkritosrčne so mlade Američanke. Z največ pet sto besedami so morale Američanke ob tej priložnosti odgovoriti na dve vprašanji: »Kaj mora na meni popraviti olepševalna kirurgija in zakaj?«
Udeleženke ankete so morale na kar najlepši način razložiti, zakaj bi rade prestale olepševalno operacijo.
Tista udeleženka, ki bi dokazala največjo potrebo, da se ji polepša obraz in ki bi na anketi zmagala, bi lahko poklicala k sebi najboljšega strokovnjaka iz Manhathana ah kakšnega drugega kirurga, da bi jo polepšal.
Med mnogimi odgovori je bilo tudi neko pismo 721etne starke, ki je prosila, naj ji ozdravijo žleze, da se bo pomladila. Neka črnka iz Detroita, skrbna mati, je želela postati bela in plavolasa. Vrsta študentk je trdila, da so vse tako grde kakor smrtni greh: rade bi se polepšale, ker so najgrše ženske, ki se jih sploh more srečati, tako so vsaj trdile.
Vse te je pa prekosila gospodična Calia Footsova. Zmagala je pri anketi, ker se je popisala čisto natačno. Spisu o svoji grdi zunanjosti je dala naslov: »Strašna sem, pa mi je šele 20 let.«
Odgovor, ki je nadkrilil pet tisoč drugih odgovorov, je prišel iz Saint-Louisa. Takole se je glasil:
»Sem strašno grda ženska, številka ena. Moj nos je dolg in takšen kakor kumara. Vrhu tega škilim, imam navzven štrleče zobe, rdeče lase, ušesa takšna kakor pahljače in jecljam...« Pet listov tega pisma je bilo napisanih s podobnimi izrazi.
Urednica časopisa »Gospodična« kar ni mogla verjeti, da je med čitatelji-cami oseba, ki lahko tako bogato pomaga olepševalni kirurgiji. Zato je takoj pisala gospodični Calii Footsovi, naj ji najprej pošlje nekaj svojih slik, potlej naj pa pride v Newyork.
Gospodična Footsova je morebiti nekoliko pretiravala, prav dosti pa ne, ker so vsi ljudje, ki naj bi povedali svoje mišljenje o njeni zunajnosti, enostavno izjavili, da je res zelo grda.
še nekaj drugih tekmovalk je napisalo dobre odgovore, a Calia Footsova je zmagala zaradi zadnjih besedi v pismu: »Nikoli se nisem pritoževala nad svojo grdo zunanjostjo in kakor vidite, mi to še na misel ne pride.«
Zanimivo je, da je gospodična Footsova pravnukinja enega največjih don-juanov ameriške zgodovine, Grahama Yauta, slavnega ljubljenca žensk pre-
teklega stoletja, ki se je oženil »samo« šest in dvajsetkrat.
Zdaj bo tudi gospodična Footsova lahko tekmovala s svojim prednikom v ljubezenskih uspehih. Kajti zdaj ima nov nos. škilavost so ji tudi odpravili strokovnjaki kirurgi, zobozdravnik ji je pa naredil zobe, kakršne imajo holly-woodske zvezde. Naposled ji je pa neki olepševalni strokovnjak naredil tako majhna ušesa, kolikor je le mogel.
Zdaj je gospodična Footsova že podpisala pogodbo z nekim filmskim podjetjem. Igrala bo v filmu, ki bo po njeni želji imel naslov: »Me, grde ženske«.
Praktično torbo za kopalne potrebščine s* napravite iz kosa platna, kakršnega »porabljamo za ležalnike, in iz dveh obešalnikov, kakršne uporabljamo za obešanje hlač in kril. Od obešalnika najprej odstranite povprečno paličico jo zašijte v rob torbe. Ko je prav dobro prišita, jo pribijte na zgornji del obešalnika, ki ste mu odvili kljuko.
Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro Izvrši
Matek & Nikeš
LJUBLJANA, Frančiškanska ulita
Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del
Prava gostilničarska obleka iz bleščeče belega linona z belim in manjšim črnim predpasnikom, ki še povečata učinek.
Problem st. 78
Sestavil Samuel Loyd ('1858)
Mat v 3 potezah (B 13)
Problem M. 79
Sestavil W. A. Shinkman (1902)
Mat t 3 potezah (B 45)
Problem it. 80
Sestavil Oskar Blumenthal (1901)
Mat v 3 potezah (B63)
Kratka partija št. 28
Z nekega turnirja v Brnu
1. d2—d4	Sg&—f6
2. Sgl—f3	e7—e0
3. c2—c4	d7—dS
4. Sbl—c3	Sb8—d7
5. Lel—f4	c7—c5?
6. e2—e3?	b7—b6
7. Sc3—b5	e6—e5
8. Sf3Xe5	a7—a6?
9. Se5—c6	črni se vda.
Rešitev problema št. 76
1. Kf6—e5!
2. Dgl—f2
3. Df2—g2 mat. 1.......
2. Ke5—f4
3. Dgl—hi mat.
h7—h5 Kh3—g4
h7—h6 h6—h5
Rešitev problema št. 77
1. Kd2—c2	a7—a5
2. Dc3—c4	a5Xb4
3. Dc4—a6 mat.
1....... Ka4—b5
2. Dc3—c5 šah	Kb5—a6 (a4)
3. Dc5—c6 (a5) mat.
Ce...
če se vam na nohtih ne vidijo svetli polkrogi, si vselej, ko umivate roke, zdrgnite kožo nad nohti. Ko se manikirate, potopite nohte v milnico in porežite kožico okoli nohtov. Potlej se namažite okrog nohtov z mastno kremo in z majhnim šiljastim predmetom pritiskajte kožo od nohtov, in čez nekaj tednov boste že zagledali svetle kroge.
CIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporaoo FEMNA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20’— din. Po povzetju pobili a:
PARFUMERIE BA10G — STARI BECEI,
Dunavaka banovina.
I OD ZAKONA DO UDDEZNI
LJUBEZENSKI ROMAN ★ Iz francoščine prevedla K. N.
18. nadaljevanje
»Oprostita...«
»Prosim ga naj, da mi oprosti?«
»Ne.«
»Naj mu jaz oprostim?«
»Da.«
Sklonila sem glavo in nenadno sem se silno razžalostila. V meni je nastala huda borba, čisto me je prevzela.
S kakšno pravico sme vplivati moja tašča na moja čustva? In Filip je itak zadovoljen, če se ne zmenim zanj. Ta misel me je opogumila. Umirajoči materi pač ne morem odkloniti odpuščanja njenemu sinu. Spet sem jo pogledala in to pot je bil moj pogled odkrit in čvrst, ko sem dejala:
»Obljubljam vam, da bom odpustila Filipu vse, če bo le hotel. Kristjanka sem...«
»Ljubi ga... sirota bo...«
»Reči hočete, naj ga ljubim, naj mu nadomeščam mater? Vse bom storila, kakor želite.«
»Hva...la!«
Zaprla je oči in zdelo se je, da se je pomirila.
Nekaj trenutkov nato so se njeni suhljati prsti spet z vso silo oklenili moje roke.
»Mo...ja hči?«
»želite mati?«
»Ali ho...češ no...tarja?«
»Radi bi nekaj povedali notarju?«
»Ne.«
Prodirno je pogledala starca, ki je stal ob vznožju njene postelje. Menda je razumel ta nemi pogled, kajti dejal mi je:
»Notar je prišel že pred nekaj dnevi. Dolgo se je razgovarjala z njim, zanesljivo mu je dala kakšna važna navodila.«
»Da, je šepnila bolnica, očitno je razumela starčevo pojasnilo. In njene oči so vnovič poiskale moje.«
»Oblju...bi...«
»Nekaj naj vam obljubim?«
»Da.«
»Nedvomno to, da boste spoštovali njeno poslednjo voljo,« je pripomnil Serge de Louvigny.
»Da,« je spet šepnila bolnica.
»Ubogala vas bom, mati in poslušala v vsem« sem dejala, kajti mračnost tega prizora mi je že legala na dušo kakor mora.
»In... Filip?«
»Povedala bom Filipu, da vas mora ubogati,., da sem vam obljubila...«
»Hva...la.«
Vnovič je zaprla oči in če po rahlem gibanju svilene srajce na njenih upadlih grudih ne bi videla, da še diha, bi po bledici njenega obraza in po ostrih potezah okrog nosu in ust sklepala, da je že umrla.
Dolgo, dolgo sem klečala ob vznožju njene postelje.
Šele moj svak me je skoraj s silo dvignil in me odpeljal v jedilnico k večerji.
Ob taščini postelji sta vse noči bdeli neka usmiljenka in neka mlada bolničarka. Nekaj časa je bdela in stregla usmiljenka, ko se je pa utrudila, je njeno delo prevzela bolničarka. Ker se je moral moj svak vrniti k bolniški postelji svoje žene, sem se odločila, da bom jaz prebdela noč ob postelji stare gospe.
Koj ko je začutila, da sem spet stopila v sobo, je zašepetala moje ime. In ko sem se ji približala, so njene roke po odeji nemirno iskale mojih in ko so jih našle, so se njeni koščeni prsti z vso silo oklenili mojih.
»Hči moja... hvala ti, ker si pri...šla.«
»Takoj ko sem zvedela, da ste bolni, je bila prva moja pot k vam.«
»Filip... je da...leč.«
»Daleč je, toda prišel bo. Vsak čas mora biti tu!«
»Ta...ko ga ča...kam...«
Srce se mi je krčilo v bolesti ob pogledu na mater, ki je skušala odpoditi smrt samo od svoje bolniške postelje, samo da bo še videla svojega sina.
Počasi so tekle ure, noč je pričela bledeti, skozi zastrta okna so vdirali prvi prameni dnevne luči.
Charles d’ Armons se je vrnil. Zdel se mi je še bolj otožen in žalosten, kakor prejšnji večer.
Njegovi ženi se še zdravje ni nič izboljšalo, zdravnik je celo napovedoval poslabšanje. Nesrečni fant! Bil je čisto iz sebe, kar je pa tudi razumljivo. Tu mu je umirala mati, doma je pa stregla smrt po življenju njegovi mladi, ljubljeni ženi...«
Tolažila sem ga, kolikor sem ga mogla. Bila sem že zelo utrujena od bdenja in jokanja in sem mu rada prepustila svoj prostor ob postelji stare gospe.
Moja tašča je proti pričakovanju vseh živela še tri dni. Ta dolga agonija ni bila nikomur v tolažbo, kajti moja tašča je bila ta čas bliže onostranstvu kakor pa nam. In ko je izdihnila, se mi je zdelo, ko da bi se kljub ljubezni vseh ali pa prav zaradi te ljubezni, vsem odvalil kamen od srca. Vsi smo vedeli, da je dotrpela—
Bila sem na koncu svojih moči Moji živci so bili čisto napeti v pričakovanju Filipovega prihoda in srečanja z njim in v pričakovanju pogreba in pogrebnih svečanosti, ki so mi bile od nekdaj tako tuje in strašne. In ko sem se nekaj ur po taščini smrti razjokala v svoji sobi, se mi je zdelo, ko da sem se v teh solzah sprostila in ko da sem vnovič zadihala sveži zrak.
28
Na visokem, s črnim krepom pre-grnjenem odru, je počivalo truplo stare gospe, drobno in sproščeno v svoji negibni vzvišenosti. Ob vznožju postelje sta dve usmiljenki že-brali svoje molitve, sveče so nemirno plapolale in ves prostor napolnjevale s težkim vonjem, ki se je mešal z opojnim vonjem cvetlic, posutih po mrtvaškem odru. V kotu sobe je stalo nekaj črno prevlečenih naslanjačev za vse tiste, ki so prihajali poslavljat se od pokojnice.
Serge de Louvigny, oblečen v čr-črno, ves siv, toda vseeno vzravnan, s trpkimi črtami na starčevskem obrazu, je sedel v enem teh naslanjačev skoraj ves dan in se zahvaljeval za sožalje. Poleg njega, v drugem naslanjaču, sem ždela jaz, še vsa bleda od neprespanih noči in joka, in tudi že v črnini.
Dogovorili smo se, da bo pogreb šele dva dni po smrti, zaradi Filipa, ki smo ga pričakovali — in ves ta čas so prihajali grofičini znanci in prijatelji, vsi tisti, ki jim je bila pokojna grofica v šestdesetih letih svojega življenja storila kaj dobrega. In teh ni bilo malo.
Morda že dvajsetič tisto jutro so se neslišno odprla velika vrata in spet je nekdo vstopil.
Zakaj sem takoj opazila prav tega prišleca?
Bil je visok in droban. Na prvi pogled sem opazila njegovo ponosno držo, njegovo vzravnano postavo in da bi ga bolje videla, sem se nekoliko obrnila.
Nenadno sem pa začutila, kako sem vztrepetala po vsem telesu,, kakor da bi me nekdo prijel za rame in me na vso moč stresel. Mladenič, ki je vstopil, je z negotovimi koraki stopil k mrtvaškemu odru, potlej se pa neslišno zgrudil na kolena in planil v tih, neutešen jok, ki ga je včasih prekinilo kratko, kakor otroško ihtenje.
»Filip!« je zavpil v meni neki skrivnosten glas.
Nisem ga videla v obraz, toda tako zanesljivo sem vedela, da je on, da sem čutila, kako je moja bleda lica nenadno pobarvala temna rdečica vzhičenja in drugih, nepoznanih čustev.
Vsa iz sebe sem se obrnila k starčku, ki je ves pogreznjen v naslanjač negibno gledal predse. Ali ničesar ne vidi in ne sliši? Ko sem ga pogledala od bliže, sem videla, da mimo in spokojno spi.
Kdo naj bi mi torej potrdil, da
Raztreseni Balzac
Balzac, slavni francoski pisatelj, je bil zelo raztresen. Večkrat se mu je zgodilo, da je kaj važnega pozabil in se zato osmešil. Njegov ponos Je bila nenavadno lepa ebenovinasta palica s srebrnim ročajem. Toda včasih, kadar je Balzacu le prehuda predla, je morala tudi ta palica romati v zastavljalnico. Vselej jo je pa spet .rešil', da je niso prodali na dražbi.
Neki večer je prišel Balzac v gledališče in je v garderobi oddal dragoceno palico.
»Petdeset centimov, monsieur,« je dejala vljudno garderoberka.
Balzac je poskočil, ko da bi ga bila pičila kača: »Petdeset centimov? Kaj pa mislite! še vselej sem dobil zanjo osem frankov!«
V ognju poklica
Dva mlada raznašalca časopisov sta po naključju dobila galerijsko vstopnico za gledališče. Igrali so .Hamleta'. Naša fantiča sta pridrževala dih, ko se je na odru razvijala napeta tragedija. Ko v poslednjem dejanju Hamlet umori Laerta in kralja, ko umre kraljica in naposled še Hamlet sam, se skloni eden izmed fantičkov k svojemu tovarišu:
»Presneto, ti,« zašepeče navdušeno, »to ti je bU čas za ,posebne izdaje'!«
Otroško navdušenje
Verica je prvič v življenju dobila majhno zapestno uro. Vsa ponosna jo
je v to sobo res stopil Filip d’Armons?
Toda, ali ml je bilo treba kakšnega zatrjevanja? Ali mi ni divje utripanje srca to potrdilo vse bolj, kakor bi mi pa mogel dopovedati človeški glas?
Trenutek nato sem hotela vstati in oditi iz sobe, toda neka skrivnostna moč mi je branila, da nisem niti poskusila storiti kaj takšnega.
Hkrati sem začutila vročo, neukrotljivo željo, da bi se prepričala, ali se morda le ne motim, da bi videla svojega moža v trenutkih naj večje žalosti, v trenutku, ko je vsa njegova duša vpila po tolažbi in nežni besedi.
Skušala sem se še bolj potopiti v mehko globino naslanjača, potegnila sem črno tenčico niže na čelo, obleko sem pa si ogrnila čisto do vratu, tako da iz črnine ni gledalo drugega ko droben bled obraz, v njem pa dvoje velikih, žarečih oči.
Tišino v sobi je motilo samo enolično žebranje obeh usmiljenk in le od časa do časa jo je presekalo ihtenje mladega neznanca.
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
S priprtimi očmi sem sledila slehernemu njegovemu gibu, skušajoč v njem spoznati tistega, ki si ga je tako zelo želelo moje srce.
Toda ničesar ni storil. Ni vstal in ni se obrnil, še nihče mi ni potrdil, da so moje slutnje pravilne. In če bi bil to v resnici moj mož, Filip d’Armons, saj sem ga tako malo videla na dan najine poroke, da ga najbrž ne bi mogla spoznati. Ta misel me je tako presunila, da sem se zganila, ko da bi me nekaj zbodlo.
Tedaj sem se zavedla, da neznanec že dolgo uro kleči pred mrtvaškim odrom in joka. Že dvakrat je vstopil neki služabnik in ga skušal odvesti, toda obakrat ga je prestregla pri vhodu mlada usmiljenka. Takšnega svidenja ne sme nihče motiti!
Za njo, vsega posvetnega prosto žensko, so bil te solze nebeško odrešenje, zame je bil pa ta obupani jok sina ob mrtvaški postelji matere nekaj strašnega. V dno se mi je zasmilil sin, ki ga je zaradi mene gnalo tako daleč v tujino in ki je za svojo krivico, ki jo je bil storil svoji materi in meni, tako strašno trpel.
In ob pogledu na svojo mrtvo taščo, ki je tako zelo hrepenela po
je hitro nateknila na roko in ko je zjutraj odšla v šolo, se ni na vratih pozabila obrniti in pogledati, ali kaže njena ura prav toliko kakor domača stenska ura. Res, obedve uri sta kazali točno tričetrti na osem.
Opoldne, ko se je Verica vrnila iz šole, je veljal njen prvi pogled spet njeni zapestni in veliki stenski uri. In glej, domača ura je kazala poldne, njena ura pa že eno. Vsa vesela steče Verica k mami: »Mama, poglej, kako je moja mala ura izvrstna! Hitreje gre kakor naša stara stenska ura!«
Ni dosti razlike
»Me modeme ženske smo pa res prave sirote. Evi je bilo v raju tisočkrat bolje kakor nam!«
»Ne vem, če bo to držalo. Tudi ti imaš vrt, moža imaš in kakor si pravkar dejala, tudi ti nimaš ničesar obleči...«
Na ladji v viharnem morju
»Ali ste že zajtrkovali?«
»Narobe...«
Ni utegnil
Rožmarinček zelo rad hodi po planinah. Tudi pleza. Nekoč je imel srečo in je padel pet metrov globoko. To je bila senzacija za njegove planinske tovariše.
»Kaj vendar ste mislili, ko ste padali?« ga je hitel vpraševat neki njegov tovariš. »Najbrže ste se spomnili in pokesali vseh svojih grehov, vseh
krivic, ki ste jih bili storili, zanesljivo
tem svidenju, sem začutila, kako se mi taja ledena skorja, ki se mi je v dolgih letih samevanja oklepala srca in kako se mi v srcu poraja novo, vroče, nepoznano čustvo, do tega žalostnega, nemočnega človeka, čigar ihtenje mi je trgalo srce.
Naposled se nisem mogla več premagovati. Ta človek, ki se je zvijal v duševnih mukah, je bil moj mož. In pokojnici sem bila obljubila, da ga bom tolažila, da mu bom vse, prav vse odpustila.
In ker sem se zavedela, da ga ne morem spoznati, čeprav se najbrže odtlej, ko sem ga videla, ni tako zelo spremenil, sem bila lahko mirna, da tudi on mene ne bo spoznal. Vstala sem, se mu približala in se nalahno dotaknila njegove rame.
Vztrepetal je in se obrnil.
Vzel je iz žepa robec in si otrl oči. Nisem ga mogla spoznati. Toda na njegovem mezincu se je blestel droben prstan z granatom.
In ta prstan se mi je na lepem zazdel zelo znan. In spet sem začutila: »To je on!«
Hkrati sem pa opazila, da razen tega prstana, ni imel nobenega drugega na rokah. »Torej poročnega prstana ne nosi,« ml je nehote šinilo skozi možgane.
»Ne smete ostati tako, gospod d’ Armons. Vaše sobe so pripravljene. Pojdite k počitku.«
»Ničesar ne potrebujem.«
»še zmerom ste v popotni obleki. Preoblecite se!«
»Čemu?«
In z brezupnim gibom glave proti postelji: »Prepozno sem prišel! Našel sem samo še truplo... Dovolite mi, da bdim ob njem.«
»Pojdite, vse vam bom povedala... Do poslednjega trenutka je govorila o vas...«
»Morala bi me preklinjati!«
»O, ne! Skrbela jo je samo vaša bodočnost.«
»Uboga moja mati!«
Spet je skoraj planil v jok. Prijela sem ga za roko kakor otroka.
»Bodite pametni, grof d’Armons, pojdite v svojo sobo. Saj se boste lahko kmalu vrnili.« čeprav sem ga prijela čisto nalahno, je ubogal in se pustil voditi. Počasi sva odšla iz sobe.
Vodila sem ga po hodniku do sob, ki so mu jih bili pripravili.
»Ali je moja mati večkrat povpraševala po meni?«
»V začetku, da. Naposled se je čisto umirila in vas je tiho in mirno pričakovala.«
»Najel sem si letalo, kakor hitro sem mogel... Bil sem ravno v srcu Afrike...«
Bila sem tako ganjena, da bi mu odgovorila, če bi mi dejal:
»Vi ste Renata, moja žena?«
»Da, pričakovala sem vas... Storila bom vse, da boste spet mirni in srečni.«
Toda ničesar me ni bil vprašal. Videla sem, da se ni prav nič čudil, da sem ob njegovi strani. Bil
ste se sprijaznili z vsemi sovražniki in jim odpustili...«
»Nikarite no,« se brani v zadregi Rožmarinček, »saj nisem padal pet kilometrov globoko, ampak samo pet metrov.«
Moški in ženski klobuki
»Gospodična, nekaj vam je padlo na glavo.«
»Gospod! To je vendar moj najnovejši klobuk!«
***
»Zakaj si pa danes tako slabe volje?«
»Nov klobuk imam, pa je tako trd.«
»Ali te tišči,«
»Tisto ne, toda če se nasmejem, mi pade z glave...«
***
»Milostljiva, priporočam vam tale klobuk z belim peresom. Pero vas za deset let pomladi.«
»Res? Potem pa hitro na klobuk še eno belo pero!«
***
Kupec v trgovini pomeri dvanajst klobukov. Pri trinajstem se ustavi in meni:
»Ta mi je všeč, tega mi zavijte.«
Prodajalec: »Oprostite, gospod, toda to je vaš stari klobuk.«
*#*
»Ali si opazil, da imajo zdaj ženske nekakšno čudno bolezen v glavi, najbrže glavobol?«
»Kdo ti je pa to dejal?«
»Nihče, toda vidim jih, kako že mesec dni hodijo obvezane okrog.«
RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše kopališče v Jugoslaviji
zdravi z uspehom
bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez.
Julij, avgust penzion to dni din 750'— Vračunano : stanovanle fizvzemši sobe Terapije), hrana, zdraviliške takse, sobna postrežba ter pitna kura'— Zdravnika ter zdravilne kopciji je plačati posebej.
obširne prospekte dobite na zahtevo pri Pul-niku ali naravnost od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
je tako pogreznjen v svojo žalost in v svoje misli, da se mu je zdela moja prisotnost prav tako nevažna kakor prisotnost služabnikov, usmiljenk in drugih ljudi.
Ob mrtvaškem odru sem se mu najbrže zdela ena tistih nepovabljenih, toda vselej zaželenih oseb, ki so navadno navzočne pri pogrebih, mrtvaških odrih in ki tolažijo svojce s požrtvovalnostjo nesebičnih usmiljenk.
Tisto usodno jutro nisem bila za Filipa d’Armonsa prav nič drugega. Izročila sem ga staremu služabniku svojega svaka, ki je prišel k nam za nekaj dni.
. »Tukaj je grof d’Armons, moj prijatelj. Pazite, da mu ne bo ničesar manjkalo, potlej ga pa odpeljite v jedilnico h gospodu Sergeu de Louvignyju.
»Hvala vam,« je dejal grof tiho in odšel s služabnikom.
Videla sem mu na obrazu, da se niti dobro ne zaveda, kaj se godi z z njim in okrog njega.
Vsakdo je hodil jest v obednico, kadar se mu je zazdelo, ne da bi mu bilo kaj mar za druge družinske člane.
To je bilo urejeno zato tako, da so se mogli sorodniki, ki so prišli k pogrebu, nemoteno nastaniti v gradu. Razen tega smo se ogibali velikih obedov za dolgo grajsko mizo, kajti ta dva dni sta bila posvečena nji, ki je počivala zdaj na mrtvaškem odru in ki je še živa tako rada gostila mnogo ljudi okrog svoje mize.
Od tistega dne nisem nič več videla Filipa, kajti prihajala sem v jedilnico šele pozno potem, ko sem slišala, da sta Serge de Louvigny in Filip že pojedla.
Ponoči, pri bdenju ob truplu, sva se sicer spet srečala s Filipom, toda zbralo se je že toliko sorodnikov in pogreznila sem se tako globoko v svoj naslanjač, da me ni oparil.
Filip, narobe, je vso noč prebdel ob materinem vzglavju, glavo zakopano v bledih rokah. Dvakrat sem videla njegov obraz, ko je dvignil glavo in se zagledal v obličje pokojnici. Na njem je bilo toliko obupa in toliko žalosti, da sem se stresla ob pogledu nanj. Solze so mi prišle v oči. Proti svoji volji se je zganilo v meni nekaj mehkega do tega moža, ki je moral tako trpeti za svojo krivdo.
O, kako daleč so bile tisti trenutek moji maščevalni načrti! Včasih mi je prišlo, da bi stopila k Filipu, privila njegovo žarečo glavo na svoje prsi in mu šepetala besede odpuščanja in tolažbe. O, povedati mu, da ni sam, da sem ob njem jaz, s tolažilnimi besedami njegove umirajoče matere! O, reči mu vse tiste drobne in tolažeče nežne besede, ki so mi nenadno kar same prikipele na ustnice.
Na srečo so okrog mene stali in sedeli in klečali mnogoštevilni najini sorodniki, tako da sem ostala samo pri mislih in da jih nisem spremenila v dejanja. Bog ve, kako zelo bi se pozneje kesala takšne nepremišljenosti? Kdo ve, kaj bi storil moj mož, če bi se pustiia tako zavesti svojim čustvom. Morda bi me odrinil, nejevoljen, da ga motim v premišljevanju. Morda bi me spet ranil z besedami, kakor tedaj? Morda...
Kaj naj bi mu drugega pomenila, kakor mlinski kamen, ki si ga je po nesreči obesil okrog vratu? Bog ve, kako zelo bi me užalil, če bi poskusila spraviti se z njim? In očasih, sredi tega premišljevanja, sem se pričela pozneje iz dna duše zahvaljevati Bogu, da nisem imela priložnosti kaj takšnega storiti.
29
Pogreb je bil ob deveti uri zjutraj.
Oblečena v črnino in zagrnjena v gosto tenčico, sem stopala za pogrebom med obema hčerkama svojega svaka. Prvotno bi morala iti za pogrebom s svojo svakinjo, toda ker je bila bolna, sem šla z njenima hčerkama.
Ti dve deklici, sicer dokaj mlaj ši od mene, sta bili po postavi prav tako veliki ko jaz in če smo korakale skupaj, vse tri skoraj v enakih oblekah, zavite v črnino, je bilo videti, ko da korakajo za pogrebom tri sestre.
Humor in anekdote
Naš Kotiček
CE OTROK ZBOLI...
Trikrat po osem ur
mi je srce bolestno drhtelo,
"er sem te morala bolno pustiti doma ,n oditi na delo.
Bolj kol brnenja strojev so mi bila ušesa tvojega glasu polna, tvojega nežnega glasu, ki je stokal: ‘Mamica, jaz sem pa bolna!«
Jn vmes je bilo troje noči,
*o me je v njih v dno duše skelelo, te/ sem se bala zate ko za dragoceno
[cvetje,
da mi ne bi zvenelo.
Ko je četrta pa zora se skoz okno prismehljala, m' je njen odsev na tebi povedal, da spet si zdrava.
Srečna sem takrat te poljubila na speče čelo, in po strahu polnih dneh mirno odšla na delo.
Erna Starovasnikova
DOGODEK NA SVATBI
Nedavno sem bila na svatbi, ki mi je ostala posebno v spominu. Po navadi je »ohcet« zmerom vesela. Godec igra same okrogle, pleše pa staro in mlado. Mize so obložene z dobro jedačo in tudi sladkega vina ne primanjkuje.
Proti Jutru so skoraj vsi pospali. Prebudili so se pozno dopoldne. Ker je moja dva strica zelo žejalo, sta stikala po sobi za pijačo. Na tetini omarici sta našla neko steklenico. Misleč, da je liker, je prvi pokusil iii vzkliknil: »Imeniten liker!« in no-nudil drugemu. Tedaj so vsi planili v smeh in kmalu se je vsa hiša tresla °ti smeha. Strica sta pila namesto likerja — kolonjsko vodo.
Stanka Praznikova
Tole prebereš s v t*i minuti ==
V tej minuti v Newyorku in na svetovni razstavi...
... 5.000krat zazvoni telefonski zvonec;
... znaša teža denarja, ki ga zmečejo ljudje v telefonske celice na newyorški razstavi, dobre štiri kile;
... si Newyorčani izposodijo v javnih knjižnicah 20 knjig;
... pojedo v Ncwyorku 225 kil presnega masla, okrog 4.000 jajc in 720 kil mesa;
... stane broadwayska razsvetljava (Broadway je središče Newyorka), znana po vsem svetu, okrog 8.000 dinarjev;
’ ... steče v newyorške odtočne jarke 3,000.000 litrov umazane vode;
... popijo Newyorčani 4.000 vrčkov piva;
... zmečejo v poštne nabiralnike 10.000 razglednic in pisem;
... porabi Newyork 10.000 kilovatov elektrike in 27.000 kubičnih metrov plina.
In minuta je minila
i
Le strugar zna izsfrružiti kroglo
kokor more perilo čisto opfoti le dobro milo. Terpentinovo milo Zlatorog da gosto belo
feno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo, e malo truda - In perilo je snežno belo, prijetno poduhtova in ostane dolgo trdno.
TERPENTINOVO MILO
W^riatcriHL
Po mnogih bombnih atentatih so Londončani dobro poskrbeli za svojo varnost. Na postajah natanko preiščejo vso prtljago. Naša slika kaže prizor z Viktorijine postaje, kjer je pred kratkim eksplodirala bomba.
film
pisal dialog in pevske vložke za .Bagdadski lopov*.
Franzi Glaserjeva, še zelo mlada Avstrijka riše kostime za najnovejši Schubertov film .Serenada1. Glavno | vlogo v njem bo igral Jean Boyer, doslej še neznan igralec.
Daniclle Darrieuxova, slavna francoska filmska zvezda, bo nastopila v ljubki novi komediji: Utrip srca. Igrala bo mladoletno, srčkano — tatico, ki jo ljubezen spet privede na pravo pot in — kajpak — v varen zakonski pristan.
Doslej so že filmali tele slavne romane: Hervey Allen: ,Anthony Adver-so‘, Cronim: ,Citadella‘, Pearl Buck: .Dobra zemlja*, Louisa m. Alcotts: .Little Women‘, Dickens: .David Coop-perfield*, Mark Twain: ,Tom Sawyer*, Defoe:	.Robinson Crusoe*. Dumas:
.Grof Monte Cristo*. Scott: .Ivanhoe*, Viktor Hugo: .Les Miserables*, Steven-son: .Otok zakladov*. Wallace: ,Ben-hur*. Nekaj teh filmov smo videli tudi v Ljubljani. Največ dobička je bilo pri velefilmu ,Ben-hurju‘.
Septembrska politična kriza je dobila svoj odmev tudi v filmu. Dva rova filma, ki spominjata na napete čase v lanskem septembru, sta: .Rappel immediat* (Nenaden vpoklic), in pa .Terre d’angoisse* (Zemlja groze), ki opisuje neko epizodo iz svetovne vojne.
Film po slavnem romanu ameriške pisateljice Margarete Mitchellove ,Ko da bi veter odpihnil*, so že pričeli vrteti. Glavno vlogo igrata Clark Gable in
angleška igralka Viviana Lajgova. Američani so pa izjavili, da bi morala glavno žensko vlogo igrati Američanka, ker je tudi roman čisto ameriški.
Feodor šaljapin, sin slavnega pevca, bo v Hollywoodu nastopil v nekem novem ruskem filmu .Balalajka'. Pel bo ob Nelsonu Eddyju v vlogi ruskega pevca.
Neki francoski novinar je ugotovil,
da največ .ubijajo* na francoskem platnu. V 150 filmih v poslednjih 18 mesecih so na francoskem platnu 58krat morili in ubili pri tem 85 ljudi. Policija jih je ubila 19, samomorov je bilo 19, zločinov 35 in raznih drugih umorov 12. Največji .morilec* francoskega filma je simpatični francoski igralec — Jean Gabin.
Paul Muni bo kmalu pričel s filmom .Nisva sama*. Njegova soigralka bo ljubka ameriška igralka Miriam Hop-kinsova.
Izpolnjevanka, glej 12. stran!
* Film v nekai vrstah
,Tri dekletca so zrasla* se imenuje najnovejši film Deanne Durbinove. V njem igra Deanna svojo prvo ljubezensko vlogo.
Zena Frederlka Marcha, gospa Mar-chova je povedala radovednim holly-woodskim novinarjem, da njen mož vsak večer, preden leže, pobožno moli. Fred je seveda čisto iz sebe zaradi tolikšne indiskretnosti.
Sir Robert Vansittart, zunanjepolitični svetovalec angleške vlade, je na-
Spodobi se...
Zakaj pa ne na cesti?
»Zakaj pa ne bi jedel po cesti, če sem lačen?« vprašujejo trdovratno nekateri zagovorniki širokogrudnega bontona. Nismo dlakocepci, toda če Imamo trohico zdrave pameti in dobrega okusa, bomo priznali, da na cesti jesti ni spodobno in ne — okusno. Kaj pa, če bi vse svoje intimne potrebe opravljali na cesti?
Na cesti lahko ližeš sladoled, nikakor pa ne moreš jesti po cesti klobas z gorčico. Izjeme so dovoljene samo o posebnih priložnostih, na raznih izletih itd. Toda tudi tedaj st poiščimo skrit kotiček, da nam ne bo mogel vsakdo gledati pod zobe.
Kaj bi bilo, če bi si kdo na cesti pričel ščetkati zobe? Ali pa čistiti obleko ali lase? Zanesljivo bi ga vsi debelo gledali. Jesti na cesti je pa prav tako kakor da bi si na cesti čistili obleko ali kaj podobnega. Ali zdaj razumete, zakaj je nespodobno, če mlada dama po cesti z imenitnim tekom mlati kos kruha?
Vced 25 Uti...
Kronološki pregled dogodkov po sarajevskem atentatu
Po podatkih iz diplomatskih arhivov
Nadaljevanje
3. avgusta
Ob 7. zjutraj spoioč« belgijska vlada, da se bo »z vsemi sredstvi uprla napadu na svoje ozemlje.
Nemčija napove Franciji v o J -n o (ob 18.45), češ dii Je neko francosko letalo bombardiralo Niirnberg.
Angleški parlament odobri mobilizacijske kredite.
Nemške čete vdro v Belgijo.
Italija izjavi, da ostane nevtralna.
4. avgusta
Nemčija napove Belgiji vojno. Na seji nemškega državnega zbora glasujejo socialisti za vojne kredite.
Britanski poslanik protestira v Berlinu proti
kršitvi belgijske nevtralnosti in izroči nem* ški vladi ultimat (ob 17.). Nemška vlada ultimat zavrne. Poslanik zahteva potne liste.
Ob 23. vojno stanje med Anglijo in Nemčijo
Prekinitev diplomatskega razmerja med Nemčijo in Srbijo.
Italijanski poslanik v Berlinu izjavi, da bo Italija ostala nevtralna.
I SA. Romunija, Norveška, Švedska In Švica proglase svojo nevtralnost.
5. avgusta
Ob 0.15 napove Anglija vojno N e m č i j i. Lord Kitchcner postane vojni minister.
črna gora napove Avatro-Ogr-s k i vojno.
6. avgusta
Avstro Ogrska napove vojno Rusiji.
7. avgusta
Nemci osvoje Ličge (Liitticli). Fiancozi vkorakajo v Alzacijo in zavzamejo Altkirch.
1. ruska armada (Rennenkampf) prekorači nemško mejo.
Začetek srbske ofenzive v Bosni.
8. avgusta
Kitajska izjavi, da bo ostala nevtralna.
Francozi vkorakajo v Mulliouoc,
Svi<-a mobilizira.
9. avgusta
Nemčija ponudi Belgiji mir.
Francoska vlada pozove avstro.ogrskega poslanika, naj se jasno izreče zastran namer svoje vlade.
Polet brez kril in letala: s kamero moremo narediti kar najbolj neverjetne posnetke, kajpak, de jo pravilno postavimo. Na sliki vidimo navaden skok s skakalne deske, toda tako spretno fotografiran, da je videti najmanj ko skok z letala.
V Španiii so sc morali Španci med državljansko vojno kajpak odpovedati svoji najljubši igri — bikoborbam. Zdi se pa, da so med tem dolgim časom toreri prišli nekoliko iz vaje, kajti pri zadnjih bikoborbah v Madridu je zmagal bik in nasadil na rogove težko ranjenega torera.
PRIPOVEDUJEJO...
... da je bil francoski kralj Ludo-vik IV. tako vljuden, da se je odkril na dvoru vsaki dvorni dami, ki jo je srečal;
... da je ameriški pisatelj Prescott vsako jutro štel do dvajset. Ce pri dvajsetih ni vstal, je plačal svojim služabnikom 10 centov kazri;
...da je angleški pesnik Landor bil nekoč tako jezen na svojega kuharja, da ga je zgrabil in vrgel skozi okno na vrt. Videč, kaj je storil, je prestrašen vzdihnil: »Cisto sem pozabil na vijolice pod oknom!«
... da je kipar Browning vklesal v kip vsako žensko, ki je igrala v njegovem življenju kakšno važno vlogo. Kipe teh .Dulcinej* je razstavil po vrtu svoje hiše.
... da je bil konjeniški častnik Johann Printz, ki je pred 300 leti ustanovil švedsko kolonijo v Delawaru v Ameriki, tako debel, da je le s težavo dobil v raznih armadah, kjer je služil, kakšnega primernega konja. Služil je v poljski, finski, nemški, italijanski armadi in je naposled umrl zaradi padca s konja.
ZDRAVJE
s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč, odnosno »H ersan čaj a«, mešanice posebnih zdravilnih zelišč po predpisu doktorja R. W. Pearsona, šefa zdravnika v Bengaliji (Angl. Indija).
Po dolgoletnih izkustvih je določena vrednost »H e r s a n čaja«, in sicer z nedvomnim uspehom pri boleznih: pri poapnenju arterij, pri bolezni krvnega obtoka, ženskih boleznih, med menstruacijo (mesečnim perilom), pri migreni, revmatizmu, boleznih ledvic in jeter, motnjah v želodcu, pri zastrupi j en ju, zapeki, protinu, črevesnih boleznih, hemeroidih, pri splošnem in prenaglem debelenju, zoper zgago. — »H e r s a n č a j« se dobi v vseh lekarnah. Vzorec Vam pošlje brezplačno:
RADI0SAN, ZAGREB. Dukljaninova 1
Reg. štev. 14.001/1935
r
n
Gospod Subito.
... kot frizer
/iarieHjoler. |
Nadaljevanje iz 1. stolpca
dobim iz Nemčije, delno pa v Londonu. Davi me je nekdo obiskal in mi ponudil 3000 naslovov iz Nemčije. Pravkar jih v upravi urejajo.«
Na vprašanje, kako spravi pisma V Nemčijo in še v tako velikem številu, ko so nemške oblasti zanesljivo zelo stroge pri nadzorovanju, je odgovoril:
»To naj ostane moja skrivnost. Ce bi pa slišali, da angleška letala mečejo pisma iz zraka, potlej ste lahko prepričani, da je to gola izmišljotina.«
Kaj je vsebina »K. H. pisem«, ki je nanje nemško propagandno ministrstvo odgovorilo v stolpcih glasila »Volki-scher Beobachter«? Na to vprašanje je poveljnik King Hall potisnil časnikarju en izvod v roke. Vseboval je izvleček iz govora lorda Halifaza, ki je v njem pojasnil angleško stališče do spora zaradi Gdanska. Nadalje izjave političnega značaja o najnovejših dogodkih v Evropi, ki jih lahko vsak dan beremo v angleških časopisih, naposled pa še britansko ogorčenje zaradi nemškega vkorakanja v češkoslovaško in podobno. Na koncu King Hall ugotovi, da rajh zmerom stavi ja zahteve; zdaj bo naposled tudi britanski narod stavil zahtevo in ona prvih bo, da mora biti konec politike moči in groženj, krize, strahu in strahovanja drugih narodov. Nič senzacionalnega torej, temveč zgolj pobijanje tistega, o čemer govore ministri in politiki, kar časopisi vsak dan tiskajo in o čemer premišljuje na tisoče in tisoče ljudi.
»če boste pisali o svojem obisku pri meni, potlej bralcem povejte, da vse to delam samo zato, da bi služil miru in sporazumu narodov. Kot aktivni častnik sem se udeležil cele svetovne vojne in se je bom spet udeležil, če bo prišlo do nje. Toda vojno moramo preprečiti in najboljša pot k temu je, da povemo nemškemu povprečnemu državljanu resnico, i	,
*	-	:	i	f.	'	.
To je namen mojega pisanja...«
S tem se je poročevalec poslovil od poveljnika King-Halla, ki je nadaljeval vsebino drugega pisma.
»Prijatelj, zdaj bom zaključil to drugo pismo, na vas naslovljeno. Zagotavljam vam, da je odločitev na koncu vseh koncev od vas odvisna, če bi hotela Nemčija sodelovati pri gradnji miru, potlej bi uživali vsi mir in blagostanje, kakršnega še ni videl svet. A povedati vam moram eno: vse je odvisno od besedice odkritosrčno. • ' ' e
* — ~	Stephen	King-Hall.
P. S. — Na svoje prvo pismo sem dobil že lepo število odgovorov. Veselilo me bo, če jih bom dobil tudi na drugo pismo. Samo s pomočjo sporazumov v naših obojestranskih stališčih bomo prišli do rešitve političnih razlik med našima narodoma. St. K.-H.«
Ho-Hv&cvicah, UcuU
V sedanjem stoletju tehnike uporabljamo vse mogoče konzerve, ki o njih naši predniki niti sanjali niso. V pločevinastih škatlicah ne konzerviramo samo rib, mesa, mleka, zelenjave, sadja, jajc in sira. Danes smo dobili najvažnejšo konzervo, konzerviran kruh, in sicer kruh brez skorje.
S poskusi te konzerve se bavi higienski zavod v Magdeburgu, njen iznajditelj je pa profesor Pfahnenstil. Pri njegovih poskusih mu kajpak pomaga pekovski mojster. Kruh, ki ga umesijo s kvasom, dajo v pločevinasto škatlico in ga puste, da še enkrat vzhaja, v 32 do 36 stopinj Celzija topli vodi. Potlej ga hermetično zapro in dado v peč, kjer se peče dalje kakor navaden kruh, a pri nižji temperaturi, namreč pri 120 do 125 stopinjah Celzija. 'Jgotovili so, da je tako konzerviran kruh užiten še po šestih mesecih.
Zanimivo je vedeti, kakšni razlogi so ljudi privedli do tega, da tudi kruh konzervirajo. Iznajditelj konzerviranega kruha pričakuje, da bo ta kruh igral posebno važno vlogo v vojni. Takšen kruh namreč lahko dolgo vzdrži. Razen tega trdijo, da je kruh v tej konzervi popolnoma higieničen, česar ne moremo trditi o kruhu, ki ga danes uporabljajo v vojski. Profesor Pfanenstil dalje trdi, da takšna konzerva dobro služi tudi v primeru nesreč, pri znanstvenih ekspedicijah in podobnem, ker ga lahko brez nevarnosti vržejo z letala. Razen tega se z njim veliko prihrani. Konzerviran kruh ne izgubi na teži, a ker nima skorje, ga tudi nič ne odpade.
Konzerviran kruh ne izgubi normalnega okusa kruha. Edina ovira je pri njem cena; kruh je namreč nekoliko dražji od navadnega pekovskega kruha.
(»Lidove Noviny«, Brno.)
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v » Družinskem tedniku « !
Stephen King-HaEl
in njegovo dopisovanji z Nemci
Commander King-Hall, ki je postal zadnje tedne znan zaradi svojih pisem nemškim državljanom, je te dni sprejel nekega švicarskega časnikarja, ki ga je intervjuval. King Hall je poudaril svojo veliko povezanost s Švico, saj je kot deček tri leta užival njeno gostoljubnost v neki zasebni šoli. Odtlej je bil King Hall neštetokrat v Švici.
Med vojno je King Hall služil kot poročnik na poveljniški ladji »Southampton«, ki se je udeležila večine pomorskih bitk v Severnem morju. Na koncu vojne je pripadel 11. podmomi-ški skupini v Harwichu. Leta 1919. so ga določili za posebnega odposlanca na Daljnem Vzhodu. Od 1. 1925. do 1927. je bil dodeljen štabu admirala sira Rogerja Keya kot poročevalski častnik sredozemskega ladjevja, nato je služil kot torpedni častnik na bojni ladji »Repulse«, dokler ni bil leta 1929. imenovan za poveljnika. Po letu dni službe pri poveljstvu je odstopil, da bi se pri »Kraljevskem institutu za mednarodna vprašanja« bavil z mednarodnimi problemi, ki so ga že od nekdaj posebno zanimali.
Od njegovega odstopa iz aktivne službe pomorskega častnika je King Hall izdal dvajset knjig. Ena izmed njih, ki je zbudila veliko zanimanje, se bavi z »Britansko obrambo«, druga s položajem na Daljnem Vzhodu, tretja s pomorskotehničnimi problemi. V teku desetletnega publicističnega udejstvovanja je imel King Hall več ko sto radijskih govorov o mednarodnih vprašanjih in je izdal nekaj sto časopisnih člankov.
Najzanimivejši je pa časopis, ki ga je sam ustanovil, »News Letters«. Podjetje je ustanovil leta 1936. z enim samim nameščencem in 600 naročniki. Danes šteje njegovo podjetje 37 nameščencev in 52.000 naročnikov, ima lastne poročevalce, raztresene po vsem svetu. Njegovi »K H News Letters« so tednik, ki ga od prve do zadnje vrstice napiše King Hall sam, tiskajo in razpošiljajo ga pa v lastnih prostorih. King Hall velja danes za enega najboljših angleških časnikarjev; obiskujejo ga visoke in najvišje osebnosti, ima visoke in najvišje zveze in s »Fleet Streetom« je v najboljšem razmerju. Pogosto prinašajo »K H Letters« novice, ki za več dni, da, celo za več 'tednov pozneje izidejo v velikih dnevnikih in zbujajo senzacijo.
Pred nekaj tedni se je torej poveljnik King Hall odločil, da bo svoj časopis razširil tudi v Nemčijo. Dejal si je, da mora najti sredstva in pota do nemškega srednjega sloja in ga hoče čim popolneje seznaniti z angleškim stališčem. Svoje »News Letters« je izdal v nemščini, jih natisnil v posebno majhnem tisku in na posebno tenkem papirju. Priskrbel si je nekaj tisoč naslovov ljudi izmed nemškega srednjega sloja in je nanje naslovil svoja pisma. Kakor znano je bila nemška uradna in poluradna reakcija kaj odločna: dr. Goebbelsu se je zdelo vredno truda, da je poveljniku King-Hallu odgovoril v glasilu »Volkischer Beobachter«. Razen tega so King-Halla že šestkrat napadli po radiu. Naposled so o tem poročali tudi londonski časopisi, češ da je proti temu najprej protestirala vlada, nato je pa še britanski poslanik v Berlinu prosil londonsko vlado, naj posreduje, da bo King Hall prenehal pošiljati svoja pisma v Nemčijo, ker je sicer angleško-nemško zbližanje nemogoče.
Snežna kraljica
vroče tam notri; žena je skoraj naga hodila po koči. Majhna je bila in pri tem še vsa umazana.
sano na suhi ribi. Trikrat ga je prebrala, da ga je znala potem
50
Zdaj je povedal severni jelen najprej svojo zgodbo, potem pa zgodbo male Marjetice. Finka je mežikala s pametnimi očmi, rekla pa ni ničesar.
»Tako pametna si,« ji je rekel severni jelen. »Vem, da znaš
»Fot, fot,« se je slišalo gori v zraku. Vso noč so se iskrili najlepši sinji severni ognji. Po-
tem sta prišla na Finsko in potrkala na dimnik Finke, ki ni imela niti vrat. Kako je bilo
Odpela je obleko male Marjetice, slekla ji rokavice in sezula čevlje, ker bi ji bilo drugače
prevroče, severnemu jelenu je pa položila kos ledu na glavo in prebrala potem sporočilo, napi-
na pamet, in vrgla ribo v lonec I bra in ženska je znala vse poza juho, saj je bila riba še do- | rabiti.
, Ce je nemška vlada protestirala pri angleški vladi, mu je to prav malo mar, kajti svoja pisma pošilja popolnoma neodvisno od kakšnega urada in nastopa zgolj kot zasebnik, —	®	Te-
ga mu ne mors nihče ubraniti. Zato si tudi ne more predstavljati, tako namreč trdi, da bi ga angleška vlada na kakršen koli način skušala pripraviti, da bi ustavil svoje pisanje v Nemčijo. Časopisna poročila namreč niso bila resnična, kajti vlada ni napravila niti enega koraka, da bi nanj vplivala, zato brez strahu nadaljuje svoje delo.
Na vprašanje, koliko >News Letters« v nemščini je doslej poslal v Nemčijo, je poveljnik Hall odgovoril: »Neki pariški časopis je pred kratkim trdil, da je bilo 100.000 izvodov. To bo najbrže tudi držalo.«
Na drugo vprašanje, kako izbira nemške naslovljence, je King Hall dejal: »Skrbim za to, da najprej pridobim uradništvo. Potlej hočem vplivati na srednji sloj. Ljudi, o katerih vem, da pripadajo komunistični opoziciji, če o tej v Nemčiji sploh lahko govorimo, ne maram pridobiti. Nočem, da bi ml očitali, da imam opravka s komunisti.«
Na vprašanje, kako je dobil nemške naslove, je King Hall odgovoril: »To mi ne dela nobenih težkoč. Delno jih
Nadaljevanje v 5. stolpcu
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
vse vetrove sveta privezati na eno nit. če razveže mornar en vozel, dobi dober veter, če razveže drugega, začne hudo pihati, če razveže tretjega in četrtega, pa zadivja vihar, da se
Severni jelen je tako zelo prosil za malo Marjetico in mala Marjetica je gledala Finko s tako prosečimi in solznimi očmi, da je začela še ona mežikati s svojimi. Potegnila je severnega jelena v kot, kjer mu je dala
podirajo gozdovi. Ali ne bi dala mali deklici pijače, da bi bila močna za dvanajst moških, da bi premagala Snežno kraljico?«
»Moč, kakršno ima dvanajst mož,« je rekla Finka, »da, to
spet novega ledu na glavo in mu šepnila:
»Mali Karel je še zmerom pri Snežni kraljici. Tam je z vsem zadovoljen in vse mu je všeč. Misli, da je na najlepšem kraju sveta. To pa zato, ker je dobil
bi precej pomagalo..« Potem je šla, privlekla izza deske veliko zvito kožo in jo razvila. Na njej so bile napisane čudežne črke in Finka je brala, da ji je pot tekel s čela.
majhen steklen drobec v srce in majhno zrno v oko. To dvoje je treba najprej izdreti, drugače ne bo nikoli človek in Snežna kraljica bo ohranila moč nad njim.«
Dalje prihodnjič.
5. nadaljevanje
Ko je Bronson zapustil svojo ?“®v> se mu je noga vjela v ro-aiale, da je zdrsnil, izgubil ravnotežje in telebnil po tleh, se zvaru po obronku in se z glavo z vso silo zadel v drevo. Izgubil je zavest in si celo nekoliko pretresel možgane. Tako je obležal, še zmerom s prazno puško v rokah. Na ta na-'ii. le postal glavna obremenilna Pnca svojega lastnega zločina. Ta-o rdi obtožnica.«
Anthony je umolknil in počasi 'zpraznil kozarec.
Tudi Dyson in Flood sta molela, Floodov pogled se je bil kar Posesal na Anthonyja. Oči njego-tovariša so bile pa menda dno zaprte. Vzlic temu pa na Ivovem obrazu ni bilo videti niti ieau zaspanosti.
nou—°ny ie odložil kozarec. Čez ^asa nadaljeval:
„	Pa	še k nadaljnjim doka-
orn- B.rons°novi krivdi. Ko ga je kvi ^ *e vse&a omamljenega pre-list li -e naael v njegovem žepu Riai in na njem nekaj vrstic z piackatterjevo pisavo. Listek je čiuT a!-um prejšnjega dne. Sporo-®e je glasilo: ^Sestaniva se, da U«rat za	vselej urediva zadevo,
im«	’	da m® boste vlekli za
oh LSe	Pridite jutri zvečer
desetih na prvo jaso v Bello-dvrtmgOZdu' J' Blackatter/ Ni bilo Blatit ^ ie Pismo res napisal ta a- Priznala bosta, da je že dokaz zelo obtežujoč. Drugi ie bil tSL’ da je Prišel ^ešatter tisti večer prvič po dveh spet v Bronsonovo gostil-sku niegovem poslednjem obi-Pred dvema mesecema ga je af°n vrgel na cesto in mu za-č*l - mu polomil vse kosti, treh ^,kdai. Prikaže- Po izpovedbi tnirL? ,pri razpravi je Bronson bo S m ’ da 1)0 dedca ubil, če bjjp . daj prestopil prag njegove vil .L1? da 130 s tem samo napra-moJ * Vasi vedko uslugo. Priznati nn_ e: da je to precej nevarna LriPoniba. čeprav morda ni bila sn° mišljena.«
Nin Sonove °či so ostale zaprte, jegove drobne ustnice so se ko-“•jjPremaknile, ko je vprašal:
»n. 3j i« Pd to zagrozil?«
AnttOM<)n Je trdil,« je pojasnil ,	»da	ga zato ni trpel v
nir?-1- hiši, ker je bil neznosen pre-nnkIVec in Pretepač. Mrs. Bronso-ova je pri razpravi izpovedala, « je bil Blackatter razen tega nasilen ženskar. Nobeno krilo v msi ni bilo varno pred njegovim zalezovanjem in spozabil se je tako da je še celo njej nedvoum-dvori]. Državni pravdnik je pa — in je to mnenje tudi utemelji] — da je moral biti vzrok sovraštva med obema dosti globlji 3n da je bil v zvezi z mračnimi ~adevami, ki sta se bila vanje že Pred leti zapletla. Razen tega je “Tesnila biti tudi ljubosumnost po sredi,«
Plood je dotlej nepremično str-|“ej v Anthonyja; zdaj je pogle-al v svojo zapisnico in pripomnil: *Kekli ste, da je državni pravd-utemeljil svoje mnenje. S čim
»Prav za prav s samimi praznimi P^sedami, dragi prijatelj. Obtožnica v bistvu ni mogla tehtno dokazati **e tega, da je bil Bronson ljubosumen na Blackatterja (če bi sploh jdjel vzrok), ne tega, da sta imela °ba moža kakšne skupne stare Pehe. Saj poznate pričevanje »metov. Ta je nekaj slišal, onemu J* nekaj prišlo na uho, tretjemu se p zdelo, da je videl, in tako dalje, h* tako dalje. Sami majhni strumni ugrizi, ki morda niti niso hudobno mišljeni, pa vendar vsi sku-Puj zadoščajo, da državni pravd-*hk skuha nekaj takšnega, kar je °® daleč podobno dokazu. Ena iz-prič,« Anthonyjeve oči so za »enutek obstale na oranžni mapi, *le pa izpovedala proti Bronsonu hekaj določnejšega kakor vse dru-8e. To je bil Dol>boys. A to samo •binio grede... Blackatterjev obisk Pri ,Konju in lovskem psu’ zvečer Pred zločinom je dal obtožnici še Prav posebno važna dokazila za obtoženčevo krivdo. Blackatter jo [e predrzno mahnil v posebno soho. V točilnici je bil Dollboy, in sicer v kotu, odkoder je dobro videl, kaj se dogaja v posebni sobi. Blackatter je bil tam edini gost. Naročil si je pijače, in natakarica, je bila šele pred kratkim prišla m ni vedela za gostilničarjevo prepoved, mu jo je prinesla. Blacka-tter je začel dekletu dvoriti na svoj neotesani način. Ko je hotel Postati nasilen, se je natakarica u®kaj izgovorila in odšla iz sobe. Trenutek nato je prišel Bronson ln prepir je bil tu. Dollboys, edina Ptiča dogodkov v posebni sobi, le rekel, da še ni srečal člo-^eka, ki bi bil videti ,tako hudoben in zahrbten’ kakor Bronson takrat. Gostilničar je bil sicer čisto miren, a ravno zato se mu je ^del nevarnejši. Rekel je samo: 'Prepovedal sem vam prestopiti Prag moje hiše. Glejte, da izginete! Minuto časa vam dam.’ Blackatter se je očitno prestrašil, če
NA PRAGU SMRTI
*
K
I
M
I
N
N
I
M
N
ANGLEŠKI NAPISAL P H. MACDONALD
prav tega ni pokazal. Zvrnil je svoj whisky — tretjega v desetih minutah — in se jel odpravljati. A pri vratih se je obrnil in grozeče zaklical gostilničarju: ,Dobro, pojdem, a ne pozabite, da noči še ni konec!’ Po teh besedah je šel. Tako je izpovedal Dollboys. Tako, zdaj poznate najvažnejša dejstva, ki se nanje opira obtožnica.«
Dyson se je vzravnal v naslanjaču, odprl oči in zagodel: »Sliši se prepričljivo. Le vseh okoliščin še ne razumem. Nekaj se je moralo zgoditi, da je Bronson prepovedal Blackatterju prihod v svojo hišo. Toda kaj?«
Anthony je zmajal z glavo. »Ne vem. Tudi tega ne sprevidim, zakaj naj bi Bronsonova izpovedba ne bila resnična. Sicer pa; Bronson se je dostikrat po cele ure sam sprehajal. Blackatter tudi. Iz tega sklepajo ljudje, da sta se shajala pogosteje, kakor so si utegnili misliti. Mogoče. A zidati se na to ne da.«
Dyson je spet zaprl oči: »Ali so ju kdaj videli skupaj?«
Anthony je prikimal. »Neka priča misli, da ju je...« Obmolknil je sredi besed, ker se je Dyson na lepem vzravnal, kakor bi hotel ne-
»Seveda,« je dejal Flood.
Potem se je njegov pogled uprl v Dysona.
Dysonove oči za smešnimi naočniki so se spet zaprle. Dolgo ni bilo odgovora.
»Dyson!« je vzkliknil Anthony.
Reporterjeve oči so se odprle, morda nekoliko nejevoljno. «Hm... No, prav, velja!«
»Zdaj si pa lahko že kaj domi-šlj ujete, gospod Gethryn!« je suho pripomnil Flood. »Moj prijatelj in tovariš je namreč strašno samostojen!«
3. poglavje
V PETEK POPOLDNE
Novembrsko sonce je pošiljalo ozek, bled pramen svetlobe skozi štirioglato okno visoko pod stropom celice. Možak, ki je ležal na postelji, se je nemirno prelegal sem in tja, ko so ga zadevali sončni žarki. Le malo je manjkalo, da ni po nespečni noči zadremal, in podzavestno je zakril z roko oči, kakor bi bil hotel spet priklicati mehki val pozabe. Toda roka mu omahnila. Blaženost počasnega iz-
sladkorčki, škatlic cigaret in zvezkov »Buffalo - Bill«, vsega vprek, je bral na stari, vegasti deski:
J. HARRIGAN,
PRODAJA TOBAKA IN ČASNIKOV
Anthony je stopil čez tri izho-jene stopnice in se sklonil, da je mogel v trgovino gospoda J. Har-rigana. Mala prodajalna je bila prav tako zaprašena in vsakdanja kakor gospod J. Harrigan sam, ki mu je uslužno in premišljeno postregel z dvema zavitkoma tobaka, jutrnjim listom in škatlico vžigalic. Anthony je pomolil zgubanemu, suhemu možičku bankovec za en funt. Možiček je nekaj zagodel v brado — takšen bankovec menda zanj ni bil vsakdanji gost — in izginil nato za zaveso, ki je delila trgovino na dvoje.
Anthony je sedel na rob pulta in se na videz z velikim zanimanjem zatopil v novice, ki jih je prinašal dnevnik.
Precej časa je minilo, preden se
Pozor!	Preselili
JZ NAŠIH POSLOVNIH PROSTOROV:
Gregorčičeva 27/111. (Trg. dom)
V NOVE POSLOVNE PROSTORE:
Miklošičeva cesta 141111.
Vljudno opozarjamo vse naše cenjene bralce in poslovne prijatelfe, da nas od 1. avgusta dalje dobe v novih poslovnih prostorih na Miklošičevi cesti 14(111. in nič več v Gregorčičevi ul. 271III. Prepričani smo, da smo tako ustregli marsikateremu našemu bralcu in prijatelju, ker so naši novi prostori v središču mesta in še bolj dostopni vsakomur.	t
Uredništvo in uprava
„Družinskega tednika“
kaj ziniti. Anthony je odkimal: »Ne, Dollboys ni bil.«
Dysonove oči so pod težkimi vekami izdajale za trenutek nekaj kakor razočaranje.
»Ne DoIlboys,« je ponovil Antho--ny, »ampak mladi Harrigan, ki je našel mrtvega Blackatterja in nezavestnega Bronsona...«
»In ta Harrigan je docela nesumljiv,« je menil Flood, ki so se mu zdaj spet vrnile v spomin podrobnosti z razprave. »Fant je slaboumen.«
Anthony ga je ošhiil z očmi. »Tako, res? Njegova izpoved se pa bere kakor izjava normalnega človeka s skromno inteligenco.«
»Morda se res tako bere,« je priznal Flood, »ni se pa tako slišala. Da ste ga videli!...« Namesto da bi bil končal, je samo skomignil z rameni.
Vrata v sobo so se odprla in vstopila je Lucija, za njo pa Pike. Nasmehnila se je svojemu možu in obema obiskovalcema, toda njen nasmešek je bil prisfljen in je takoj izginil. Zelo bleda je bila.
Anthony ji je primaknil stol k ognju in se potem obamil k Piku: »Torej ste govorili z Mrs. Bronsonovo, Pike? Kaj se vam zdi?«
Toda Pike ni odgovoril. Kakor v opravičilo je odkimal in si prižgal cigareto, da jo je že po prvem dimu zagnal proč.
Anthony ga je vprašujoče pogledal. Pikov dolgi obraz je bil zdaj še daljši kakor drugače; njegove ustnice so bile skoraj krčevito stisnjene.
Lucija je pretrgala molk: »Kaj si med tem počel?« Pogledala je Anthonyju v oči.
Skomignil je z rameni: »Naše prijatelje tule sem malo orientiral.«
Potem je nadaljeval z glasom, ki ni bil prav nič odločnejši ali glasnejši, pa je vendar zvenel kakor ukaz:
»Začeli bomo. A preden se tega lotimo, se moramo še o nečem pomeniti. Vi vsi seveda lahko ravnate kakor hočete, toda navodila bom bom dajal jaz. Velja?«
Vprašujoč se je ozrl. Njegov prvi pogled je veljal Piku.
Pike je prikimal.
Zdaj so se Anthonyjeve oči ustavile na Floodu,
ginjanja zavesti se ni dala več ujeti. Bil in ostal je buden, in je počasi, čisto počasi odpiral oči, upajoč, da se bo zgodil čudež in da ne bo videl tega, česar se je tako bal...
Zdaj mu je prišla pred oči slika resničnosti. Tam sta sedela, oba moža v sinji uniformi, ki noč in dan nista smela zapustiti celice na smrt obsojenega; tako je veleval zakon.
Zdelo se je, kakor bi gledal skozi zid. Resničnost mu je začela postajati čudno neresnična. Njegov pogled je zlezel kvišku po čarobni lestvi iz plešočih sončnih žarkov k lini pod stropom. Vedel je: če bo le dovolj dolgo in napeto gledal i skozi okno, se bo v malem četve- ’ rokotniku prikazala slika njegove žene.
Strmel je v okno, dokler ga niso začele peči oči. Divja, zbadajoča bolečina mu je jela vrtati možgane. Potem jo je uzrl, nerazločno kakor senco...
Anthony je zapustil gostilno in šel proti vasi. Njegov korak je bil videti skoraj lagoden, in vendar je bilo le malo ljudi, ki bi mogli slediti temu koraku. Pipa v kotu njegovih ustnic je spuščala sinje oblačke dima v rezkomrzli zrak.
Pri cerkvi je zavil na ozki kolovoz, ki je držal k edini cesti v Farrovra. Umiril je korak. Njegove Oči so menda nekaj iskale, in to so zagledale sredi vasi. Nad majhno izložbo, polno razstavljenih časnikov, pip, kozarcev s pisanimi
1 KOLESJI
damska in moška, najnovejši letošnji modeli v največ Ji izbiri naprodaj po neverjetno rtlzkih cenah.
KOVA TRGOVINA
TyRšEVA ID U NAJ S K A) C. 36 nasproti Gospodarske zveze
je J. Harrigan vrnil, in še več, preden je imenitnemu kupcu odštel drobiž. An.thony ga je spravil v žep, zvil svoj dnevnik, in vzdihnil;
»Pa res ni prav nič v listu. Menda se na svetu sploh ne dogaja nič več zanimivega.«
Spet je gospod Harrigan zagodel nekaj nerazumljivega.
Anthony ga je preletel z očmi in ugotovil, da tu ne bo potrebna prevelika diplomacija. Potožil je:
»Nič požarov. Nič sleparij, nič morilskih procesov. Poslednji zanimivi umor je bil tisti, ki ste ga doživeli pri vas...«
Spet je možička neopazno ošinil s pogledom. Ali je nemara preveč naravnost namignil?
O ne! Gospod Harrigan se je iznenada čisto spremenil Njegov obraz se je začel jasniti. Kar bolj raven in mlajši je postal, skoraj živahen. Tudi ni zdaj več godel, ampak je govoril hitro in vneto, z visokim piskajočim glasom: »To imate pa prav, sir. To imate pa res prav.« Njegove drobne oči so obiskovalca kar rotile, naj ostane pri tej zanimivi snovi.
Anthony si je premišljeno natlačil pipo in počasi povzel:
»Da, res zanimiva zadeva, zlasti za človeka, ki se poklicno zanima za takšne reči. Sama na sebi je bila štorija seveda čisto jasna. Mislim, da o Bronsonovi krivdi sploh ni mogoče dvomiti. Toda zanimajo me nekatere podrobnosti. Ukvarjal sem se celo z mislijo, da bi zadevo porabil za svojo prihodnjo knjigo. Toda takrat me ni bilo na Angleškem in tako sem zamudil razpravo. Danes je pa zadeva bržčas že skoraj pozabljena — celo tu, bi rekel. Zato nisem mogel dobiti podatkov od prizadeth in sem misel na pisanje opustil. Prav za prav je škoda...«
Nekoliko ga je bilo sram, tako preprosto in prozorno je bilo vse to. Toda tako bo vsaj hitro prišel
na cilj.
Gospod Harrigan je nato hlastno pograbil. »AH pišete knjige, sir? Kriminalne romane?«
Anthony je odkimal. »Kriminalne romane? Še ne sanja se mi!« Znaičevanje do te vrste leposlovja je prišlo v njegovem glasu jasno do izraza. »Ne, ne. Pišem o psiho-
OTROK
1E NA SONCU!
To je dobro in ni nevarno, če ščiti blagodejna S o I e a - krema njegovo kožo pred bolečimi o-pek lina mi.
toemu
-prehumo' koie
loški in fiziološki plati kriminalistike.«
»Razumem!« je vzkliknil gospod Harrigan, čeprav ni seveda niti črke razumel. Anthony se je začel počasi pripravljati na odhod. Plašno so visele oči gospoda Harrigana na njem. Razen neprestanega, z leti čedalje neuspešnejšega boja za goli obstanek ni gospod Harrigan doživel ničesar zanimivega v svojem šestdesetletnem življenju. Potem ga je usoda čez noč napravila za eno izmed glavnih osebnosti senzacionalne afere. Nekaj tednov je stal v središču zanimanja; intervjuvali so ga in častili; skratka, samemu sebi se je zazdel velik mož. Ni se še mogel sprijazniti z mislijo, da je vsega tega že konec in da njegovo življenje spet tako sivo in borno, ^ako- je bilo vsa ta leta. In zdaj mu pošlje usoda takšnega imenitnega gospoda; morda le ni še vse upanje izgubljeno. Njegove stare roke so kar drgetale od vznemirjenosti in iz ust mu je privrelo: »Morda bi vam lahko pomaga), sir. Jaz nisem ničesar pozabil— jaz še ne! Vse je je še tako jasno pred mano, kakor bi se bilo včeraj zgodilo. Saj sem bil prav za prav glavna osebnost, če smem tako reči. Bil sem...«
Na Anthonyjevem obrazu se je iznenada pokazalo nepričakovano, kar presenetljivo zanimanje. »Harrigan?« je vzkliknil. »Saj visi to ime nad vašo trgovino, ne? Harrigan, Harrigan? Da niste na vse zadnje vi tisti, ki je našel truplo?«
mTpipiii^PRUci
Kako s» idravil raibnrliivca
Napisal Saled Modri
Gustav je eden tistih ljudi, ki se na moč hitro razburijo in tudi hitro pomirijo — in s temi svojimi lastnostmi utegnejo doseči še visoko starost. Gustav se ima za •»dobrega dečka« in njegovega mnenja je povrh vsega še večina njegovih prijateljev. Sam se ne prištevam mednje. Ljudi, ki se hitro razburijo — razburijo zaradi stvari, ki razburjenja niti vredne niso in pri tem povzroče velikansko zmešnjavo in včasih celo nesrečo — torej taKŠne ljudi imam kratko in malo za — omejene! Slabi živci — izgovor takšnih ljudi — so po mnenju človeka, ki se nekaj razume na to — nespodobnost. Razburljivost je prav za prav samo drug izraz za omejenost. To sem tudi povedal svojemu dragemu prijatelju Gustavu, ko me je pred kratkim obiskal.
Takoj se je kajpak na moč razburil in mi dokazoval, da ima slabe živce ali bolje, da je nespodoben.
»Za omejenega te imam, moj dragi Gustav/« sem mu dejal že skoraj nežno. Divjal je kajpak dalje in mi hotel dokazati, da je le nežne, plemenite. za vse lepo, dobro in pravično dovzetne narave, ki mora ravno zaradi zahrbtnosti in nizkotnosti življenja toliko trpeti.
»Saj si vendar rekel, da rad vse popraviš, kar si s svojo razburljivostjo slabega storil! No, torej! Toda, menim, da zdaj sprevidiš, da se iz: tega jajca ne bo nikoli izvalilo pišče. Ali zdaj vidiš, da je jajce izgubljeno za vselej! Zato nikoli niti besede več o tem, da bi rad popravil posledice svoje razburljivosti! Sebe in svoje prijatelje žališ z nepremišljenimi besedami, potlej pa prepuščaš drugim, da pozabljajo tvojo nespodobnost! In si domišljaš, da zadostuje tako imenovana ,dobra volja'/«
In Gustav je stal tiho pred menoj, poosebljena skromnost sama. Naposled je pa vprašal:
»Kaj je prav za prav vzrok temu, da se tako hitro razburim?«.
»Vzrok je pred vsem v tem, da od vsake stvari vidiš samo polovico in nisi zmožen svoje nepremišljene sodbe obdržati zase toliko časa, dokler nisi spoznal resnice! Dragi Gustav: nikar si ne domišljaj, da je razburjen človek znamenje velike in plemenite narave! Vse prej je znamenje — no, to že tako in tako veš!«
In Gustav je molčal.
Prijel sem za vrtno brizgalno, da bi opral ograjo. Toda Gustav me je poprosil:
»Daj, bom jaz opral!«
In tako je opral ograjo.
Voda je tekla z ograje — in o jajcu ni bilo niti sledu.
Nežna otroška koža potrebuje moje zaščite. Ostri sončni žarki pečejo, in prav otroci so posebno občutljivi za sončarico. NIVEA vsebuje EU-CEHIT, uspešno o-krepčevalno sredstvo za kožo, ki daje otroški koži večjo odpornost, da dobijo otroci zdravo in lepo rjavo barvo.
JAZ SEM TUDI OTROŠKI PRIJATELJ’
-HflRT &
Izpolnjevanka
Počrni vsa polja, označena s piko, in sl oglej nastalo sliko!
»Sicer pa,« je nehal objokovati samega sebe, »sicer pa sam rarl potlej vse popravim, kar sem slabega storil/«
V tretje sem se raznežil in mu dejal: »Za omejenega te imam — toda morebiti tvoj primer m brezupen! Poskusil te bom ozdraviti/«
Pustil sem Gustava samega, stekel v kuhinjo, vzel jajce in ga z zamahom treščil v vrtno ograjo. O razburljivosti sva se namreč pogovarjala na vrtu. Jajce se je ob ograji razbilo — dobro sem zadel — in rumenjak se je razlil po ograji.
Gustav ni vedel, kuj to pomeni in je resno mislil, da se mi je zmešalo. Toda dobro sem vedel, kaj sem delal; hotel sem samo, da bi Gustav prišel k pameti. Zato sem mu dejal:
»Gustav — pojdi tja in poberi jajce — rumenjak, beljak in lupino — in mi ga prinesi! Dokaži, da si čarovnik!«
Toda Gustav je nekam v zadregi pripomnil, da takšne umetnosti še ne zna.
Na to sem pa jaz začel robantiti in sem ga nahrulil:
Tako je potekel poskus mojega zdravljen ja.
Zdi se mi, da je Gustav zdaj ozdravljen.
In ko bi vedel, da ■ bi vse takšne razburljive norce in naspol norce, ki žive tostran in onstran oceana, pripravil k pameti z žrtvovanjem enega samega jajca, bi kupil vso svetovno zalogo jajc.
Nadaljevanje kronike
z 2. in 3 strani
Motociklistična nesreča se je pripetila na cesti med Jesenicami in Hrušico. Motor, ki se je na njem vozil Hermenegild Srebrnič, župni upravitelj iz Soče pri Gorici, in član finančne kontrole Avbelj iz Jesenic, je trčil v kolesarja, tovarniškega delavca Resmana s Slovenskega Javornika. Vsi trije so se hudo pobili in so morali iskati zdravniške pomoči. Kdo je zakrivil nesrečo, še ne vedo.
Zgorela je triletna Nada Pencalova iz Zagreba. Med igranjem jo je nekdo
izmed otrok polil z bencinom. Nada pa tega ni zapazili in je odšla v kuhinjo k štedilniku. Takoj se ji je vnela obleka in nesrečni otrok je bil v hipu v plamenu. Mati je sicer strgala hčerkici obleko s telesa, a dekletce bo zaradi hudih opeklin najbrže podleglo.
Ogenj je uničil moderno vrvarno v Doroslovu pri Somboru. Vrvarno so zgradili pred tremi leti in je opremljena z najboljšimi stroji. Zgorelo je veliko konoplje; škodo cenijo na milijon dinarjev.
Ciganska nadloga vznemirja kmete okrog Banjaluke. V vasi Bronzani Majdan je tolpa 20 ciganov in cigank napadla hišo najbogatejšega kmeta in mu ukradla 40.000 dinarjev. Cigani so po svojem dejanju takoj pobegnili in jih zasledujejo orožniki.
Eksplozija je nastala v veliki kemični tvornici >Zorka« v Šabcu. Eksplodirala je cev, ki so po njej odvajali žvepleno kislino. Pri nesreči sta bila dva delavca hudo, dva pa laže ranjena.
20.(100 bolnikov je letos iskalo pomoči v ljubljanski bolnišnici. Toliko bolnikov je ljubljanska bolnišnica lani sprejela šele do 16. avgusta. Naval na ljubljansko bolnišnico je čedalje večji, in sicer zato, ker v podeželskih bolnišnicah primanjkuje zdravnikov-spe-cialistov. Želeli bi, da bi zdravstvena uprava specialiste porazdelila tudi po podeželskih bolnišnicah.
Gosenice uničujejo ogromne liraslo-ve gozdove v Slavoniji. Požrle so dosti listja; strokovnjaki se boje, da hrasti ne bodo več pognali, temveč se bodo začeli sušiti. Če se bo njihova bojazen uresničila, bo Slavonce zadela huda nesreča. Največ škode so napravile gosenice v Starih Mihanovcih, Otoku, Cerni in Vinkovcih.
Moravče bodo dobile elektriko v najkrajšem času. Do Moravč bodo speljali električni vod iz Lukovice. Stroški za napeljavo bodo znašali okrog
200.000	dinarjev. Z elektrifikacijo Moravč bo elektrificirana vsa kamniška okolica razen Tuhinjske doline.
Sin slavnega italijanskega skladatelja Puccinija je prispel s svojo jahto v Dalmacijo. Ogledal si je naše Primorje in se v Splitu zanimal za zgodovinske in druge zanimivosti. Antonio Puccini je star 53 let.
28 otrok je rodila Domna Božinko-vičeva iz Kruševa. Njen mož je bil pek, pa je že pred leti umrl. Večina njenih sinov je padla v vojni, hčere so pa še vse žive in pomagajo svoji materi. Božinkovičeva je zdaj stara 60 let.
Smrtno se je ponesrečil 381etni ključavničar drž. železnic Janez Lasnik. Premestili 60 ga s Sušaka v Maribor; med vožnjo od Sušaka do Zagreba je pa Lasnik prišel z nogo med vagone, ki so mu jo strli. Ponesrečenca so odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je pa zaradi zastrupljenja krvi umrl.
Med mlinska kolesa je prišla 241etna Štefica Škrtičeva, uslužbenka v tekstil-
Novela »Družinskega tednika*1
II ati ii deklilten peninah
Napisala O. G. Foerster jeva
Naše predstojnice se je balo vse mesto. Vodila je žensko društvo za dostojnost in moralo; v6e svoje življenje je posvečala cilju, da bi vse lahkomiselne zakonske može s prezirom uničila in vse prireditve nadzorovala z njihove moralne strani. Tako si lahko predstavljate, kako se je godilo nam. Zvečer ob osmih so v naših spalnicah ugasnile luči, nihče ni smel več iz hiše. V6a pisma so morala skozi strogo cenzuro. Pisma, ki so bila podpisana z moškimi imeni, so kratko in malo romala v koš.
Vendar smo bile dekleta dobre tovarišice in smo si pomagale iz stiske, kadar je bilo treba. Moja prijateljica Mary in jaz 6va imeli v mestu dva prijatelja. Nikar ne vihajte nosu, res je bilo samo nedolžno prijateljstvo.
Nekaj časa je bilo vse dobro. Ko sva
se pa nekoč vračali domov, in sva spet plezali po hiši navzgor, je vratarica odprla okno in začela kričati na pomoč.
»Vlomilci!« je kričala. »Na pomoč, na pomoči Policija!« In pri tem je drezala z železnimi grabljami proti nama. Bilo je precej temno in tako naju ni spoznala.
* Držite jezik za zobmi!: sem tiho zaklicala, »saj greva vendar v svojo sobo!« A v tistem trenutku je že zakričala Mary, ki je plezala za menoj; grablje so se ji zadrle v nogo.
Vratarica je godrnjaje se vrnila v svojo sobo, midve sva pa srečno prišle do okenske polhe, kjer nama je polno rok ponujalo pomoč. Mary je bila bleda od bolečine. Prešmentane grablje so ji zarezale krvavo rano v njeno desno nogo. Obvezale smo jo, potlej smo imele pa bojno posvetovanje.
Drugo jutro se je začel ples. Komaj smo se oblekle, že je prišla predstojnica z vratarico v našo spalnico.
»Sezujte čevlje in nogavice!« je zapovedala. Njeri nizki glas se je kar tresel od razburjenja.
»Katera noga je bila?« se je obrnila k svoji spremljevalki.
»Najbrže desna, dekle je plezalo na levi strani mojega okna.«
Molče smo si sezule nogavice.
»Postavite 6e v vrsto, druga poleg druge!« Ubogale smo. Predstojnica si je zataknila monokel in prodirno motrila naše noge. Zmagoslavje je blisk-nilo v njenih očeh, ko je zagledala Maryjino nogo, ki je stala prva v vrsti. A na lepem je pobledela, njen pogled je drsel po naših nogah, njena usta so ostala odprta od presenečenja, monokel ji je zdrknil iz onemoglih prstov.
Saj je bil pa pogled zanjo reš strašen. Na štirinajstih nogah je bila povsod na istem mestu, na de6ni strani pod kolenom sveža, krvavo obrobljena rana. Pa ni bila naslikana, temveč — kakor 6e je prepričala 6troga predstojnica — z ostrimi predmeti umetno izrezana; še po dveh letih smo imele brazgotine...
Šele po nekaj minutah si je predstojnica opomogla. Očitno si ni vedela pomagati.
»DobroI« je dejala. »Obujte se!« Potlej je pa ves dan ni bilo več na izpregled!
ni tovarni v Dugi Resi pri Karlovcu. Kopala se je v reki Mrežnici in se je preveč približala odprti zapornici pred mlinom. Močan vodni tok jo je zgrabil in jo potegnil pod mlinska kolesa. Trupla nesrečne utopljenke še niso našli.
Radio Ljubljana
o«l 3. do 9. avgusta 1939.
ČETRTEK, 8. AVGUSTA
12.00: Češke pesmi 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Klavirski kon oert 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: Slovenščina za Slovence 20.30: Pisan drobiž 21.00: Prenos iz Luzerna 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri.
PETEK, 4. AVGUSTA
12.00: Odmevi iz naših krajev 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Šramel »Štirje fantje:; 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Kotiček SPD 19.40: Nac. ura 20.00: Nikola Cvejič poje hrvaške narodne 20.10: Ženska ura 20.30: Vesel živalski krog Vlil. 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 5. AVGUSTA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Prenos promenadnega koncerta 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: O zunanji politiki 20.30: Prenos simfoničnega koncerta 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Fantje na vasi. Konec ob 23. uri.
NEDELJA, ti. AVGUSTA
8.00: Plošče 8.45: Napovedi in poročila 9.00: Prenos iz Ptuja: Repor-
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti In vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
taža sporeda udeležencev slovesnosti ob priliki 7001etnice minoritskega samostana v Ptuju 9.30: Prenos iz Ptuja. Slavnostna služba božja 10.30: Prenos iz Rogaške Slatine 12.30: Plošče 13.00: Napovedi 13.20: Duet harmonik 15.00: Prenos koncerta iz Ptuja 17.00: Kmetijska ura 17.30: Prenos promenadnega koncerta 18.30: Plošče 19.00: Napovedi in poročila 19.30: Citraškv trio »Vesna« 19.40: Nacionalna ur*1 20.00: Citraški trio »Vesna« 20.30: Prenos simfoničnega koncerta 21.30: Pio* šče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Kmečki trio. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 7. AVGUSTA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20:	Klavirski koncert
14.00: Napovedi, 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Zanimivosti 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: Mesečni slovstveni pregled 20.30: Plošče 21.00: Prenos iz Luzerna 22.00: Napovedi, poročila. Ko-j nec ob 23. uri.
TOREK 8. AVGUSTA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Duet orglic in harmonike 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: Cilji in nameni narodno obrambnega dela 20.30: Prenos koncerta vojaške godbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15:i Plošče. Konec ob 23. uri.
SREDA 9. AVGUSTA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Kitarski tercet 14.00: Napovedi 18.30: Mladinska ura 18.45: Plošče 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Slike iz narave 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: Žena in tovarniško delo1 20.30: Koncert Delavskega glasbenega društva 21.15: Violinski koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Originalna švicarska godba. Konec ob 23. uri.
SVE2E SLIVE, namizne hruške, jabolka de-bela kg din 3'— do 3*25, košare 45 kg, la bela jedrca orehova 5 kg din 120'-^, Iranko voznina razpošilja G. Dreehsler '— Tuzla.
FR. P. ZAJEC
IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Stritarjeva ul. ®
pri frančiškanskem mostu
Vsakovrstna očala, daljnogledi, toplomeri, barometri, hfjrometri, itd. Velika ubira ur, ilatnine m srebrnine. Samo kvalitetna optika!	Ceniki	breialaCno;
Celuloidne ščite za vrata
dobavlja po vsaki meri in barvi tvrdka
FRANJO ZRNEC, steklarstvo
LJUBLJANA, Kopitarjeva 1
Dobro obrit-dobre volje!
k ZASC.ZNAMKA
ROTBART
Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar: odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani: za tiskamo odgovarja O. Mlhalek — vsi v Llubltanl